AÑO (LETO) XXII. (16) No. (štev.) 14 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 4. aprila 1963 Strokovno izobrazbo mladini V naprednih in. gospodarsko dobro organiziranih deželah ni več .mesta za šušmartvo, t0. se pravi za izvrševanje 'kakršnega koli poklica. brez predpisane strokovne usposobljenosti. Le spomni, mo se, kako je bilo doma: Preprost čevljar v zadnji gorski vasi je smel izvrševati svojo obrt le potem, ko je iz. polnil vse zakonite pogoje: triletno vajeniško dobo ¡pri mojstru, ki je smel imeti vajence; obisk vajeniške obrtne šole; pomočniški izpit, predpisano pomočniško dobo, mojstrski izpit, in kon čno dovoljenje državne oblasti za samostojen obrat, če krajevni .gremij obrtnikov ni imel ničesar proti. Za nekatere stroke skoro ni bilo več ne dela ne zaslužka. Uspevali ,so le najdejavnejši in najsposobnejši- Ta huda borba za obstanek je imela tudi svojo dobro plat: vzgajala je strokovno sposobne ljudi v vseh poklicih, nesposobni ali neresni so ¡pa morali iskati kruha v drugih krajih ali z drugim delom. V Argentini vseh teh kompliciranih postopkov ne poznamo. Lahko začneš trgovino, obrt, katero koli podjetje in nihče te ne vpraša, če imaš za to potrebno izobrazbo in prakso. Marsikateremu našemu rojaku je ta svoboda prav prišla- Brez izpitov in diplom so naši ljudje postali trgovci, obrtniki, specialisti vseh strok, samostojni podjetniki. Marsikje po. svetu bi to ne bilo mogoče. Vendar je prav v tej svobodi skrita nevarnost, ki ji pravimo šušmai’-■stvo: to je površnost in napake v izdelkih, ki imajo svoj vzrok v nevednosti in neusposobljenosti. Argentina je tako polna šušmarstva, da je javno mnenje prepričano, da je pri vsakem domačem izdelku, kar treba računati s kako napako, ki je ali posledica neznanja v stroki,, ali pa ¡prislovične površnosti, češ: za enkrat bo že! Zato je tu tako cenjeno vse, ikar je importirano, čeprav dostikrat ni kaj prida, zato skušajo domačini svojim površnim izdelkom pritisniti pečat: importirano. Slovenci smo se malo te površnosti že navadili, malo pa smo je že proglasili za svojo lastnino. Marsikdaj se sliši beseda: iNaš človek mi je delal, zaračunal je več kot sem pričakoval, pa je slabo naredil. Če je slabo naredil, ker bolje ni znal, še razumemo, če pa je .slabo naredil, ker dobro napraviti ni hotel, pa je muzika, drugačna: tu že ni več govora o šušmarstvu, ampak o pomanjkanju čuta za to, kar je moje in kar je tuje. Pogled v gospodarsko in politično močne dežele nam pokaže pot za bodočnost: Dela za navadne težake je ve$r.«o manj na svetu in vedno, slabše je plačano. Moderna industrija išče strokovnjakov. Za te je dela in zaslužka vedno dovolj. Tudi gospodarsko manj razvite dežele potrebujejo, vsak dan bolj, tehnično usposobljenih ljudi. Časi šušmar-je-nja minevajo in s tem. tudi površnost in nesolidnost v izdelkih. Ali bomo dorasli bodočim razmeram ? Skušajmo dati maši mladini čim so-lidnejšo Strokovno izobrazbo. Ljudska in srednja šola dasta mladini marsikaj, vsega ,pa ne. Poleg te splošne izobrazbe dajmo, mladini tudi strokovno. Vsakega mladega -Slovenca je škoda, če se zadovolji z mestom „peona“ za celo življenje. Možnosti za usposobljanje je tu veliko; le izrabiti jih je treba. Imamo med nami zglede, kako so naši mladi sorojaki poleg dnevnega dela študirali, obiskovali večerne šole, dostikrat brez posebnega počitka in prehrane, pa so se pretolkli preko začetnih težav in so danes ponosni na žrtve, ki so jim po-mogle do blagostanja in ugleda. Imamo med nami rojake, ki izredno dobro uspevajo prav zaradi tega, ker so nepomirljivi nasprotniki površno-sti in šušmarstva. Morali so -preko mnogih -težav in ne najmanjša je bila ta, da -so prepričali svoje klijente, da niso šušmarji: da drže dano besedo glede -terminov, delajo solidno, računajo dostojno. Ko so si enkrat priborili ugled solidnega in resnega podjetnika, je dela i-n zaslužka bilo vedno dovolj. Mislimo na to, da nam in naši mladini v -bodočih letih ne bo v zapreko naša površnost in nevednost. v las življenja in dogajanja v Argentini NEUSPELI DRŽAVNI UDAR Odstop notr. ministra dr| Martineza Prejšnjo sredo 27. marca je odstopil natr. min. dr. Rudolf Martínez. Njegov odstop so že dalj časa napovedovali vsi -tisti, ki niso odobravali njegove politike, ki je šla v to smer, da morajo imeti za volitve tudi biv. pero-nisti možnost postavitve lastnih kandidatov s svojo politično skupino. To je storil s tem., da je vlada dala politično osebnost neoperonistični stranki Unión Popular — t. j. Ljudska zveza. Za volitve dne 23. junija je notr. minister določil tudi proporcionalni volivni sistem in je z-aradi tega nujno, da se stranke med seboj že pred volitvami dogovarjajo im tudi dogovore glede rešitve glavnih perečih vprašanj. To je bila sicer politika vlade, vendar so nasprotniki takega političnega razvoja v Argentini napadali v glavnem, samo notr. ministra. Po podelitvi politične osebnosti neoperonistični stranki Unión Popular, so se napadi na notr. ministra še povečali. Proti njemu so začele nastopati vidne in nevidne sile, ki posegajo v razplet argentinskega življenja- Listi, ki zagovarjajo politiko „golpistov“ in njim sorodnih skupin, so bili polni kombinacij, ki so vsa izvenela v skupni refren, da Je nujno, da notr. minister gre. Nasprotniki politike, ki jo je vodil notranji minister, ki da je nekako hotel, da bi prišlo med peronisti in zmernimi sloji zagovornikov in pripadnikov osvobodil,, ne revolucije, do sožitja, do zopetne združitve arg. ljudstva, so navajali nujnost -pomiritve „rdečih“ in .„modrih“ v vojski, in odstranitev vseh sporov med oboroženimi silami; te naj bi nastopile potem kot tisti čimitelj, ki naj bi izvedel v Argentini konsolidacijo razmer in dosegel na svoj način „ponovno združitev“ Argentincev. Zlasti glasni so bili -tisti, ki so -sploh proti volitvam dne 23. junija. Prav 'tako se je čul glas tistih, ki so sicer za volitve, toda ne--splošne, ajnpak samo predsednika in podpredsednika, ki naj bi potem izvedla ostale volitve, ko bi bile razmere zrele za to. Vse to je bilo ha delu po odobritvi politične -osebnosti neoperonistični stranki Unión Popular. Pa je -kljub temu notr. minister odločno odbijal napade, ki -so leteli na njegovo politiko in vztrajal. Njegovi najožji politični sodelavci v resoru so odločno zatrjevali, da bodo do konca izvedli politični načrt, ki so si ga postavili. Toda -med tem -se je zgodilo nekaj, kar je notranjega ministra napotilo, da je stopil k predsedniku in mu ustmeno sporočil, da odstopa. To je bilo uradno sporočilo ministra za narodno- obrambo, dr. Asti-gueta, da b0 vlada ukrenila vse potrebno, da se „totalitaristična poplava ne bo razlila“ po državi. Ta dogodek je -dal povod, da je notranji minister dr. Martínez -odšel takoj k predsedniku in mu dal ostavko na položaj notr. ministrstva. S -tem je hotel doseči, -da m.u predsednik javno izreče zaupnico ali pa nezaupnico. Govor predsednika dr. Guida Imel ga je prejšnjo sredo zvečer, to je samo nekaj ur potem, ko je odstopil notranji minister, ki je do tedaj vodil državni stroj proti julijskim volitvam. Predsednikov govor je bil eden najboljših, kar jih je. doslej imel. Navzoči so bili vsi ministri. Značilno je, da je predsednk dr. Guido p-ostavil od--stopivšega ¡notr. min. -dr. Martineza na svojo desno stran, tako, da so tudi vsi televizijki gledavci videli, da je bila- politika-, ki jo je vodi notranji minister tudi njegova politika. Dr- Guido je v svojem govoru vso javnost z vso odkritostjo seznanil s sedanjo argentinsko stvarnostjo, ki meji že ¡skoro na kaos. Med drugim je poudarjal: Smo pred kaosom. Nihče ne more v tem trenutku vprašati, kje je bil, od kod prihaja, -kaj je storil, ampak samo to -kaj bo. storil, kajti država je v neizmerni stiski. Zato tudi ne smemo nastopati in delati kot duhovni revčki, kot -da bi bili čisto nerazsodni. Argentinski problem ni osebno vprašanje. Zato je tudi izključeno, da bi -mogla ena ali dve stranki imeti tisto čarobno moč za rešitev. Delati je treba z jasno razsodnostjo. Država je že premagala vse -oblike ¡sovraštva. Vsak dan to po-kazuje. Hoče mir, red, zaposlitev. Hoče živeti, noče v samomor. Toda navaden človek trpi in molči. Pogreza se v otopelost, pasivnost, ki lahko postane nevarna. Zato se ne igrajmo z ognjem-Sedanja ura je zgodovinska ura, ki zahteva soglasje, dogovor vsaj v najosnovnejšem programu. Za dosego tega cilja hi treba, žrtvovati ideologij, ali ppušča. -ti doktrin. Treba je poskušati, -da pride do tega „velikega sporazuma“, če do njega ne bo prišlo, če vodilni politiki ne -bo-d-o našli rešitve, potem bo kaos izhodišče ¡nadaljnih -dogajanj. Na robu kao-sa sm-o pa že sedaj. Končno se vprašuje: če vsi hočejo volitve, kdo je tisti, ki bi jih rad preprečil ? Zaključil je dr. Gui-do z ugotovitvijo, da sedaj ni čas, da bi mogli -koga izključevati. To je vlada dokazala s tem, da je podelila politično osebnost tistim, ki so- bili „do včeraj naši nasprotniki“. Ponovno je po-zval voditelje političnih strank, naj se sporazumejo- in -dogovore vsaj o najnujnejših problemih, -kajti oni imajo rešitev v -svojih rokah, ne pa sam predsed- nik. K temu -sporazumu jih pa poziva zgodovina. Po predsednikovem, govoru Izvajanja dr. Guida so napravila na javnost močan vtis. Ljudje so iz njega spoznali, v kako težkem položaju je -država. Stranke, ki so do-tlej delale na ustvaritvi „narodne ljudske fronte“, so delale na ustvaritvi te politične formacije-za volitve še naprej. ¡Sredinske stranke so pa tudi začele akcijo za ustvaritev še druge ¡politične fronte, ki naj-bi bila brez peroni-stev. Za iniciato.rji te politične formacije stoje tisti, ki bi radi dosegli, da bi bil biy. predsednik gen. Aramburu znova izvoljen za predsednika. Ljudski radikali pa vztrajajo pri voji kandidaturi -za predsednika, to je -dr. Hijen?.. Med ¡tem so pa tudi krščanski demokrati postavili za zborovanju v Cordobi svojega predsedniškega kandidata. Za ta položaj so določili predsednika stranke dr. Horacia Suelda. Njegovo politiko so zaupniki odobrili, obenem pa tui sprejeli sklep, da vodstvo stranke -lahko spremeni sklep glede določitve predsedniškega ¡kandidata, v slučaju, če bi se pojavila -kaka izven-strankarska osebnost, ki bi okoli sebe združila še ostale stranke, da bi tako našla rešitev za sedanjo argentinsko moralno, politično in gospodarsko1 krizo. Krščanska demokratska stranka p-a -za kandidaturo -gen. Aramburuja ni bila navdušena ter jo odklanja. Zbor zaupnikov Je tudi sklenil, naj vse tiste stranke, s katerimi je doslej delala na ustvaritvi „narodne in ¡politične fronte“ z vključitvijo vanjo 'tudi peronistov, obvesti, da je pripravljena podpreti iz-venstran-karsko o-sebnost, M naj bi bila bodoči ustavni predsednik Argentine. Ostavka notranjega ministra sprejeta Predsednik dr. Guido je ostavko notranjega min- dr. Martineza sprejel; v zahvali za njegovo veliko ¡delo, ki ga je opravil v službi domovine, ga zatrjuje, da bo politični p-rogra-m, kakor je bil napovedan, v celoti izvedel. T-o je, da se bodo izvršile volitve v napovedanem času. Revolucionarni vojaški udar Nemir, ki ga povzročajo v Argentini volilne priprave je dosegel enega svojih viškov v torek, 2. aprila, ko je republika doživela nov vojaški revolucionarni udar. Radio Argentina je -ob 7 uri 15 minut objavil revolucionarni proglas generala Benjamina Menendeza v s-voj-stvu poveljnika vseh revolucionarnih vojnih sil, tako suhozemski-h, pomorskih in letalstva- V proglasu obljublja konec -korupciji, zopetno vzpostavitev dostojnosti in morale v javnem življenju, kazen vsem, kramarjem za vzgled bodočim rodovom, -socialni napredek, pravično razdelitev bogastva, pomirjenje vsah državljanov itd. Ob 7,30 je državni radio objavil proglas generala Fe-derica Toran-za Montera kot komandanta revolucionarne suhozem.ske vojske. Tudi radijske postaje Antartida,- El Mundo, Belgrano, Excelsior in El Pueblo so bile v prvih jutranjih urah nekaj časa v rokah upornikov. Toda vladne čete so se jih kmalu polastile. Kot poveljnik revolucionarnega letalstva se te predstavil general Osvaldo Lentino. Po objavah radijskih postaj, dokler so bile rokah revolucionarjev, naj bi se tem pridružila vsa vojna mornarica. Ob 11,45 so revolucionarji objavili, da je general Menendez prevzel predsedstvo Republike. Ob 12,45 pa je tiskovni urad predsednika republike dr. Guida objavil, da je predsednik dr. Guio odredil, formiranje skupnega poveljstva suhozemske vojske i-n letalstva za borbo proti revolucionarjem. V isti objavi tiskovnega urada je -bil podan ulitima-tum mornarici s pozivom, da do treh popoldne preneha z uporom. V nasprotnem ¡slučaju bo novo formirano skupno poveljstvo začelo z operacijami proti mornarici. General Ongania je v skupnem poveljstvu šef operacij suhozemske vojske, brigadir Armanini pa šef letalstva. Revolucionarji so rn.ed tem zasedli vladno palačo v La Plati, glavnem metu province Buenos Aires in radijsko postajo. V središču glavnega mesta Bs. As, p-a so bile postavljene barikade. Poročila o številčni moči vladnih in revolucionarnih čet so si bila nasprotujoča kakor tudi poročila o bombardiranju in borbah. Vladni letalci so bombardirali radijsko postajo v provinci in tako prisilili k molku zadnjo postajo, ki je bila še! v rokah -revolucionarjev. Popoldne je revolucionarno poveljstvo ¡pod vodstvom generala Me-nendeza zapustilo svoj sedež v vladni palači v La Pl-ati in se vkrcalo na neko ladjo. Ob 17,40 je admiral Garzoni po razgovoru s predsednikom -dr. Guidom, izjavil da odstopa kot državni tajnik za mornarico. V tej zvezi je bila razširjena -domneva, da ga je prisilila k temu ©kalnost, da mu ni uspelo pregovoriti poveljstva mornarice, da kapitulira in preneha z uporom. Predsednik dr. Guid0 je ob 18,55 preko radia iz vladne palače v Bs. As kratko pozval revolucionarje, -da prenehajo z uporom, položijo orožje in se povrnejo v vojašnice. V torek zvečer so v Buenos Airesu večerni listi izšli normalno; banke so bile odprte, menjalnice pa niso delale. Trgovine -so bile v središču mesta v glavnem zaprte, otroci so odšli predčasno iz šol, kakor tudi javni in zasebni nameščenci iz uradov. Promet :je bi-i normalen. V noči od torka na sredo je minister za vzgojo objavil, da bodo danes v -sredo, v Buenos Airesu vse šole odprte, n-e pa v provinci- Jutranji listi so danes v sredo zjutraj, ko zaključujemo to poročilo, izšli normalno. Vlada dr. Guida obvlada položaj. Revolucionarni proces pa še ni zaključen. Tudi -borbe še niso končane. Od zadržanja mornarice in njene enotnosti zavisi razplet dogodkov. Državni tajnik za voj-sko general Rattenbach je izjavil ponoči časnikarjem: „Vse gre dobro. Ker gre za velike ¡stvari, naj vas ne motijo malenkosti.“ v Mor režim v Gvatemali Nekaj dni po koncu konference ¡srednjeameriških predsednikov s Kenne- ! dyje-m v mestu San José, Costa Rica, je v Gvatemali izbruhnila nekrvava revolucija, s katero je bil odstavljen dosedanji protikomunistični predsednik Ydigoras Iriientes in z vojaškim letalom izgnan v bližnjo Nicaraguo. Oblast je prevzela vojaška junta -z dosedanjim vojnim, ministrom Peralto na čelu. Ta je postavil za vladnega predsednika polkovnika Azurdio, ki na-čeijuje vladi sedmih civilistov in treh vojakov. Nov režim je proglasil- da je še bolj protikomunističen, kakor je bil Ydi-gorasov in da bo ¡proti komunistom nastopil z najs-trožjimi ukrepi. V vsej državi je bil ohranjen red in mir- Nova vlada je tako v vseh ameriških državah zaprosila za priznanje, istočasno pa tudi objavila, da bo spoštovala vse dosedanje državne obveznosti -z ostalim svetom. Izgnani predsednik Ydigoras je v Nicaragui izjavil, da je -bil udar zvršen „v dobrobit Guatemale“, in da se zato strinja z novim položajem. Kot povod za udar je Peralta uporabil pomanjkljivo budnost Ydigoraso-vega režima, ki je d-opu-stil, da se je iz izgnanstva v Meksiko na skrivaj vrnil v državo bivši levičarski ¡predsednik Arevalo. Arevalo sicer trdi, -da ni komunist, pač pa da je samo „spiritualni socialist“, toda gvatemalska vojska mu ni verjela in je z udarom hotela preprečiti njegovo kandidaturo na bližnjih volitvah. Po njegovi vrnitvi v -Gvatemalo so komunisti pripravljali izgrede po državi. 'V srednjeameriških republikah večinoma pozdravljajo poostritev protikomunističnega režima v Gvatemali. Sovjetska Izvestja pa je seveda -napadla ¡novo guatemalsko vlado in trdi, da. „predstavlja nadomestilo ene brutalne diktature z drugo“. tivivc^ila psroti Castru na delu Kubanki protikomunisti so v prejšnjem tednu poos-trili ¡svoje akcije proti Castrovemu režimu na otoku samem, in proti sovjetskim ladjam, ki -dovažajo na Kubo še naprej vojni material, s Kube pa odvažajo po večini ¡sladkor. Tako so kubanski protikomunisti z oporišč nekje v Karibskem morju izvedli napad na dve sovjetski ladji. Ena je ušla ¡napadalcem brez težjih posledic, drugo pa so težko poškodovali, tako da ni mogla nadaljevati vožnje. Napadalci so ¡se umaknili brez svojih žrtev. Pri napadu na drugo sovjetsko ladjo je bilo ubitih tudi nekaj sovjetskih mornarjev. Protikomunisti, ki delujejo na otoku samem, pa so izvedli več napadov na sovjetska taborišča na otoku in pobili več ¡sovjetskih vojakov. Tako Castr0 kakor sovjeti so odgovornost za te napade ¡seveda zvrgli na Kennedyja in njegovo vlado ter je predvsem sovjetski tisk zagrozil, da se bo lahko iz teh napadov izcimila -atomska vojna med ZDA in ZSSR. Castro je s svoje strani zagrozil, da bo oborožil svoje letalske sile z -dolgoletnimi bombniki, tako do bo mogel odvreči atomske bombe na ameriško državno področje, ker je osta-l brez sovjetskih raket. Istočasno je ukazal izvesti z dvema letaloma napad na neko ameriško trgovsko ladjo. Napad na- ladji ni povzročil žrtev. Takoj po napadu pa se je opravičil Amerikancem, da je bil napad izvršen po pomoti. , Amerikancem ti gverilski podvigi kubanskih protikomunistov vsaj za javnost niso všeč, ter so začeli izdajati ukrepe o omejevanju njihovega gibanja zlasti po polotoku Floridi in ob južni obali ZDA. Sovjetom so iz Washingto-na odgovorili, da napadi niso bili izvršeni z oporišč v ZDA in -da jih tudi v bodoče ne -bodo dovolili. Podobno k-ot Amerikanci so tudi Angleži sporočili Sovjetom -glede oporišč, ki jih ima Anglija na otočju v Karibskem morju. V Turčiji so izpustili na svobodo bivšega predsednika republike Dželala Bayaria, ki je bil o-b-sojen na dosmrtno ječo zaradi kršitve ustave. Dželal Ba-yar je sedaj star 79 let. Predsednika njegove vlade Adnaua Mederesa in dva njegova ministra so zaradi istih prestopkov pred leti obsodili na smrt in jih tudi obesili. Spldšne volitve v Italiji, ki bodo ob koncu aprila, -nudijo vodstvu italijanske komunistične ¡stranke priložnost za izvedbo čistke v stranki in za njeno po- mladitev. To delajo z določanjem novih kandidatov iza poslance. Od dosedanjih 96 -poslancev, starih komunističnih revolucionarjev in funkcionarjev, so ji-ll že 26 izločili, šest ¡so jih pa določili za kandidate za -senat. Kot ¡kandidate za poslance postavljajo sposobne mlajše moči. Kubanski emigranti so na zborovanju v Mehiki razpravljal o ustanovitvi kubanske vlade v -emigraciji -s sedežem, v Guatemali. Stran 2 Buenos Aires; <£. aprila 1963 Ali napredujemo Ideološki izseljenci, ki smo po drugi svetovni vojni zapustili našo domovino, imamo zelo razvito organizacijsko življenje. To je na eni strani naša tradicija, na drugi strani pa sm.o spoznali velik pomen organizacijskega življenja v izseljenstvu. Organizacija pa ni sama sebi namen. Mora se razvijati, spopolnjevati in tako dvigati splošna rast izseljenske skupnosti. Ob raznih prilikah se pokaže, če organizacija kot celota ter njeni člani in odborniki vršijo svojo dolžnost, se zavedajo odgovornosti in če stremijo stalno kvišku, k izboljšanju, k izpopolnitvi. To nam nazorno pokažejo razne prireditve. Mislimo tu na prireditve ob slovesnih dnevih, proslave, obletnice v počastitev spomina raznih osebnosti, jubileje in razne druge prilike, ko organizacija vabi člane in goste. Marsikdo je še med nami, ki se spominja takih prireditev pred vojno v (domovini. Sestavljen je bil poseben pripravljalni odbor iz najbolj delavnih društvenih članov. Vsa dela za priprave so bila razdeljena in je bilo določeno, kdo bo n. pr. skrbel za okrasitev kraja in prostora, kdo bo naredil to, kdo ono. Sporedu samemu je bila posvečena posebna pozornost, pa naj je bil 'to prosvetni ali kulturni del prireditve ali družabno zabavni. Prireditelji so se zavedali, da zavisi od sporeda in njegove izvedbe ali bo prireditev uspela ali ne. To je bilo tudi naravno. ¡Saj se je i splošna raven pevskih in dramatikih nastopov v naši domovini iz leta v leto dvigala, kar so dokazovali zbori in njih nastopi kakor tudi repertoarji naših odrov. Rastla pa je tudi zahtevnost občinstva. Zato tudi ostalih prireditev, ¡ki so premet tega razmišljanja v domovini, ni bilo mogoče pripraviti mimogrede in površno. Na prosvetnem dnevu ali fantovskem taboru in podobnih prireditvah je bil prosvetno kulturni del vedno skrbno ¡pripravljena celota. 'Odkazano mu je bilo častno mesto v časovni razporeditvi- V načelnih in navduševalnih govorih izbranih govornikov so dobili člani organizacije novih pobud in novega poguma- Ostale udeležence pa so pridobili, da so še z večjim razumevanjem zasledovali delo organizacije. Družabno zabavni deli prireditve so bili tudi tako pripravljeni, da je bilo vedno manj plitvosti. Duhovitost je izpodrivala dvoumne kuplete in neslane dovtipe.. Če pa je prireditev organizirala kaka osrednja organizacija, je bilo pričakovati, da bosta tako priprava kakor izvedba na taki višini, da je vse služilo kot vzor ostalim edinicam. PO ŠPORTNEM SVETU Kakor sm0 že poročali, se je ljubljanska košarkarska ekipa Olimpije uvrstila v četrtfinale za pokal evropskih košarkarjev, vendar nismo imeli rezultata- povratne tekme v Ljubljani s francoskim prvakom Bagnolet. V Parizu je Olimpija izgubila s 61 : 80, v Ljubljani pa je pregazila Francoze s 128 : 94- Hokejski klub Jesenice je po dvomesečnem državnem prvenstvu sedmič zaporedoma osvojil naslov državnega prvaka Jugoslavije. Zmagal je v vseh T4 tekmah; zabili so Jeseničani 230 golov, prejeli pa le 28. Drugo mesto je osvojil Beograd z 22 točkami, Ljubljanska Olimpija je imela že skoro zagotovljeno drugo mesto, pa je v zadnjih tekmah močno popustila in je obtičala na 3. mesitu z 20 točkami, Kranjska gora pa bo zasedla ¡ali peto ali šesto mesto, ker je morala igrati še z Rdečo zvezdo iz Beograda, ki je na 4. mestu. Spartak iz Subotice je na 7. mestu s 5 »točkami, Medveščak iz Zagreba pa na (zadnjem brez točke. Na mednarodnem tekmovanju v orodni ¡telovadbi v Amsterdamu je Miro Cerar zanesljivo osvojil prvo mesto, Šrot pa je bil peti. Cerar je dosegel 57,55 točk. Williavschek (Z. Nem.), ki je bil drugi pa 56,06 točk. Vecko in Korpa sta v dvojicah v finalu premagala Markoviča in Terana s 3:1 na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu v Frankfurtu, v polfinalu pa 'Madžara Berczika in Fahazyja s 3:2. V igrah posameznikov pa so se Jugoslovani slabše odrezali; v osmini finala je Hrbuda premagal Nem.ec Freund-dorfer s 3:1, Korp0 pa z istim rezultatom Arndt. V Neustadtu v Nemčiji je v smučarskih skokih za pokal Kongsberg tekmovalo 33 skakalcev iz Italije, Avstrije, Nemčije, Švice, Francije in Jugoslavije. Med člani je zmagal Nemec Thoma pred rojakom Bolkartom. Thoma je dosegel 237,5 točk (93,5 in 94), Slovenec Jem.ec je bil s skokoma 87 in 83 dobil 207 točk in zasedel 10. mesto. Pi'i mladincih pa so osvojili Slovenci Smolej, Dovžan, Jurman in Malej ¡prvo mesto v moštvoh ¡s 604,5 točkami. Med poedinci je zmagal Italijan Aimoni z 218 točkami (55, 54,5). Dovžan je bil četrti s 208,1 (49, 54,5), Smolej šesti z 206,9 (49, 52,5), Jurman deseti s 189,8 (50, 51), Malej pa se ni uvrstil, ker je pri obeh skokih padel. S V O, IhO-JUr A g L O TU444-- Vsa ta prizadevanja so ¡tudi' vzgojno vplivala na občinstvo,, ki je prisostvo. valo z resnostjo in spoštovanjem izvajalcev sporeda. Bilo je nekaj nemogočega, da bi se n. pr. med slavnostnim} govorom okrog stoječi naizgovarjali, ali kazali govorniku hrbet, kaj šele, da b. igralci kart v neposredni bližini govor nika med govorom igro nadaljeval -Prav tako ni bilo običajno, da bi požrtvovalni fantje in dekleta, ki so str« -gli gostom ravno med petjem zbora, a; .. nastopom dekiamatorja razkazovali svt jo izredno vnemo za raznašanje jest.vi in pijač. Redke izjeme so bili oni, k so ma ta ali drug način omalovaževal: nastopajoče. Primerjajmo prireditve v domovini in ponašanje udeležencev na teh prireditvah, pa tudi one v begunskih taboriščih in prvih letih izseljenstva s seda njimi prireditvami ter si skušajmo odgovoriti na tale vprašanja: Ali -moremo reči, da smo napredovali v kvalitetnih pripravah in izvedbah naših prireditev? Ali ni prevelika skrb posvečena temu, da bo po prireditvi zadovoljen le društveni blagajnik ? Ali ne -skrbimo premalo, da bi mogla po prireditvi podati prav tako ugodna poročila pro j svetni odnosno kulturni referent? Al j posvečamo zadosti pozornosti temu, d bi bil družabno zabavni del prireditvi! res na višini, obenem pa bi zadovoljil udeležence? Ali se ne zanimamo pre malo zato, kako je vplivala priredite' na udeležence ? Premislimo! o /G I— ,1 GORIŠKA IN PRIMORSKA UDELEŽBA SKUPNE SLOV. LISTE PRI POSLANSKIH VÖLITV. Predsednik italijanske republike je 18- februarja razpustil parlament; vlada je še isti dan ¡določila. 28. april za nove volitve. Volili bodo v Italiji 630 poslancev in 315 senatorjev. Stranke s0 morale do 15. marca predložiti svoje kandidate. Razpust italijanskega parlamenta je postavil Slovence v Italiji pred vprašanje, ali naj se udeleže volitev z lastno listo ali naj prepuste svojim pristašem, d-a volijo kako italijansko stranko. Tržaški Slovenci, ki so pri volitvah v tržaški občinski svet nastopili -s. Skupno slovensko Isto (SSL), so storili prvi korak za samostojni nastop, ko so- v Rimu predložili v -odobritev svoj volilni znak: helebardo z lipovo vejico in dvojezičnim napisom. Oblasti v Rimu so znak takoj sprejele. Ta predložitev znaka sicer samo po sebi še ne predstavlja, da bi se morala -stranka ali skupina volitev udeležiti, -pač pa prepove uporabo znaka drugi stranki. Toda slovenske demokratične kupi-ne, združne v Skupni slovenski listi so se tudi že odločile, da bodo samostojno nastopile pri parlamentarnih volitvah-Vsekakor je to važen sklep v politični zgodovini tržaških, pa tudi vseh zamejskih Slovencev, -ker bodo ti prvič po drugi svetovni vojni ¡nastopili pri parla-^menJtamih volitvah -samostojno-—fenfli- Tusli na Poljskem ... Vam odgovarjam: ‘Mi se Vas bojimo.’ Toda kar -ser sedaj ¡godi pri vas, vas v-o-di v pogubo.’ — Zavedajmo se, da gospodarskega napredka ne bo, če bomo ubijali tiste, ¡ki imajo pravico do življenja. Že beremo v časopisju, da primanjkuje rok za delo, medtem ko mečemo kose majhnih rok na gnojišča.“ Wyszynszki je nato navajal marksistične publikacije, ki trdijo, -da je omejevanje rojstev kapitalistična iznajdba. Nato je pokazal na Z-SSR in na Zapad-no Nemčijo, „kjer vzpodbujajo k številnim družinam, medtem ko pri nas postaja mati vedno bolj zaničevana.“ Kardinal je nato navajal izjave zdravnikov, da so izpostavljeni hudemu pritisku, -da morajo dajati prednost odpravljanju plodu. „Zaradi 'tega pritiska je med nami vedno manj zdravnikov, zlasti še ginekologov. Zato se moramo žrtvovati in vztrajati na straži življenja.“, je zaključil kardinal Wyszynski. Niti poljska vlada niti poljsko komunistično časopisje Wyszynskega zaradi tega govora ni napadlo, pač pa previdno molči. V Varšavi je kardinal Wyszynski pretekli teden imel daljši go-vor pred poljskimi katoliškimi zdravniki, v katerem je silovito napadel vladni program o omejevanju rojstev. V govoru je navajal časopisna poročila, v katerih stoji, da je. število rojstev na Poljskem padlo od 16,3 leta 1955 na 3,9 leta 1962 na vsakih 1000 prebivalcev. „Navajam podatke iz časopisja, ker bi me sicer lahko obtožili, kakor so me že večkrat prej, da, ko dajem take izjave, ne govorim resnice,“ je pribil Wyszynski-„Če seštejemo vse slučaje, število nerojenih otrok prekaša naše izgube med drugo svetovno vojno. Ne moremo pozabiti okupatorju, ki je organiziral pravi stroj moritve, delam.o pa prav tako -sedaj sami s seboj,“ je izjavil kardinal. „Trava bo rasla po cestah, Poljska pa bo postala nebogljenec med narodi, narod invalidov. Proglasili so me že in me morda spet -bodo,, za sovražnika naroda, toda ne bi bil vaš pastir, škof Varšave -in p-rimas Poljske, če ne bi govoril resnice. Razgovarjal sem se -z nekim nemškim škofom, -ki mi je dejal: ‘Vi Poljaki nam. ne zaupate in jaz Odlikovanje za kolaboracijo Komunisti so med svojo revolucijo med drugo svetovno vojno na Slovenskem svojim političnim in idejnim nasprotnikom najrajši očitali narodno izdajstvo ter sodelovanje z okupatorjem. Oboje so proglašali za zločin nad narodom. Po komunističnem zatrjevanju in njihovem prikazovanju zahodnim zaveznikom. so bili „narodni izdajalci in kolaboracionisti“ vsi demokratski Slovenci, ki se nisi hoteli podvreči komunističnemu diktatu in postati njihovo slepo orodje za izvedbo komunistčne revolucije- S to pretvezo so komunisti pred svetom opravičevali svoje krvave zločine in morije, ki so jih izvajali nad svobodoljubnim slovenskim narodom. Za narodne izdajavce in kolaboracioniste so komunisti proglašali slovenske protikomunistične begunce zaveznikom tudi po končani vojni, samo, da bi dosegli njihovo izročitev. To so jim. očitali tudi še pozneje, ko so slovenski begunci že zapustili Evropo in se kot svobodni ljudje naselili p0 raznih državah po svetu- Demokratski Slovenci sebi glede medvojnega zadržanja nimajo prav nič očitati- Zavedali so se dobro, da imajo proti sebi dva sovražnika — tujega okupatorja in ¡komunista, ki sta imela oba isti cilj: uničiti slovenski naro-d. Zato je slovenski narod oba odklanjal in stal z dušo in srcem na strani zahodnih zaveznikov, med tem, ko so komunisti z okupatorjem sodelovali ter od njega prejemali tudi pomoč za pobijanje in uničevanje Slovencev in slovenskega narodnega gospodarstva. Svojo kolaboracijo z nemškim in italijanskim okupatorjem ¡so komunisti med revolucijo in tudi pozneje prikrivali. Letos, po 18 letih, odkar je bila končana druga svetovna vojna in so zaslepljeni ter kratkovidni zahodni zavezniki utrli pot komunistom do oblasti, da ,so lahko mad narodi Jugoslavije zavladali s svojo diktaturo, so ipa svojo kolaboracijo z italijanskim okupatorjem javno priznali, kajti nosivec jugoslovanskega komunizma Josip Broz-Tito je nedavno odliko- val italijanske partizanske brigade in italijanske častnike, ki so se skupno s partizani -borili proti dem. Slovencem. Izročitev odlikovanj italijanskim partizanskim brigadam in njihovim poveljnikom naj bi bila na jugoslovanskem ve-poslaništvu v Rimu slavnost, ki naj foi še bolj potrdila dobre odnose med obema državama in poglobila zlasti trgovske odnose med njima. Toda trije italijanski generali, ki jih je Tito odlikoval ,in so bili (povabljeni na slavnost na Titovo veleposlaništvo v Rimu, na slavnost sploh niso hoteli priti. Še več: Titovega odlikovanja sploh sprejeti -niso hoteli in so ga zavrnili, z izjavo, da so jugoslovanski partizani italijanske ¡zapostavljali in da so z njimi ‘tudi grdo postopali. Tako zadržanje treh italijanskih generalov je Titovega veleposlanika v Rimu spravilo v veliko zadrego in mučen položaj, in je temu primerno potem tudi potekala vsa slavnost na veleposlaništvu. Za demokratske slovenske izseljence je ta dogodek pomemben v toliko, ker je sadaj Tito sam priznal pred vsem svetom, da so bili komunisti kolaboracionisti z okupatorji, me pa narodno zavedni in demokratsko usmerjeni Slovenki ljudje. Tako- čas postavlja vse stvari na svoja mesta, zgodovina pa piše nepristransko svoje strani. Teh se pa drži ikri sinov slovenskega naroda in vseh otalih narodov Jugoslavije, ki so jih pobijali komunistični morivci ob sodelovanju z okupatorji. Na seji začasnega okrajnega odbora Soc. zveze delovnega ljudstva v Mariboru so kom. fukcionarji ugotavljali, da se zadružni sveti v biv. -soboškem in mariborskem, okraju niso povsem uveljavili. Zahtevali so tudi, da bodo morale kmetijske zadruge „posvetiti več pozornosti izterjavi davčnih obveznosti“, ker da je bilo 1. decembra v zasebnem kmetijstvu neizterjanih davkov ok°li 700 milijonov dinarjev. -dati Skupne slovenske liste na Tržaškem so: zdravnik dr. Milan ¡Starc, prof. -dr. Alojz Rebula, trgovec Josip Terčon in inž. Milan Sosič. Odločitev skupin, ki sestavljajo Skupno slovensko listo, je popolnoma v skladu z načeli svojega programa. Kajti samo slovensko politično predstavništvo more biti tisti einitelj, ki v demokratično urejeni državi omogoča narodni manjšini zpričati svoj obstoj in kot posebna jezikovna skupina v neki. meri sodeluje pri javni upravi. Prva posledica nastopa 'Skupne slovenske liste pri parlamentarnih volitvah bo, da bodo 'Slovenci pokazali svojo prisotnost in nadaljevali proces združevanja vseh zavednih Slovencev -okrog enotnega političnega predstavništva. Na 'Tržaškem je v volilne imenike vpisanih 229.968 volilnih upravičencev: Trst 210-703, Milje 9.633, Devin-Nabre-žina 4-418, Dolina 3-841, Zgonik 909, Repentabor 464, Izv-olili bodo 4 poslance in tudi prvič po -drugi svetovni vojni dva senatorja. Za volitev senatorjev je Tržaška razdeljena v dve volilni okrožji. -Prvo obsega večji del mesta Trst, drugo pa ostali del mesta in 5 ok. občin. rovi ljubXTän ski tjKraj Novi Ijlubjjainski okraj s priključitvijo kranjskega okraja in dela novomeškega -okraja predstavlja po statističnih podatkih skoro polovico gospodarske moči Slovenije. Po zadnjem ljudskem štetju iz leta 1961 ima -636-700 prebivavcev, kar predstavlja skoro 40% celotnega ¡prebivavstva Slovenije. Kmečkega prebivavstva je -komaj 21%, medtem ko znaša delež kmečkega prebivavstva v Sloveniji 31%. V okraju je 264 industrijskh podjetij, v katerih je zaposlenih 99.300 delavcev, kar je zopet 50,9% vseh zaposlenih delavcev v Sloveniji. Narodni dohodek ¡na področju ljubljanskega okraja je po zadnjem popisu iz leta 1961 znašal 258,6 milijarde dinarjev, t. j. 50% celotnega narodnega dohodka. Na enega prebivavca je odpadlo 409.000 dinarjev. Najnižji narodni dohodek izkazuje občina Grosuplje in sicer 170-000 din, najvišjega pa občina Ljubljana Center — 938.000, zatem pa (sleda Ljubljana Bežigrad 576-000. Kranj 531.000, Ljubljana šiška 530-000 in Ljubljana Moste 513.000." Po združitvi okrajev Ljubljana, Novo mesto in Kranj v novi okraj Ljubljana so v Ljubljani v začetku' t.. 1. izvolili funkcionarje in organe za novi okraj. Za predsednika okrajnega zbora je bil določen Janez Pirnat, za okrajnega predsednika okrajnega zbora proizvajalcev pa Franc Plazar. Na sestanku obeh zborov je bil izvoljen za predsednika Okrajnega ljudskega odbora d-osed. predsednik OLO Ljubljana Boris Mikuš, za podpredsednika Stane Dolenc, Tone Koprivnikar, ing. Marijan Tepina in ing. Tone Tribušon. Za tajnika je bil -določen Mi-lutin Mužič. V -novem okraju so- sistematizirali 169 delovnih mest. Doslej je imel OLO Ljubljana 197 uradnikov, Kranj 88, INovo mesto pa 101. Po združitvi navedenih okrajev so se združile tudi okrajne zbornice iz teh okrajev v novo okrajno gospodarsko zbornico. Za predsednika je -bil določen Stane Fel-e, za podpredsednike Janez Kermavner, Viktor Zupančič in Ignac Nagode, za tajnika pa Ivan Jernejčič. REVIEW je naslov reviji, ki jo izdaja študijsko središče za jugoslovanske zadeve v Londonu. V njej sodelujejo slovenski, hr-vatski in srbski javni delavci, ki žive v emigraciji ter angleško govorečemu svetu objektivno in nepristransko ¡prikazujejo sedanjo jugoslovansko stvarnost, da ni navezan ¡samo na komunistični vir, ki zasleduje samo propagandistične cilje- V tretji številki revija Študijskga središča za jugoslovanske zadeve prinaša naslednje -gradivo. Dr. Stevan ži-vadinovič objavlja razpravo pod naslovom „Spreminjevalni činitelji zgodovine“. Vane Ivanovič članek „Jugoslavija — nova Magir,otova linija“; Dragoljub R. Ačimovič prikazuje razvoj srbske povojne literature v razpravi pod naslovom „Srbska književnost po drugi svetovni vojni“, Ante Kad>č pa hrvat-sko v razpravi „Sodobna hrvatska književnost“. V tej ¡številki je še kronika dogodkov v letu 1961 ter -seznam, nekaterih knjig, ki so jih izdali politični emigranti iz Jugoslavije. Za to številko je bila pripravljena tudi razprava s prikazom razvoja slovenske povojne književnosti v domovi’.i in izseljenstvu. Napisal jo je slovenski pisatelj Lev Detela. Zaradi pomanjkanja prostora v tej številki ,ni mogla biti objavljena, bo pa v prihodnji- IZ TEDNA V TEDEN Novi predsednik britanske laburistične stranke Harold Wilson; Je 29- maria prispel v Washington, kj.er je z ame-'iškim. ¡predsednikom Kennedyjem, zu-anjm ministrom Ruskom,. finančnim ninistrom. Dillonom in obrambnim mi-istrom McNamaro'razpravljal-o raznih gospodarskih in mednarodnh vprašanjih. Čilska vlada je izgnala Renata Gar-ia Almeida, tajnika kubanskega po-laništva v Santiagu. Izgon je- v zvezi letalsko katastrofo bolivijskega letalci, >ri kateri je izgubilo življenje 40 -oseb, ned ¡njim! dva kubanska diplomatska curirja. Almeido so bolivijske oblasti iretirale, ko je skušal dobiti pri pone-rečenem letalu -kovčke kurirjev. Mejo >a je prestopil s ponarejenim čilskim >otnim listom. Zaradi tega dogodka se je v Čilu, d je ena petih držav Latinske Amerike, d ima še diplomatske stike s Kubo, aonovno pričelo načenjanje vprašanje, prekinitve stikov. Tako je Liberalna tranka, ki sestavlja vladno koalicijo, ahtevala od predsednika Alessandrija, ¡aj takoj prekine diplomatske stike s-bo. Stavka grafičnih delavcev v New 'orku se je končala šele 31. marca, ker je en del delavcev odklonil sporazum, ki ga je večina sprejela že pred dvema tednoma. Stavka je trajala 114 dni. Izdajatelji dnevnikov ¡pa so zvišali ceno dnevnikov -od 5 na 10 centov. V Sovjetski zvezi je bilo obtoženih 68 oseb. ker so kradli zlato, platino in žlahtne kamne v Uralu in potem prodajali po vsej državi, štirje obtoženci So bili -obsojeni ¡na smrt, štirje na 15 let, ostali na manjše kazni. Na Vestfalskem so bile v nedeljo valitve v dežeinli parlament. Volilnih upravičencev je bilo 2.375.000, ki so izvolili 100 deželnih poslancev. Krščanski demokrati so precej nazadovali, izgubili so absolutno večino in imajo samo relativno: 46 poslancev (prej 52), socialisti 43 (37), liberalci 11 (10). Dve ekstremni desničarski stranki in kripto-komuniti pa niso; dosegli dovolj glasov, da bi dobili kakega zastopnika v deželni parlament. V Indoneziji na otoku Bali je 'izbruh ognjenika Agunga povzročil veliko škodo in 1500 mrtvih. Skoro 75.000 prebivalcev. je. izgubil« vse premoženje, verjetno pa bodo morali evakuirati še 60 tisoč zaradi nevarnosti novih izbruhov. Izbruh ognjenika Agunga, ki je visok skoro 3.000 metrov, je od izbruha Kra-kataua leta 1883 najhujši. Prav iste dni je na drugem delu zemlje v Cositarici v Srednji. Ameriki začel bruhati ognjenik Irazu, ki je tudi povzročil velikansko materialno škodo. Na ozemlju daleč naokrog od ognjenika je ognjeniški pepel uničil vse posevke. Ognjeniški pepel je padal tudi v glavnem mestu San José de Costarica. Vlada je .po radiu dajala navodila, kako se čimuspešneje zavarovati pred pepelom. Poslanska zbornica je odobrila kredite za podporo prebivalstvu v. znesku 5 milijonov kolonov. Upravo posojila bo vodil predsednik države F. J. Orlič in gopodarski minister. Bidault, ki je prevzel vodstvo OAS, tajne vojaške organizacije, ki skuša zrušiti predsednika Francije De Gau-lla, je zaprosil brazilsko vlado za vstopno dovoljenje. Najprej se je na skrivaj pojavi-l na Bavarskem in zaprosil za azil-Ker je bavarska vlada vezala azil na zahtevo o prekinitvi podtalne delavnosti je izginil, se pojavil v Avstriji, Italiji, Španiji iirikoneno v Lizboni na Portugalskem. Čilska (radikalna stranka je ustanovila poseben odbor „za obramb«’ demokratskega režima im za boj proti mednarodnemu ¡komunizmu“. Nujnost ustanovitve takega odbora utemeljujejo z dejstvom, „da s svobodo in demokracijo Amerika napreduje ter se razvija, s tiranij0 in revolucijami pa samo nazaduje in se razbija.“ Na sestanku so vplivni funkcionarji te stranke tudi izrazili svoje mnenje, da je nujno, da Čile prekine diplomatske stike s Kubo. / Glasilo španske Falange ,,Arriba“ v uvodniku napoveduje važne politične ukrepe vlade, ki ¡bodo posegali v ves sdanji politični sistem v Španiji. List naglasa, da bodo ti ukrepi tako važni, kakor ¡doslej še ni bil nobeden od konca, državljanske vojne leta 1936. Iz španskih vladnih krogov napovedujejo odločen korak v smeri demokratizacije španskega političnega življenja. V Mehiki so predstavniki svobodnih delavskih sindikatov enajsterih ameriških držav ustanovili Latinskoameriško delavsko zvezo za podpiranje Zveze za napredek držav Latinske Amerike, Buenos Aires, 4. aprila 1963 SVOB0S &£*se kdaj drugič. Opraviči me! Zares se mi mudi. Mudi! Strela! verjemi!' „No, vsaj mimo naše mize stopi," ga je vlekel Poznik. „Zlodej naj te —“ Nerodno in v sto zadregah je podal zdravnik roko Heleni in Slavici, zamrmral nekako opravičilo, se poklonil in šel. „Pravijo, da časi ljudi spremene,' se je smejal Poznik- „Vurnik se ni-“ „Košek si dobil," se je nasmehnila Helena. „Res! ženskam naproti ni bil nikoli vljuden," je vrnil Poznik. ,JNu, naj gre!" Tedaj je Slavica zazdehala: „Vzdignimo se še mi!“ „Prav," je pritrdila Helena. „Bomo prej doma." „No, pa." (Se je vdal Poznik in zdelo se mu je dobro, ko so gostje pogledovali za Heleno in Slavico- Povečerjali so in popili nekaj izbranega vina. In zdaj je Helena prva silila, naj se že odpeljejo. Sedli So na voz. Poznik je sede] .spredaj in pognal. Konjič je potegnil živahno, dasi ni bil več spočit. Zaslutil je pot proti domu. Vozili so po prahu mimo predmestnih vil. Vonj cvetočega jasmina je legel zdajpa-zdaj čez četo. Sonce je bilo nizko v zatonu. Prevozili so dolgo vas in zavili ob hribu nizdol po klancu niže ob reko v senc0 in hlad, ki se je .prijetno preiijal po dolini in preganjal zaspanost in trudnost. Tedaj je Slavica oživela. Poznik je napol okrenil glavo in poslušal nazaj v voz. Slavica je dražila Heleno: „Le poglej ga, -svojega moža, kako lep, okrogel hrbet dobiva- Fej, so dedci nemarni, kadar se oženijo. Samo v šir .gredo in okroglost." „Saj bi kaj rekel", se je smejal Poz. mik, ki ga je bilo razvnelo, „bi kaj rekel, kako je to -s širokostjo in okroglo-stjo pri ženskah po poroki, ,pa rajši molčim-“ „In prav delaš," je menila Slavica, „saj že ves okraj ve, da ti Helena vse dovoli, samo kvantati ne-“ „Ti grda čenča," se je dobrohotno vznejevoljila Helena. Jasneje ko kdajkoli prej se je razlikovala v svoji mirni lepoti od žive, prejake Slavice. Poznik, ki se je zdaj-pazdaj ozrl, je občutil znova oni fantovski ponos iz kavarne, .ko so se gosti ozirali po njima, ki ju je vozil „Hej," je mislil, „zlato vozim. Kdo pod milim Bogom je vozil kdaj kaj. lepšega. Saj me ima Bog nazadnje le rad. Ir. če bi to res bilo in da bi znala biti Helena uslišana. Ne, sveti Anton! Tebi naj se sama zaobljubi, ampak za reveže bom pa vrgel in če je treba, plačo petih ali devetih mesecev. Pa ta frocek! Ta naša mila gospodiče! Saj je še otrok. Kadar jim je treba zvečer v posteljo, šele prav oživijo. No, kaj zopet brenči, kaj ? iSivca je vzela na merek. Ubogi škorenjček, poslušajmo!" Slavica je govorila: „To stoji, Helena. Tvoj god popraz-nujemo slovesno. Ne radi tebe, zaradi Sivca, da veš, da se ga revež vsaj enkrat spet nabere in da ga bo potem Veronika. Ali veš, kak0 jo zmerja, kadar ga prav hudo pesti? Strašno, ti rečem. Prt ji pravi, prt, pa ne Veronikin, ampak usrani." „Ampak, Slavica," je vzkliknila Helena, „kako govoriš!" „Pa nič, bom pa molčala," se je kujala Slavica a čez trenotek je spet žvr-golela- Udarila je svaka po plečih in vprašala, ali ne bodo nikjer počivali-