Najbolj bogata občina je v resnici najbolj revna
V ponedeljek, 29. februarja so se družbenopolitični delavci in aktivisti socialistične zveze naše občine pogovarjali o žgočih problemih občine Center. Pogovora se je udeležil tudi predsednik republiške konference SZDL Jože Smole. Med pogovorom so uvodoma opozorili, da so za tipično mestno občino kot je naša značilne nekatere žgoče zadeve, predvsem promet, urejanje prostora, vprašanje pomlajevanja mestnega jedra, prenova, socialno ekonom-ski položaj Ijudi in drugo.
Predsednik skupščine občine Center Borut Plavšak je med dru-gim poudaril da je naša občina kot posebna družbenopolitična skupnost članica družbenopoli-tične skupnosti mesta Ljubljane. Nobena akcija ni možna brez upo-števanja tega dejstva. Statistični podatki kažejo občino Center v neverjetno ugodni luči. Po teh podatkih sodi Center med najbo-gatejše občine v državi, kar pa je najbolj groba statistična laž. Do takšnega prikazovanja podatkov pride zaradi tega, ker prihaja v na-šo občino več kot 50 odstotkov delavcev iz drugih predelov Ljub-ljane, ki svoj prihodek tudi posre-dujejo svojim domicilnim obči-nam. Prebivalcev občine Center, ki so zaposleni na svojem območ-ju je zelo malo in zato je tudi do-hodek, ki ostane v občini skro-men. Na območju občine Center živi veliko število starejših obča-nov, upokojencev, ki imajo zelo skromne dohodke.
Interesi občana nasprotni z interesom delavca
Predsednik izvršnega sveta na-še občine Boris Platovšek je opo-zoril na omejene možnosti gospo-darskega razvoja, saj si zaradi prostorske utesnjenosti ne more-mo privoščiti večjega razmaha in-dustrijske proizvodnje. Poudarek dajemo razvoju drobnega gospo-darstva, trgovine in turizma. Žgo-či problemi, s katerimi se ukvar-jamo so med drugim: prenova ko-munalne infrastrukture, promet, zelene površine, parkirni prostori in drugo.
Interes občanov ni enak z inte-resom delavca, ki prihaja iz druge občine. Naša populacija je stara in zato želi imeti predvsem trgovi-ne osnovne preskrbe, servisne de-javnosti in kar najmanj prometa. Občani, ki prihajajo sem iz drugih mestnih predelov pa želijo imeti urejene parkirne površine in kar najbolj pestro ponudbo vseh vrst blaga. Trgovina želi spremeniti svojo ponudbo in ponuditi tisto, kar gre dobro v denar, to pa spet ni v interesu občanov, ki prebiva-jo na tem področju. Perspektive vidimo v razvoju trgovine, turiz-ma in gostinstva, pa čeprav mora-mo ugotoviti, da gostinstvo še vedno ne daje vsega tistega, kar bi želeli.
Zgrešena prometna politika
Iz nadaljnje razprave povzema-mo misli Milana Naprudnika, ki je med drugim poudaril, da je se-danja politika prometa povsem
zgrešena. V občino Center ne so-dijo skladišča in trgovine, ki pro-dajajo velike predmete na primer pohištvo, gradbeni material in po-dobno. Kako se bomo borili proti divjemu parkiranju, se je glasilo eno od vprašanj. Kako obvladati zakonske ovire za preurejanje podstreh v stanovanjske prosto-re? Cena mestnega zemljišča je neverjetno dragocena, mi pa ne znamo prav ovrednotiti in zato so tudi prihodki iz tega naslova mi-nimalni, kar omogoča, da uporab-ljajo ta dragoceni prostor vsi, tudi tisti, ki sem ne sodijo.
Kakšna je vloga tnesta
Nuša Kerševan se je zavzela, za bolj določno opredelitev delova-nja delegatskega sistema na po-dročju interesnih skupnosti. To pa ni samo problem te občine, ampak problem vsega mesta. Ustava ne opredejjuje mesta kot gospodarske, kulturne in komu-nalne skupnosti, ampak le kot prostovoljno skupnost posamez-nih občin. Kritično se je dotaknila tudi nezainteresiranosti in nein-formiranosti na določenih po-dročjih,
Ivo Bernard je opozoril na od-govornost, delegatski sistem in samoupravno organiziranje. Pri tem je omenil, da je zbor krajev-nih skupnosti v občini vedno zelo živahen, v zboru združenega dela pa sprejemajo pomembne odloči-tve brez posebne zavzetosti. Očit-no je, da delegati zbora združene-ga dela, ki ne živijo na območju te občine nimajo posebnega intere-sa, da bi razreševali zadeve, ki so za občino še kako pomembne. Po drugi strani pa ne moremo mimo dejstva, da je v najstrožjem sre-dišču mesta leglo največje bede. Stanovanja so pod vsakim nivo-jem, saj Ijudje nimajo denaija, da bi jih vzdrževali, kaj šele obnav-ljali. To vodi do razapada mestne-ga središča, ki je po svoji arhitek-tonskih vrednotah biser same Ljubljane. Hišnim svetom smo odrezali materialno osnovo, dru-gih sredstev pa nimamo, da bi se lotili te zadeve.
Vika Šauta je polemizirala z že prej izraženimi mnenji, da imajo občani v Centru vendarle nekaj prednosti v primerjavi z drugimi prebivalci mesta in okolice. Pred-nost naj bi bila predvsem v ureje-nih komunalnih napravah. Po-udarila pe je, da je ta prednost samo navidezna, daj se občani du-šijo v zastrupljenem zraku in v neznosnem hrupu, ki ga povzro-ča promet. Interesi med prebival-ci in tako imenovanimi prišleki so povsem različni. Za primer .je na-
vedla garažne hiše. Takšne hiše hočejo imeti občani za sebe, da bi vanje spravljali svoja vozila, od-ločno pa nasprotujejo parkirnim hišam, ki jih želijo imeti prišleki, zato da se lahko ustavijo v mest-nem središču med svojimi vsa-kodnevnimi opravki. Kar zadeva prenovo pa je menila, da bi morali končno razčistiti zadeve s spome-niškim varstvom, saj vseh hiš naj-brž res ni treba zaščititi.
Kulturno mrtvilo
V razpravo se je na kratko vključil tudi Jože Smole, ki je me-nil? da bi morali bolj natančno opredeliti vlogo in pomen glavne-ga mesta. V Sloveniji za zdaj še nismo izdelali amandmajev za re-publiško ustavo, je menil Smole, vendar dodal, da vseh stvari naj-brž res ne kaže spraviti v neke norme in formule. Ostro je obso-dil položaj, zaradi katerega zasta-ja prenova podstrešij. Po sredi je prav gotovo tudi birokracija, vprašanje pa je ali res samo zvez-na in republiška in ali ne tudi ob-činska. Tudi on se je strinjal z mnenji, da vsako hišo na kaže spomeniško zaščititi. Kritično je ocenil kulturno mrtvilo v Ljublja-ni, zlasti ob nedeljah in praznikih, ko so zaprte vse galerije in tudi gledališča nimajo predstav. Pred vojno je imela na primer ljubljan-ska Opera v nedeljo tri predstave, danes pa nima nobene. Če ni po-nudbe potem tudi ne rnoremo pri-čakovati, da bodo ljudje prišli.
Boris Platovšek je poudaril, da je pri prenovi podstreh nerazčiš-čeno vprašanje prodaje skupnih prostorov. Prišli smo do neveijet-ne anomalije, da zdaj dovoljuje-mo nadaljevanje gradnje tistemu, ki je doslej obnavljal podstreho na črno, tistemu, ki je bil discipli-niran in čakal, da bo pridobil vsa dovoljenja in potrebna soglasja, pa takšnega dovoljenja ne damo. Kar zadeva prometno ureditev, pa je opozoril na nenačrtno grad-njo satelitskih naselij okrog Ljub-ljane, ki jih nismo uspeli povezati s središčem z dobrimi mestnimi vpadnicami.
Potrebujemo kvalitetni kolektivni promet
Promet bi moral biti generator razvoja, je dejal Milan Naprudnik, kar pomeni da bi ga morali ustrezno organizirati. Tako bi mo-rali tovorni promet spraviti s ce-ste na železnico, potniški promet pa bi morali iz osebnega preu-smeriti v dobro organiziran in vi-soko kvaliteten kolektivni promet.
Nuša Kerševan je med drugim še menila, da je v ožjem mestnem središču na področju gostinstva premalo zasebnih gostinskih obratov, ki bi imeli pestro in raz-novrstno ponudbo. Kar zadeva kulturo, je navedla za primer Za-greb, ki ima na svojem muzej-skem prostoru usklajen program. Razstave in galerije so odprte v soboto in nedeljo, mi pa se v Ljubljani še nismo dokopali do takšne rešitve.
N.  I.