Q™£om ^X/AND ^yuSuce NO. 68 li Al4ERl$K/i DO MOV I IMA ffl |=^:" -j- a rji f Ja ir^san r*Ti ¥*~~ ■ "č- iMM I <• ^cotrAM IM CDIDIT SLOVCNJAN sJt\\M=d ,L , A iT/>2 omi v Serving Gnicaga, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R 3JFOR€SGN IN LANOUAw? vNI-T Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio MSS — atvtfrtsk'a nmvrnvTMA ctcisiv miu-RROyi rr.PVRT.AND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 11, 1979 LETO LXXXI — Vol. LXXX AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) SLOV€N!AN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio "LETO LXXXI — Vol. LXXXI CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 11, 1979 Ameriška Domovina prva dva tedna v ne bo izšla zaradi počitnic njenega osobja Ameriška Domovina je v zadnjih letih zmanjšala število svojega osobja na skrajno možnost. Vsakdo v tiskarni je neobhodno potreben, prav tako ima Ameriška Domovina samo enega urednika, ki mora biti vedno na mestu, če naj list redno izide. Pri tako omejenem številu osobja more to do nekaj oddiha le tako, da gre na kratke počitnice tudi sam list. Ameriška Domovina v prvih tednih julija ne bo izšla. Zadnja številka pred počitnicami bo izšla 29. junija, prva po njih pa 16. julija 1979. Vse, ki imajo nujna sporočila, sestavke, napovedi in vabila za prireditve in nastope v juliju, prosimo, da te pošljejo v objavo tako, da bodo najkasneje 27. junija v rokah urednika, če naj bodo objavljeni še pred počitnicami. Novi grobovi Anna Smolič Na svojem domu, 7694 Manor Drive, Mentor, Ohio, je umrla Po dolgi bolezni 73 let stara Anna B. Smolič, roj. Russ v Clevelandu preje por. Mihalinec, žena Franka, sestra pok. Rose Zeitz, pok. Mamie Call, pok. Josephine Anschuetz, Edwarda in Sally Hanley. Do svoje upokojitve leta 1968 je skozi 15 let lastovala in vodila John’s Tav-em na Superior Avenue in E. 74 St., zadnjih 18 le.t pa je živela v Mentorju. Pogreb je bil v soboto dopoldne ob devetih iz Žeietovega pogrebnega zavoda E. 152 St., v cerkev sv. Bede v Mentorju, nato na Kalvarijo. Anton F. Tekavec Na svojem domu v Euclidu je hmrl včeraj 80 let stari Anton F. Tekavec, vdovec po septembra 1965 umrli ženi Anni, roj. Turk, °če Anthonyja, pok. Milana, klrs. Bill (Olga) Coffman, Fre-da, Mrs, Raymond (Irene) Belila, Josepha, Mrs. Gerald (Maty Jane) Kušar, Mrs. Frank (E-kzabeth) Corrao, Jamesa in Bernarda, 26-krat stari in 1-krat Prastari oče, brat Matthewa in Pokojnih Georgea, Marka, Ma-ihiasa, Martina, Franka, Jose-Pha in Mary. Pokojni je bil član KSKJ (Sv. Kristina) in SNPJ 53. Pogreb bo v četrtek iz Trdinovega pogrebnega zavoda ■^a Lake Shore Blvd. v cerkev Sv- Kristine ob 9.15, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položen jutri, v to- 1'ek, zvečer ob sedmih. Edward Scheid Na svojem domu v Clevelan-je umrl pretekli četrtek 75 stari Edward Scheid, mož Dose, roj. Sintič, oče Thomasa, Edwarda in Jamesa, 5-krat stari oče, brat pokojnih Willi-ahaa in Galeba Scheid. Pogreb-ria sv. maša bo danes popoldne °b enih iz Grdinovega pogreb-:riega zavoda na Lake Shore Elvd. na Kalvarijo. Louis Vidovich V Euclid General bolnišnici umrl preteklo soboto 84 let stari Louis Vidovich, mož Jen-^e> roj. Slop nick, oče Alberta, °'krat stari in 8-krat prastari brat pokojnih Franka, Stanuj a in Mary. Pokojnik je bil an Društva Naj sv. Imena pri k-lariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz rdinovega pogrebnega zavoda 'tla Lake Shore . Blvd. v sredo 23utraj cerkev Marije Vnebo-tyhte, na{-0 na pokopališče Ver-jJh duš. Na mrtaški oder bo po-02en nocoj ob sedmih. Mary Globokar Eretklo soboto je umrla na ®y°jem domu 96 let stara Mary °hokar, roj. Mervar, vdova po leta 1930 umrlem možu Antonu, mati Mary Silhanek, pok. Alice Heller, Anthonyja Globokarja, Josepha, Franka, Mrs. John (Anna) Vozobule, Edwarda in Alberta, 12-krat stara, 9-krac prastara in 6-krat praprastara mati, sestra pok. Michaela, To-nyja (Jug.), Mrs. Jernecic in Franka Mervarja. Pokojna je bila članica KSKJ št. 162 in SŽZ št. 25. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena danes popoldne ob dveh. Zadnje vesti I Carter odredil gradnjo MEXICO CITY, Meh. — Iranski fTlfUCei(115^8 ^1(610 MX šah Reza Pahlevi je z ženo Farah in družino priletel včeraj sem z Bahamov, kjer je bil od 30. marca. Z letališča se je takoj po opravljenih for malnostih odpeljal proti me stu. . Še en republikanski predsedniški kandidat WASHINGTON, D.C. — Kong. John B. Anderson, star 57 let, ki je že 20 let v Kongresu, je pretekli teden objavil, da se poteguje za dosego predsedniškega kandidata republikanske stranke prihodnje leto. 1 Novi kandidat priznava, da njegovi izgledi za pridobitev imenovanja niso posebno ugodni, izjavlja pa, da je njegov program vreden podpore volivcev. Priporočajte Ameriško Domovino, edini neodvisni in najstarejši slovenski dnevnik na svetu, svojim rojakom in rojakinjam! MIAMI, .Fla. — Stella Taylor j» včeraj po 20 urah plavanjs opustila ' svoj poskus prepla vati od Bahamov do Floride, ko je preplavala kom eno četrtino celotne daljave. To je bil njen tretji poskus. MANAGUA, Ni. — Gverilske si le sandinistov so zasedle par točk v glavnem mestu in so zapletene v obsežen boj z vladnimi silami po več krajih dežele. Izglede za njihove zmago v boju s predsednikou A. Somozo cenijo nekateri s 50:50. TOKIO, Ja. —.Valentin A. Markov in Natalija Koloskova, člana leningrajskega filharmoničnega orkestra, sta včeraj zaprosila za politično zatočišče v ZDA in še včeraj odletela v ZDA, kjer sta pristala \ San Franciscu. COLOMBUS, O. — Guv. James A. Rhodes je v osebnem pismu povabil papeža Janeza Favla II na obisk v državo Ohio, če bo prišel jeseni v New York nagovorit glavno skupščino ZN. NEW YORK, N.Y. — Nemški kancler Helmut Schmidt je v razgovoru na CBS TV sporedu “Face the Nation” poudaril resničnost krize v oskrbi s petrolejem, katere reševanje zahteva sodelovanje vseh, če naj ne vodi v hudo gospodarsko stisko vsega svobodnega sveta, sku v Nova raketa naj bi zagotovila ZDA možnost odgovora na morebitni sovjetski nenadni napad z jedrskim orožjem. WASHINGTON, D.C’. — Predsednik Carter je pretekli petek objavil, da je odredil razvoj in graditev nove, mogočne medcelinske rakete MX kot naslednice sedanjim ameriškim medcelinskim raketam na kopnem, ki bi jih mogli Sovjeti v prihodnjem desetletju z nenadnim napadom uničiti. Nova raketa bo kos vsemu, kar imajo in bodo imeli v dogledni bodočnosti Sovjeti. Oborožena bo z 10 vodikovimi bombami, katerih vsako bo mogoče zanesljivo usmeriti na drug cilj. Gradnja teh raket, ki bpdo skrite varno v podzemnih rovih v zahodnih delih dežele in bodo vključene v oborožene sile proti koncu prihodnjega desetletja, bo stala po sedanjih računih do 30! bilijonov dolarjev. Predvidoma naj bi bilo zgrajenih 200 ali več teh velikank. Carter je z odreditvijo gradnje nove rakete sklenil ohraniti sedanji trojni sistem ameriških strateških jedrskih sil. Tega sestavljajo od vsega začetka: medcelinske rakete z ,j oporišči na kopnem, medcelniske rakete v jedrskih podmornicah in strateška letala. Predsednikova odločitev je bila na splošno sprejeta ugodno tako v Kongresu kot v javnosti, ni pa ostala tudi brez kritikov. Med temi sta v Senatu naj odločnejša Mark Hatfield, republika- nec iz Oregona, in G. McGovern, Kancler je bil na obi- demokrat iz S. Dakote. Sen. H. ZDA in je imel sredi N. Jackson, demokrat iz države tedna daljši razgovor s pred- Washigton, je dejal, da bi mo-sednikom Carterjem v Wash- rala biti gradnja nove rakete ingtonu, D.C. odobrena ‘že davno’. BRUXELLES, Belg. — Pri vo-' litvah v Evropski parlament naj bi po računih dobili največ poslancev krščanski demo-! Delno oblačno zjutraj, nato krati (110), nato socialisti postopna razvedritev z jasno in VREME PAPEŽ POZVAL POLJAKE K IZPRICEVANJU KRISTUSA V svojem govoru v kraju No\vy Targ na vznožju Visoke Tatre, osrednjega najvišjega predela Karpatov na jugu Poljske, je papež Janez Pavel H., ki je pogosto obiskoval te visoke gore, predno je bil izvoljen za Petrovega naslednika, pozval svoje rojake, naj ostanejo “pričevalci Kristusa”. Po starem krščanskem izročilu so pričevalci Kristusa tisti, ki so za svoje pričevanje Kristusa bili pripravljeni trpeti in so tudi dejansko trpeli, prenekateri prestali mučeniško smrt. NOWY TARG, Polj. — Papež Janez Pavel II. je pretekli petek prišel sem med svoje priljubljene gore in maševal pred ogromno množico ljudi, v prvi vrsti poljskih 'domačinov, pa tudi velikega števila vernikov, ki so prišli pozdravit in sprejet poglavarja Katoliške cerkve iz sosednje Češkoslovaške in Madžarske. Papež je pozval svoje drage “gorale”, naj ohranijo zvestobo Katoliški cerkvi, naj bodo “pričevalci Kristusa”. “Dragi prijatelji, ne opustite tega plemenitega napora, ki vas usposablja, da postanete pričevalci Kristusa,” je dejal sv. oče v svoji pridigi. Ko se je papež vrnil v svoje ljube gore, kjer je v preteklosti smučal in se vzpenjal na vrhove, je ponovil svoj poziv h krščanskemu pogumu, ki je bil vsebina vseh njegovih pridig tekom njegovega obiska v rojstni Poljski. Navzoč je bil tudi kardinal John Krol iz Philadelphie Pred sv. mašo je kardinal John Krol, katerega predniki so odšli v Ameriko iz naselja v bližini Novega Targa, dejal, da je papež dal zgled s svojo zahtevo, po spoštovanju človekovih pravic od vlad v državah vzhodne Evrope, Kardinal Krol je poudaril, da je papež prišel na Poljsko počastit sv. Stanislava, ki ga je pred 900 leti umoril nasilni kralj. “On posnema sv. Stanislava, ko pogumno govori resnico,” je dejal kardinal Krol o sv. očetu. Četudi je bil papež malo prehlajen, “z malo infekcijo”, kot je povedal kardinal Krol, je o-hranil svojo živahnost. Tako je (109), konservativci, liberalci mrzlo nočjo. Danes naj višja in komunisti ter ostale male temperatura okoli 65, jutri okoli v svojem govoru videč Visoke skupine. j 70 F. Tatre v oblakih pripomnil: “Go- SEDANJI SLOVENSKI TRENUTEK PO POROČILU "NASE LUČI' V Celovcu na Koroškem izhajajoči ‘mesečnik za Slovence na tujem’ Naša luč, katerega odgovorni urednik je ravnatelj Mohorjeve družbe v Celovcu dr. Janez Horn-boeck, je v svoji številki za letošnji junij objavil pod naslovom “Sedanji slovenski trenutek” razgovor s ‘poznavalci razmer v Sloveniji’, ki ga posredujemo tu zaradi zanimivosti in poučnosti našim čitateljem. — Kako bi kratko označili slovenski trenutek v prvi polovici leta 1979? Tvegano in težko je označiti sedanji slovenski trenutek, ker je tako zapleten. Morda bi ga izrazil z dvema besedama: brezglavost in otopelost. — Ali b lahko našteli nekaj vzrokov za takšno občutje? Glavni vzroki so trije: družbeni, narodnostni in gospodarski. — Najprej so torej družbeni vzroki. Na kaj pri tem mislite? Komunistični režim je vsak dan bolj negotov. Titova navzočnost, za katerega nihče prav ne ve, koliko je še oblastveno u č i n k ovit, vedno bolj hromi normalno delovanje političnega stroja. Njegovo navzočnost poleg vsega tako napihujejo, da se celo komunisti sami zgražajo nad poveličevanjem ‘nezmotljivega in najdražjega gosta’. Bili so primeri, ko je TV med o-bičajnim večernim televizijskim dnevnikom ves čas prikazovala samo pohode Titove kolone avtov. Sekretar slovenske partije Šetinc se je nato v Telexu opravičeval, češ da takšnega prenosa komunisti niso naročili. Ljudje se sprašujejo, kdo se skriva za tem kultom in zakaj. — Gotovo botruje negotovosti režima tudi strah pred Rusi? Brez dvoma. Zdi se, da so Sovjeti namenili Bol gadji vlogo nekakšnega Vietnama na Balkanu. Slišati je, da je prišlo na bolgarski meji do majhnih prask; sam slovenski minister za notranje zadeve Zemljarič je nedavno v ‘Delu’ priznal, da Bolgari rožljajo z orožjem. Poleg vsega se čuti, da ni več Kardelja. Tito je ostal sam, saj nima v neposredni bližini nikogar, na kogar bi se lahko tako tesno naslonil. — Kaj pa zamisel kolektivnega vodstva? Vanjo nihče prav ne verjame, saj zgodovina dovolj zgovorno dokazuje, da doslej še nobeno “kolektivno vodstvo” ni bilo sposobno dalj časa voditi kakšne družbe. Vedno je prihajalo do notranjih trenj in nesporazumov, dokler sež ni pojavil kak voditelj, ki je imel dovolj ugleda, in prevzel vodstvo države. Da bi bila prav Jugoslavija lahko v tem izjema, nihče ne verjame. — Lahko bi torej skrčili negotovost režima v vprašanje: Kdj bo po Titu? Točno. Nihče prav ne ve, kakšen jutri nas čaka. Dokler živi Tito, je družba na zunaj in na znotraj vsaj navidez trdna. Kaj bo po njegovi smrti? Velika uganka. Strah pred Rusi je v Sloveniji velik, upanje na demokratizacijo in sproščanje tudi skrom-, no navzoče. Čeprav je med ljudmi precejšnje nezadovoljstvo s komunističnim režimom, se vendar to nezadovoljstvo ne izraža v kakšnem dejanskem, organ iziranem, nasprotnem načrtu. Politične opozicije, ki bi imela jasne predstave, ki bi si postavljala določne cilje za dan K, ko se bo verjetno ponovno odločala usoda slovenskega naroda, ni. Verjetno ni bil slovenski narod na morebitne usodne dogodke v prihodnosti še nikoli tako nepripravljen kot danes. (Dalje prihodnjič) re so plahe, zato so se prekrile.” Papež je povabil na praznovanje 900-letnice smrti sv. Stanislava kardinala Johna Krola, ko še ni bil papež, ampak krakovski nadškof in kardinal. Krola je povabil, ker je poljskega rodu in so njegovi predniki iz krakovske nadškofije. V katedrali na Wawelu V petek po vrnitvi iz Nowyga Targa je sv. oče poromal na grob sv. Stanislava v stolnico na Wawelu, nekdanjem bivališču poljskih kraljev. V prisotnosti 5,000 gostov, pred relikvijami moža, ki ga je nasledil, je bivši krakovski nadškof, papbž Janez Pavel II. zaključil 7-letno sinodo krakovske nadškofije, ki jo je sam tudi začel v spomin sedmih let, ki jih je sv. Stanislav prebil v Krakovu kot tamkajšnji škof, predno je dal svoje življenje za pričevanje Kristusa. Ob strani sv. očeta sta bila v stolnici na Wawelu sedanji krakovski nadškof Franciszek Ma-charski, ki ga je papež pretekli mesec imenoval za kardinala, in kardinal Frantisek Tomasek, primas Češke in nadškof v Pragi- Zvečer je papež poromal v cerkev sv. Mihaela v Skalki, kjer je sv. Stanislav umrl po nasilni roki kralja Boleslava. Deset tisoči visokošolcev so mu klicali, ko se je počasi vozil po ozkih ulicah mesta, tu in tam spregovoril in blagoslavljal navzoče množice. Okoli cerkve v Skalki je vladala napetost, ker so ves dan prihajali v Krakov tovornjaki z milico in se vozili po mestu, ka-zoč svojo prisotnost v svarilo pred vsakim možnim demonstrativnim nastopom množic. Slovo od rodne Poljske Sv. oče je imel zadnjo sv. mašo na svojem 9-dnevnem romanju po Poljski na odprtem polju v predmestju Krakova pred več kot milijonom ljudi. Okoli sv. očeta na odru z oltarjem je bilo 18 kardinalov, veliko škofov in nadškofov iz raznih delov sveta, iz Vzhodnega Berlina do Senegala, iz Češkoslovaške do Brazilije. Neposredno pred oltarjem je plapolala velika rdeča zastava z belim orlom in krono — simbol predkomunistične kralj evske Poljske, s katero je Cerkev tesno povezana. V svojem govoru zbrani množici je sv. oče znova pozival svoje rojake, naj ostanejo zvesti Kristusu, naj bodo trdni z močjo, ki jo daje vera. Takoj po sv. maši se je papež podal na letališče, kjer se je od nJega poslovil predsednik republike Henryk Jablonski. Pred vstopom v letalo poljske letalske družbe LOT je papež poljubil v slovo rodna poljska tla. Po dveh urah leta je letalo 's sv. očetom in njegovim spremstvom pristalo na letališču pri Rimu, kjer je poglavarja Kato- \ Iz Clevelanda j * in okolice j Seja— Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje ima v sredo, 13. junija, opoldne sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue, po seji pa piknik na dvorišču doma. Vsi vabljeni! Zadušnica— V četrtek, 14. junija bo v cerkvi sv. Vida ob 7. zvečer sv. maša za pok. Francko Rotar na 30. dan smrti. BARAGOV DAN— Ža pospešitev priprav bo v joboto 16. junija ob 8h zvečer sestanek v župnišču sv. Vida. Na sestanek vabi pripravljalni odbor zastopnike vseh katoliških društev in organizacij, posebno tistih, ki so aktivno sodelovale na zadnjem Baragovem dnevu v Clevelandu pred štirimi leti. Pridite! Konferenca v Manili končana brez nove pomoči nerazvitim Bogate, gospodarsko razvite države v skrbi za svojo blaginjo niso kazale pripravljenosti p o m a g a ti revnim. MANILA, Filip. — Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju, ki se jo je udeleževalo 159 držav, med njimi tudi ZDA, se je preteklo nedeljo končala brez kakih posebnih novih obljub gospodarske pomoči nerazvitim, revnim državam A-frike, Azije in Latinske Arnieri-ke. To je bilo peto zasedanje te konference, o katerem so upali, da bo vodilo do napredka ob mirnih razpravah o temeljnih vprašanjih. Zastopniki nerazvitih držav so ponavljali svoja stališča in zahtevali, da jim bogate, gospodarsko razvite države pomagajo, kot da bi bile one krive in odgovorne za njihovo zaostalost. Gospodarsko razvite ’ države so poslušale, pa opustile vsako obljubo o kaki večji pomoči nerazvitim, četudi te načelno niso zavrnile. Imajo dovolj “lastnih skrbi”, kot je dejal zastopnik ZDA. “Novi gospodarski red”, ki ga zahtevajo nerazvite, revne države, naj bi izvedel novo delitev bogastev med države in narode. Bogastvo razvitih držav naj bi prehajalo postopno v revne države preko še nedoločenega mednarodnega aparata, o čemer pa razvite države za enkrat niti nočejo razpravljati. Razpravo o vprašanjih na zasedanju v Manili bodo nadaljevali v glavnem stanu Konference ZN o trgovini in razvoju v Ženevi v Švici, dokler ne bo prišla znova na dnevni red novega zasedanja konference, kjer in kadarkoli se bo to sešlo. liške cerkve rimskega škofa pozdravil predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti, pričakalo pa ga preko 50,000 ljudi. Pred odhodom s Poljske je papež dejal predsedniku republike Jablonskemu, da je bila njegova pot na Poljsko “brez primere, dejanje poguma na obeh straneh, ki je bilo v tej dobi potrebno”. “Naš čas zahteva, da se ne zapremo v trde meje, posebno ko gre za človekovo dobro,” je dejal sv. oče. ^ AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 11, 1979 Ameriška Domovina =fe t •/1 i-n r%.— mo Ai i *117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-68OX) James V. Debevec — Owner, Publisher Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st two week* in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 ra 3 mesec« Kanada in deželo izven Združenih držav; $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: Vf7'' $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.80 for 6 months; $15.00 for three months FRIDAYS ONLY: $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio «^S|g^>83 No. 68 Monday, June 11, 1979 ' Verske razmere v Sloveniji in na Hrvaškem dve obliki iste politike \ Po poročilih dopisnikov tujih listov iz Zagreba je prišlo letos v aprilu do hudega spora med vodstvom Katoliške cerkve na Hrvaškem in med državnimi oblastmi v Zagrebu, ko so zadnje porušile cerkveno stavbo v zagrebškem predmestju Dubrava. Na ukaz državnega urada za gradnje so prišli delavci pod policijsko zaščito, vdrli v stavbo, ki še ni bila dograjena, in jo spremenili v razvaline. Oblasti so ta svoj nastop utemeljevale s trditvijo, da so bili načrti za. grad-mjo spremenjeni brez odobritve. Dejansko so sumile, da m v pritličju stavbe nahajajoča se dvorana, odnosno večji prostor, mogla služiti tudi bogoslužju. To oblastem ne gre v račun, četudi v navedenem predmestju ni nobene cerkve. Komunistične oblasti so izrabile odsotnost zagrebškega nadškofa in predsednika konference katoliških škofov v Jugoslaviji dr. Kuhariča in izvedle rušilno akcijo. Namestnik nadškofa dr. Lach si je brezuspešno prizadeval, da bi dobil zvezo s predsednikom,državne verske komisije Laličem in ga skušal pregovoriti, da prepreči rušenje stavbe. Toda Laliča ni mogel najti nikjer. Pojavil se je šele potem, ko je bilo prepozno. Delavci, ki bi morali začeti z rušenjem že ob sedmih zjutraj, so prišli šele ob deveti uri, razbili vrata in vdrli v stavbo ter jo porušili. Ta dogodek spada vsekakor v vrsto problemov, ki povzročajo skrbi in težave komunistčnemu režimu, ker mu v več kot 30 letih ni uspelo zatreti verskega življenja. Vodilni komunisti in posebni strokovnjaki zato skrbno analizirajo razvoj na versko-cerkvenem področju, vodijo boj proti namišljenemu klerikalizmu in spreminjajo taktiko Strategije v boju proti Cerkvi in verujočim. Ker razvoj ne gre po njihovih načrtih, zgube včasih živce kot v navedenem primeru. Izredno jim je dobrodošla vsaka needi-nost v cerkveni hierarhiji in jo izrabljajo v svojo korist. To je razvidno tudi iz referata, ki ga je imel pred dobrimi dvemi leti zgrajen komunist za najbolj zaupne partijske kroge o klerikalizmu in vprašanju Cerkve v Sloveniji. Predavanje je bilo razmnoženo “samo za interno uporabo” in strogo zaupno, pa je kljub temu prišlo v naše roke. Za razumevanje dogodka v Zagrebu je predvsem zanimiv odstavek, kjer je predavatelj primerjal delavnost rimsko-katoliške Cerkve v Sloveniji in njeno delavnost v Socialistični republiki Hrvaški. Takole je razlagal: “Če bi primerjali razmere v Sloveniji in Hrvaški, bi seveda morali najprej ugotoviti, da gre za dve obliki iste politike in da bi bilo iluzorno misliti, da hrvaški oziroma slovenski episkopat ne ravnata enako in v sklopu globalne strategije Vatikana do Jugoslavije in do socializma nasploh. To pomeni, da obstajajo skupne zakonitosti, vendar so nekatere stvari na Hrvaškem nekoliko bolj poudarjene. • * * . Rekel bi, da je desna skrajnost na Hrvaškem bolj izrazita, močnejša je njih povezava z ustaško emigracijo — ustaška emigracija je, kot veste, tudi najbolj teroristična organizacija med emigracijami sploh, ne samo med jugoslovanskimi — na Hrvaškem močneje poudarjajo nacionalno vprašanje kot neko domeno Katoliške cerkve in pri tem hoče Katoliška cerkev na nacionalni ravni dobiti določeno besedo, ker da je ona najbolj dosleden zastopnik hrvaških interesov. Rekel bi, da so oblike diferenciacije na Hrvaškem podobne slovenskim, le da je naprednejša struja, kakršna je pri nas okrog škofa Grmiča, na Hrvaškem zelo slabotna in se ne uveljavlja tako kot pri nas. Poleg tega moramo vedeti tudi to, da na Hrvaškem diferenciacija in politični vpliv naprednih socialističnih šil na razmere v Cerkvi še daleč ne dosegata takih rezultatov, kot jih dosegata v Socialistični republiki Sloveniji. Mi smo izvajali doslednejšo in ostrejšo politiko do vsakega pojava klerikalizma. Oni šele v.zadnjem času ustanavljajo*koordinacijske odbore .pri socialistični zvezi in tudi v sami verski komisiji so imeli določene tžave., Na Hrvaškem se v odnosih med Cerkvijo in samoupravno družhp zelo poznajo tudi recidive preteklega obdobja, tako imenovane nacionalistične evforije, nacionalističnega razkola v hrvaškem po-htičnem vodstvu, ki je seveda zapustil na Hrvaškem hujše posledice, kot se je to zgodilo na Slovenskem. To bi povedal glede same Hrvaške. Drugače so te razmere znane: na čelu reakcionarne skupine -je zlasti zagrebški nadškof Kuharič, močno ga podphra reški škof, ki je hodil v tujino in se tam javno povezoval z ustaši tpr dajal^ razne proustaške izjave, potem zadarski škof Oblak, šibeniški škof Arnerič. Ti nosijo, po mojen, reakci- onarno zastavo in tpdi zelo terorizirajo zmernejšo strujo, npr. v splitski škofiji, tako da si tudi ta ne upa glasno povedati tega, kar je slišati pri nas. Z republiko Hrvaško smo se zmenili, da bi se v socialistični zvezi skupno dogovarjali glede ocene situacije na Hrvaškem in na Slovenskem glede razlik in podobnosti te situacije prav zaradi tega, da bi bil naš boj proti reakcionarnemu vplivu cerkve enoten. Velike težave imajo na Hrvaškem tudi z gradnjo kultnih objektov. Te težave imamo sicer tudi v republiki Sloveniji, ker imamo veliko prošenj za gradnjo raznih kulturnih objektov, katedral in vseh mogočih stvari. Tam se vse te stari tudi močneje kažejo zaradi agresivnega nastopa in metode izsiljevanja.” Iz vsega povedanega je razvidno, kako veliko uslugo dela partiji “napredni” škof Grmič. Saj je isti predavatelj celo priznal, da je Grmičeva definicija ‘klerikalizma’ taka, da jo načelno morejo sprejeti tudi partijci. Res presenetljivo zbližanje. Kaj pomeni edinost cerkvene hierarhije v odnosu do komunizma, nam je vzor Poljska. Pri Hrvatih je edinost škofov pripravila komuniste do tega, da so zgubili živce in porušili cerkveno stavbo, ker je obstajala le sumnja, oa bi mogla služiti tudi bogoslužju. Moč enotnosti pogledov in akcije je silna. Ali ne bi bilo prav, če bi se tudi slovenska ideološka politična emigracija zavedla, kolikšna bi bila njena moč, če bi odpadlo vse, kar moti njeno edinost! S. S. BESEDA IZ NARODA Telovska procesija pri Sv. Lovrenca CLEVELAND, O. —- Sv. Lovrenc. — V nedeljo, 17. junija, bomo imeli tradicionalno Telov-sko procesijo po newburških ulicah. Za to priliko farani Sv. Lovrenca vsako leto očistijo in lepo okrasijo ulice v bližini cer-ve in kjer se razvija procesija. Sosedje kar tekmujejo med seboj, kateri bo lepše okrasil o-spredje svoje hiše z rožami, zelenjem, slikami in svečami. Pripravijo tudi štiri oltarje na poti, po kateri se vije procesija; pri vsakem oltarju se procesija u-stavi; tam se poje evangelij v slovenskem ah angleškem ah latinskem jeziku, pripovedujoč zgodbo o obljubi in ustanovitvi presv. Evharsitije, eden izmed štirih evangelistov. Duhovnik -celebrant tudi odpoje prošnje vernikov in podeli blagoslov z Naj svetejšim. Sv. Lovrenc je ena izmed redkih cerkva, ki ima to Telovsko procesijo. Tiste, ki so prišli iz starega kraja, spominja na veličastne procesije doma, posebno po velikih mestih, kakor v Ljubljani, Novem mestu, Metliki in Kranju, ah v Mariboru. Celju in Ptuju; ali na podeželske fare, kjer so se te procesije odlikovale po izredni pobožnosti navzočih in lepem petju. To so bile prave manifestacije na čast evharističnemu Kralju, Kristusu Odrešeniku. Letos bomo obhajali to slovesnost v nedeljo, 17. junija, po 11.30 maši. Nanjo vabimo vse farane, društva, mladinp in o-troke. Posebej še vljudno vabimo tiste, ki imajo narodne noše, četudi so iz drugih far. Tako bodo s svojimi narodnimi nošami povzdignili pestrost in lepoto procesije na čast evharističnemu Zveličarju. Procesija se bo začela takoj po maši ob slovesnem zvonenju in petju slovenskih cerkvenih pesmi in evangelijev. Društvo Najsvetejšega Imena bo stopalo za svojo novo zastavo; prav tako tudi Oltarno društvo, ki si je letos nabavilo izredno lepo novo zastavo. Vsi Slovenci v Clevelandu in okolici ste lepo vabljeni, da se udeležite procesije. Pripeljite tudi svoje otroke, ki še mogoče niso videli take procesije. Pripeljite s seboj svoje znance in prijatelje. Še enkrat — posebno so dobrodošle narodne noše; ne zamudite te lepe prilike. Vsi prisrčno vabljeni — pridite! Father Varga Priznanje pionirju Louisu Jerkiču CLEVELAND, O. — Clevelandska federacija slovenskih narodnih domov je na svojem letnem banketu sredi marca počastila svojega “moža leta” in “ženo leta”, istočasno pa so tudi vsi slovenski narodni domovi vključeni v Federaciji, počastili svoje “može leta”. Slovenski dom na Holmes Avenue je letos s tem naslovom počastil poznanega delavca v collinwood-ski slovenski naselbini Louisa Jerkiča. Mož si je to priznanje že zdavnaj, zaslužil. Direktorjj Slovenskega doma mu je to priznanje že parkrat namenil, pa je on to v svoji skromnosti odločno odklonil, ker da “so drugi, ki to bolj zaslužijo”. Letos obhaja Slovenski dom 60-letnico obstoja. Zanj je Lojze toliko žrtvoval, da tudi pri vsej skromnosti ni mogel letos'te počastitve odkloniti. Sin čudovito lepe Vipavske doline pride v to deželo s trebuhom za kruhom kot mlad fant, pa hoče ostati Slovenec kljub borbi za lastni obstoj, zato se ob prihodu v Cleveland pridruži pevskemu društvu “Soča”, raznim bratskim organizacijam in se z vso mladeniško energijo loti dela za postavitev Slovenskega doma na Holmes Ave. Navzoč je pri njegovi otvoritvi 24. avgusta 1919, nato pa več desetletij z vso fantovsko in moško silo dela za njegov obstoj in napredek. Med številnimi z a s t o p n iki društev in organizacij, ki so se mu ob tej priliki poklonih in mu čestitali, je bila zastopnica Dramatškega društva “Lilija” Mojca Slak, ki mu je izročila lep šopek nageljnov ter se mu v kratkih in tehtnih besedah zahvalila za opravljeno delo za obstoj slovenske kulture v A-meriki. Znano je že, da Lilija letos slavi 60-letnico ustanovitve in da je on eden ustanovnih članov. Njen prvi predsednik je bil Louis Jerkič. Minilo je že nekaj desetletij, odkar je qn sam nastopal na odru kot igralec in režiser, pa vse izročil “mlajšemu rodu”. Sedaj že ta rod izroča Lilijo novemu, “mlajšemu rodu”, on pa še danes živi z Lilijo ter z velikim zanimanjem spremlja njeno delovanje. Kljub lepi starosti je zelo redka Lilijina predstava, ki bi jo on zanludil. Lilijašem je njegova navzočnost ’resnično v ‘spodbudo. Vedno rad pokramlja z igralci, je poln priznanj za njih prizadevanja in delo za ohranitev slovenske kulture v Ameriki. Rad poudari, da je ponosen, da Lilija, pri katere ustanovitvi pred šest desetletji je sodeloval, še živi, cvete in ponovno dosega uspehe. Da, globoko v srcu si človek želi, da bi bilo več ljudi Jerkičevega kova. Na žalost pa le prepogosto vidimo ljudi, ki so se “naveličali kulturnega garanja”, pa imajo kaj malo priznanja za tiste, ki nadaljujejo njih delo, kritike pa zvrhan koš. Res malo pozno je tole pisanje, saj so skoraj potekle cele kvatre od slovesnosti, toda ne pozabimo, Louis Jerkič je “mož leta”, katerega je še več kot polovici pred nami ter je še vedno čas, da mu stisnemo roko in iskreno čestitamo. France Ancel ------o----- Spominska proslava . CLEVELAND, O. — “Tabor” DSPB v Clevelandu priredi spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slovenske pristave za pomorjene domobrance in vse druge slovenske protikomunistične žrtve. Spomnili se jih bomo 16. in 17. junija 1979. V soboto, 16. junija, ob 6. zvečer bo na Slovenski pristavi sprejem gostov iz Kanade in drugih krajev Severne Amerike. Proti večeru bodo pri spominski kapelici kratke molitve za vse pokojne protikomunistične žrtve, po molitvah bo zagorel kresni ogenj, ob katerem bomo prepevali domobranske pesmi in obujali spomine žalostne usode domobrancev. V nedeljo, 17. junija, ob 9. dopoldne bo odpeljal sprevod avtomobilov s parkališča ob E. 72. cesti. Ostali avtomobili se sprevodu priključijo na običajnih vhodih ceste proti Genevi. Ob 10.30 bo pri spominski kapelici sv. maša s pridigo, katero bo daroval župnik iz Kalifornije, č. g. Mirko Kozina. Opoldne bo preskrbljeno za kosilo, ob dveh popoldne pa bodo pete litanije pri spominski kapelici. Vabljene so narodne noše in vsi prijatelji domobrancev, da se pridružijo sprevodu polaganja venca pred spominsko ploščo, kjer je postavljen spomgnik na koščku slovenske zemlje v tujini na Orlovem vrhu Slovenske pristave vsem slovenskim protikomunističnim žrtvam. Odbor “Tabor” DSPB v» Clevelandu ------o------ V spomin c. sestri Lavoslavi Turk EUCLID, O. — Tako — v domovini smo tri dni pred Vnebohodom imenovali ‘križev teden' — v tem času se je v ponedeljek 21. maja, končal,njen življenjski križev pot. Umrla je v lepi sta-rasti 84 let. Z njeno smrtjo se je spet zožila vrsta dopisovalcev v AD. Odšli so najbolj vidni sodelavci, ki so nam posredovali v tem listu zrno slovenske katoliške miselnosti. Vrzel je nastala, ko ni več Zdravka Novaka, Karla Mavserja, Marjana Jakopiča in še veliko preminulih, ki so v preteklosti dopisovali v ta list. Vem, da so se mnogi, ko so videli na prvi strani AD 25. maja naznanjeno njeno smrt in sliko, spomnili s hvaležnostjo njenih del, s prošnjo Vsemogočnemu, da ji da plačilo za njena dobra dela. Čeprav sem pričakoval njene'ga odhoda, sem bil žalosten, da jo ne bo več med nami, da ne bomo več brali njenih duhovitih “Drobtinic”, ki nam jih je toliko nadrobila iz svojega bogatega zaklada duha.' Osebno sva se spoznala pred 5 ali 6 leti, ko smo se vračali iz Lemonta v Cleveland in se nam je pridružila, da' bi obiskala znance v Clevelandu. Še sedaj vidim blesk njenih oči in besede, ko sva si segla v roko in spregovorila. Na žalost ji je bolezen vzela sluh, da ni slišala moje besede, da sem moral napisati svoj odgovor. Od takrat sva si bolj pogosto ali redko do- pisovala. Ob vsakem obisku romanja v Lemont, 111., pa smo jo obiskali v negovališču Alvernia Manor. Vselej je bila dobro razpoložena, kljub starosti in bolezni je bil njen duh tako živahen, kot bi bila še v cvetoči mladosti. Poslednje srečanje je bilo 'po božičnih praznikih leta 1976 v lepem domu Mr. in Mrs. John Prosen, 16211 Trafalgar Ave., ko je za par dni obiskala znance in prijatelje v Clevelandu. Vidno je bila vesela, da smo jo obiskali. Pred nekaj leti nam je Družba sv. Mohorja v Celovcu podala letni knjižni dar njeno delo “Pesem šolske sestre” (knjiga je že davno pošla). V tem delu nam je na svoj izviren slog tako živahno opisala svojo življenjsko pot, da kdor knjigo še ima, je vredna, da jo ponovno prebere. Kolikor mi je v spominu, nam je predočila svojo mladost, leta šolanja in prihod v Ameriko. Kakšne muke je imela kot učiteljica, predno se je vživela v angleščino in tu poučevala. (Sam vem, kako težko se je zapomniti izgovarjavo.) Vztrajala je in se sama po otro-kih v govorici spopolnjevala, da je uspešno učila. Saj se jo u-čenci — osobito v Sheboyganu. Wis., in v Kansas Cityju, Kans. — še po dolgih letih hvaležno spominjajo. Kot “farmarca“ je sodelovala, ko so si takratne slovenske šolske sestre, — bile so vse prišle iz Slovenije — kupile v Lemontu farmo, kjer je zdaj njihovo središče s High School in Alvernia Manor. Pa se je morala srečati s težavami. Obolela je za tuberkulozo, ki jo je pa srečno prebolela. Pa so prišle nove nevšečnosti, sluh ji je popolnoma odpovedal, opustiti je morala poučevanje in vzgajanje njej tako ljube mladine. Poslej je opravljala kuhinjska dela, dokler je mogla to izvrševati. Po upokojitvi je prišla nazaj v Lemont, saj je s svojim znojem ob pričetku orosila kraj, kjer se je nje zemsko življenje končalo. Enkrat mi je v pismu omenila: “Morda bi bilo lažje prenašati slepoto kot to, da noben glas me ne doseže.” Njen duh je bil globok. Včasih mi je v pismih omenila, katera dela prebira. Strašno jo je bolelo, ko doživljamo krizo, v kateri se duhovniki laizicirajo in sestre zapuščajo svoj redovni stan. Le Bog ve,, koliko zadoščevanja v molitvi in trpljenju je darovala v ta namen. Posredovala mi je knjigo, ki v njej neimenovan duhovnik sporoča po Marijinem naročilu: Spreobrnjenje duhovnikov! Vsaj meni je (pisano je kot dnevnik, ki z datumi dni, kdaj je sprejel to ali drugo, zapisuje Marijino naročilo. Prevedena je iz italijanščine že v več drugih je'zikov) in to delo je označeno kot avtentično (resnično). Angleški naslov knjige je: Marian Movement. V enem pismu mi je omenila, da so po končnih preiskavah, ko je že več časa bolehala, ugotovili raka v hrbtenici in so ji dali možnost še do dveh let življenja. Tako je imela tudi operacijo na ledvicah. V tej težki bolezni je mnogo trpela. Pa sem uvefjen, da 'je te muke vdano prenašala in darovala za rast Cerkve, ki jo je tako ljubila. Vem, da so mnogi čitatelji AD z užitkom prčbirali njene duhovite “Lemontske drobtinice”, ki jih je veliko let priobčevala v tem listu. Enkrat sem ji bil svetoval, da naj jih da natisniti v knjigo, da bo dragocena vsebina ostala ohranjena. Sprejela je moj nasvet; Tako —- če ne vseh, vsaj nekaj jih je za 1. 1978 Družba sv. Mohorja v Celovcu podarila M. Lavoslavi Turk v “Zbranih drobtini cah”, kjer nam je ohranjen zaklad njenih duhovitih razmišljanj. s Če omenim samo (od str. 7 do 30) “Oče naš —- premišljevanje k prošnjam”, se nam odkrije, kakšno je bilo doživetje njenega duha v molitvi. Še in še v urah duhovne suhote bo marsikomu ta ali drug njen spis, natisnjen v tej knjigi, sončni žarek, ki razsvetli,temni oblak nerazpoložen] a v duši. Vse svoje življenje je ostala zvesta redovnim obljubam in izpolnjevala je sprejete obveznosti. Po letih visoka starost, a iz njenega obličja je sijala vedra mladost. Ob obiskih včasih šaljivo razpoložena, se je čudovito lepo nasmehnila, da ne moreš pozabiti te vedrine. Njeno delo je bilo kot učiteljice, odlične vzgojiteljice vedno na tekočem z vsemi izsledki psihološke, pedagoške in didaktične znanosti. Tako je — dokler ji je zdravje dopuščalo — mogla tu slovenskim otrokom pomagati razvijati umske, nravne;, sposobnosti in ostrejši čut odgovornosti za urejanje svojega življenja. Iz njenih obiskdh, kjer je poučevala, vemo, kako so ji hvaležni ostali njeni učenci in u-čenke. Tako iz enega ali drugega' vidika je bilo njeno življenje: delovni dan! S Tvojim odhodom je nastala vrzel, ki jo za slovenske izseljence ne bo nihče več izpolnil Z svojimi dejanji —,vf šoli in v slovstvenem delovanju — si imela veliko znanih in nepoznanih prijateljev, ki bomo pogrešali Tvoje delovanje. Verujemo, za Te je smrt, ki je za njo vse Tvoje življenje bila priprava, da se srečaš 2 Njim, kot appstola sv. Pavla: “Želim biti razvezan (telesnih spon) in združen z Njim .. A hrepenenje po tem dnevu. Tvoje truplo so položili v grob n3 pokopališču sv. Alfonza v Lemontu, kjer čaka dneva Vstajenja s slovenskimi šolskimi sestrami, ki so učile po naših f3' rah. Bila si sejavka božjih naukoV in si odšla..., seme pa je ostalo, da dozori za nebesa. Tab1 pred božjim prestolom se bomo zopet sešli, da pospravimo večno žetev. Bog daj, da v božje žitnice! Tebi pa povrni Bog za vs3 Tvoja dejanja večno radost ib plačilo, pa prosi za nas, da b3 poti preizkušenj zveshi ostanemo veri in slovenstvu. M. T. —-----o—«---- Kažipoti med nekadilce Če hočete pustiti cigarete, P°' skusite pokaditi mnogo več k pa jih pospešeno razvijajo. mjimvrm, stnfE n, ot ' ALOJZU BREZNIK: Študiral sem v mariborskem bogoslovju PREGLED SLGVENSK94NERIŠKIH SIIOV V ZGODOVINI Od profesorjev sta samo dva živela v bogoslovju. Aleksič in Karo, ker sta bila člana vodstva bogoslovja. Ostali profesorji so živeli v mestu in so prihajali predavat nekaj ur na teden. Večina profesorjev je imela še druge službe. Osterc in Žagar sta delala v .škofijski pisarni; Močnik je pomagal pri škofijskem cerkvenem sodišču kot strokovnjak za zakonsko pravo; Janžekovič je bil prefekt v Dijaškem semenišču; Gašperič je bil'stolni kaplan; Jeraj je bil katehet; sHohnjec je bil v odboru Cirilove tiskarne; Somrek je pomagal svojemu bratu župniku; Meško je bil kaplan pri Magdaleni (župnija v mestu).. Ne spominjam se, da bi Jehart imel še kakšno drugo službo, r Razmerje med profesorji in slušatelji. Predvsem razmerje medsebojnega spoštovanja. Mi smo jih vikali;, oni so vikali nas. Mi smo” jih pazivali z “gospod profesor; dni so nas nazi-Vali z “gospod... (družinsko ime). Oni se niso zanimali za naše osebno življenje; mi se nismo zanimali za njihovo. Nismo jih obiskovali na njihovih stanovanjih.. Na splošno so bili strokovnjaki v svojih predmetih. Niso o sebi mislili, da bi bili neke vrste n e z m o 11 j Ive avtoritete. Tudi nam so bili samo -predavatelji teologije. Verjetno so imeli svoje osebne. Vidike, svoje osebne razlage nerešenih točk v katoliški teologiji. Pa tudi v teh pogledih so se držali mnenj velikih, nekako “uradnih” teologov v Cerkvi. Razločevali smo teologe in profesorje teologije. Vsaj pred nami niso kritizirali odlokov cerkvenih kongregacij v Rimu, odlokov škofa, papeževe avtoritete. Nekateri profesorji so tudi pisali. Npr. Jehart je opisal svoje potovanje po svetopisemskih deželah (“Križem po Jutrovem”); Alekšič je ravno tista leta izdal svojo Sociologijo; Jeraj pa svojo Cerkveno zgodovino; Hohnjec je priobčeval . svoje članke o Avguštinovi teologiji v “Bogoslovnem vestniku”; Močnik je pošiljal svoje članke, pisane v nemščini, neki nemški znanstveni reviji, v katerih je včasih kritično vrednotil dogajanja v k (lavantinski) škofiji, seveda s stališča cerkvenega prava. Profesorji so se prilagajali našim intelektualnim zmožnostim. Knjiga ali njihov tekst jim je služil samo za podlago predavanj. Niso rabili nobenih pojasnjevalnih pripomočkov (diagrami, slike, filmi, skioptični diapozitivi). Profesor je navadno lepo, mirno sedel pri svoji predava Ini mizi in se je redko zgodilo, da bi šel med poslušalce (saj ni imel veliko prostora; edina možnost'je bila: med zidom in konci klopi. Seveda smo se včasih spraševali, ali so vsi predmeti, ali deli predmetov, res bili važni za Poznejše dušnopastirsko. delo k^pr. vsa imena in letnice v pa-trologiji, c e r k v eni zgodovini, zgodovini cerkvene umetnosti, Zgodovini filozofije. Tudi smo se spraševali, ali so predavatelji dovolj upoštevali “nove čase”, “nove 'ideje”, počasno in skoraj nevidno spreminjanje ljudskega mišljenja na podeželju, vedno večji vpliv- tiska, poseganje mestnih vplivov na podeželje, Porast nepolitičnega liberalizma In marksizma, počasno s pre-membb duhovnikovega položaja v fari. Profesorji o politiki niso §°vorili; s Pa vodstvo ni samo zahtevalo, učilnicah. Navadno 7 v eni učilnici, iz istega letnika. Vsaka učilnica je imela svojega prefekta. Ravnatelj ga je imenoval in je bil navadno eno ali dve študijski leti starejši. Samo e-nega sobnega prefekta se spominjam: Jože Fajdiga. Njegova glavna naloga je bila, da je vzdrževal red v učilnici, posebno molk med učnimi urami. Njegova naloga je tudi bila, da nas je uvajal v dnevni red ob začetku prvega letnika. Obvezne učne ure so bile: zjutraj, pred predavanji; pozho popoldne, pred večerjo. Vsak dan. Vodstvo je pričakovalo, da smo študirali. Kadar je med učno uro prišel v učilnico študijski prefekt Aleksič, se je včasih u-stavil pri vsakem pultu in pogledal, s čim se je bogoslovec ukvarjal v tsitem trenutku. Pa ni nadzoroval vsak dan. Moram priznati, da sem jaz bolj ohlap-izvrševal dolžnost: študira- da srpo hodili ,k predavanjem, korali smo tudi študirati, si o-sv°jiti snov predavanj, se pripraviti na izpite. Študirali smo no nja med učno uro. Branje knjig, niso bile v direktni zvezi s predmeti predavanj, me je bolj zanimalo in vleklo. Precej časa med učnimi urami sem porabil za prepisovanje tekstov za razmnoževanje na kameno tisku. In od tretjega letnika naprej sem prebil precej časa, določenega za učenje, v knjižnici, da sem. našel kakšno zaželjeno knjigo za Močnika in Žagarja, ako sem jo sploh našel v babilonski zmešnjavi v knjižnici. Učne ure so služile tudi za pripravo na kolokvije ob koncu prvega semestra in za izpite ob koncu šolskega leta. Prvi semester se je končal koncem januarja. Profesorji navadno niso spraševali med semestrom; in navadno tudi ne ob koncu prvega semestra. Navadno je profesor predaval skozi oba semestra in ni “zgubljal” časa s spraševanjem med šolskim letom. Izpiti ob koncu leta pa so bili 3olj resna zadeva. Predavanja so se končala proti koncu maja. Celo ozračje v bogoslovju se je spremenilo. Vse je bilo osredotočeno na prihajajoče izpite. Celo hrana je bila boljša. Dnevi so postajali vroči. Vsak je skušal najti kakšen miren kotiček za študiranje. Jaz sem imel dober prostor: knjižnica. Vsak dan smo čakali, da smo zvedeli več izpitih: predmet, dan izpita, predsednik in prisostvovalec pri posameznih izpitih. Škof je le redko prisostvoval izpitom. Kanoniki so navadno bili predsedniki in profesorji so bili priso-stvovalci. O vsakem profesorju smo vedeli, kako se je obnašal pri izpitih; cela lestvica: od zelo strog in zahteven” (npr. Močnik) pa dol do “dobričina (npr. Somrek). Nekateri profesorji so nam dali ob koncu predavanj seznam vprašanj, ki jih bodo verjetno zastavili pri izpitu; drugi profesorji pa ne. Ravno tista leta je mariborski bogoslovec Tkavc študiral na rimski Gregorij ani (papeška univerza) in nam je pravil, da so izpiti v mariborskem^ bogoslovju bili težji kot pa na Gregori-jani. Vsi izpiti so bili v avli dopoldanskih urah. Na dan izpita so se vsi slušatelji letnika zbrali v avli. Izpitna komisija je sedela ob precej dolgi, prazni mizi. Ob desnem koncu mize je sedel profesor-spraševalec; ob levem koncu mize je sedel pri' sostvovalec; ob dolgi strani mize na eni strani predsednik izpitne komsije in na drugi strani mize dva spraševanca. Slušatelji bili v avli, mirni, nervozni, zadnjič listajoč po knjigi ali skriptih ali po kakšnih lističih z glavnimi točkami, ki so služi li za osvežitev Apomina. Pred sednik je klical imena; ali po abecednem redu (kar nam je bilo ljubše), ali pa po nenačrt- Slovensko-ameriški stiki v zgodovini so se vršili na področju zemljepisnih raziskovanj, na področju naseljevanja, na področju pokristjanjenja in civilizacije Indijancev in na področju politične in kulturne dejavnosti. Slovenci se ne morejo hva-iti s številom, pač pa s kvaliteto nekaterih svojih rojakov. Na področju zemljepisnih raziskovanj V kolikor moremo dokazati je Dil prvi Slovenec, ki je prišel v Ameriko, pater Mark Anton Kappus in to leta 1687, torej 67. et po pristanku ladje Mayflower. Slovenski misijonar Kappus se je rodil 1657 v Kamni gorici je umrl 1717 v mestecu Ma-tape v sedanji Mehiki. Pristal je na ameriški celini 15. septembra 1687 na ladji San Roman, s katero se je pripeljal iz Španije. Med svojim delom v Ameriki, predvsem med Indijanskim rodom Pima v tako imenovani deželi Pimeria Alta, ki je obsegala sedanjo: Sonoro v Mehiki in južni del sedanje Arizone, je imel dovolj prilike potovati na konju po sedanji severni Mehiki in, ako verjamemo njegovim pismom, tudi po sedanji južni Arizoni. Če izvzamemo nedokazane teorije o izvoru irngna Croatan Indijancev, katerih ime naj bi nastalo po pristanku brodolomskih dubrovniških mornarjev, je bil pater Kappus prvi s sedanjega ozemlja Jugoslavije, ki je prišel na ozemlje sedanjih Združenih držav. Pater Kappus je bil tudi edini Slovenec, ki je dal svoj prispevek pri zemljepisnem raziskovanju celine Severne Amerike. Udeležil se je nekaterih odprav nepoznane kraje skupaj z zna- >+t+e+*+**++++*+*****++*++r++**++* ni izbiri. Ko še je prvi spraše-vanec vsedel, je dobil od profe-sorja-spraševalca listič z vprašanjem; predsednik mu je povedal, da lahko porabi nekaj minut za pripravo svojega odgovora. Ko je bil pripravljen za odgovor, je to povedal predsedniku in ta je poklical prihodnjega izpraševanca,, ki je dobil od spraševatelja listič z vprašanjem, da se je lahko pripravljal na odgovor medtem, ko je prvi spraševanec o d g o v a rjal. ; Predsednik, pa tudi profesor-prisostvovalec, je seveda lahko stavil kakšna dodatna ali pojasnjevalna vprašanja. Močnik je to delal in smo imeli vtis, da je bil kar dobro poučen v vseh predmetih, razen v hebrejščini. In tako naprej. Vedno dva iz-prašanca pri mizi: eden je od govarjal, drugi se je pripravljal. Ko je izprašanec končal svoj odgovor, ki je trajal od 5 do 10 minut (to je zaviselo od profesorja, predsednika in spraševan-čeve zgovornosti in znanja), je navadno takoj zapustil avlo (posebno kadilci). Kaj kmalu po zadnjem odgovoru so se vsi spraševane! vrnili v avlo, da so slišali ocene v številkah (10 -odlično — pa doli do 5 - nepo-voljno, kar je pomenilo, da je sprašanec moral ponoviti izpit ob začetku prihodnjega šolskega leta ob navzočnosti profesorja, in je bila nepisana tradi-cjia, da je ta izpit vedno u-spešno napravil. Zato se ni dogajalo, da bi kdo bil odslovljen iz bogoslovja zaradi kakšne negativne ocene' pri izpitih. Vsak opravljeni izpit nas je približal velikim počitnicam. Po vsakem izpitu so počitnice zavzemale važnejše, mesto v naših pogovorih. Kakšne načrte imaš za počitncie? Boš kaj potoval? Boš šel na nove maše? Se bomo kje srečali? Kaj boš delal med počitnicami? Pričakovanje je rastlo. Ko smo končali zadnji izpit, smo se še istega dneva poslovili od vodstva in se podali na svoje domove, da smo začeli velike počitnice. (Dalje prihodnjič) Postal je prvi škof v Sault Ste. Marie in pozneje v Marquettu v Gornjem Michiganu. Ker je izšel iz naroda, ki se je boril za _____ [obstanek svoje kulture, je razu- nim patrom Evzebijem Kinom jmel Indijance v njihovi borbi za (čigar spomenik so postavili v j obstanek lastne kulture in za ob-kongresni dvorani v Washingto-]sfaJle^ 113 svoji zemlji. S svojim nu), posebno pa po svojem po-1 obširnim znanjem je sestavil ročilu, poslanem v Evropo leta slovnico in slovar Očipvejcem in 1701, ko je sporočil svetu, da Pisal knjige njim in še poprej Kalifornija ni otok, ampak del Glavanom. celine. Odtlej je bilo to vpraša- Baragovo delovanje in njegovi nje rešeno med znanstveniki v|p°zivi so opogumili številne Slo-Evropi in vsi zemljevidi so na vence, kateri so mu prišli na po-podlagi poročila patra KappuSa moč. Okoli 50 slovenskih duhov-začeli prikazovati Kalifornijo nikov je žrtvovalo svojo dejav-kot del celine. nost v polnem obsegu ali pa vsaj Njegovo dopisovanje v Slove- delno za Indijance na ozemlju ni j o je tudi pomembno, dopiso- [ Velikih jezer. Junaška sloven-val se je s svojim bratom v s^a pomoč Indijancem se je po Kamni gorici, s predstojnico sa-J Baragi nadaljevala s Francem mdstana v Škofji Loki, posebnol Pircem (1786-1880), ki je Indi-pa z zgodovinarjem Janezom jance učil celo po slovensko ku-Gregbrjem Dolničarjem (1655-pati in gojiti sadje, preko škofov 1719), ki je bil najbolj delavni Ignacija Mraka (1810-1901), Ja-član prve slovenske akademije boba Trobca (1838-1921), Janeza znanosti, naše akademije opero- j P ertina (1844-1899), Janeza Sta-zov. Tako so imeli Slovenci pro- rihe (1845-191.5) do skromnega ti koncu sedemnajstega stoletja pni^n Romana Homarja (1864-in v začetku osemnajstega sto- 1959), s katerim se je junaška letja dobre informacije o novem doba slovenske pomoči Indijan-svej_u> , cem končala. Naseljevanje Politični in kulturni stiki Na področju naseljevanja bo-j Ko smo ravno praznovali 200-mo najbrž našli prve Slovence letnico ameriške revolucije in med tako imenovanimi Salzbur- ameriške neodvisnosti, ne sme-Žani, kateri so okoli 1730 usta- mo pozabiti, da je Thomas Jef-novili svojo kolonijo v državi ferson našel veliko misli pri px-Georgija. Pregled imen med 127 sanju svoje Listine o neodvis-podpisniki cerkvenih listin nam nosti pri ustoličevanju sloven-potrjuje, da sta bila med njimi skih knezov na Koroškem. Tako vsaj dva Slovenca: John Martin je sfcara ustanova iz srednjega Paulitsch in Philip Paulitsch. veka, ko je vladar prejemal Njun rojstni kraj moramo iskati oblast od ljudstva, navdihnila najbrž v vasi Zagorica v Ziljski tudi ideje novi Ameriki, dolini ha Koroškem, kjer je ne- Nova republika je hitro našla kaj Slovencev obdržalo protes-1 priložnost, da je poslala svoje-tantsko vero in se izselilo skupaj ga sina v Slovenijo. Leta 1821 nemško govorečimi Salzbur- je polkovnik Middleton, charge ganj d’affaire ameriškega poslaništva f Kolonialna doba ni dala veli- v Rusiji, bil pooblaščen od teda-ker slovenskih naseljencev, toda njega državnega tajnika Adam-nihče še ni resno preiskal slo-|sa, da zastopa Združene dižave vensko zvenečih imen med na kongresu tedarje Svete ali-Washingtonbvimi vojaki. Hane v Ljubljani kot opazovalec. Preiskati bi bilo treba tudi lo- To je bila najbrž prva politična kalno zgodovino nekaterih kra-| zveza Amerike s Slovenijo. Po-jev, od koder imamo nekaj pre- ročilo mladega polkovnika v cej zgodnjih naseljencev. Med Washington je sprožilo znano njimi bi omenil vsaj Janeza Gor- Monro j evo doktrino, katere ide-šeta (1815?-1891), ki je bil last- ja se je torej začela v Middleto-nik zemljišč sedanjega Loopa v j novih mislih v Ljubljani. Chicagu, in belokranjskega ro- Vsakdo pozna 14 točk pred-jaka, ki ga je srečal'Baraga v spdnika Wilsona, ki so vzbujale južnem Ohiju leta 1831. upanje v srcih Slovencev v času Prva slovenska organizirana prve svetovne vojne. Slovenci skupina je prišla seveda šele pa niso mogli razumeti, zakaj so 1865 in sicer k Sv. Štefanu v se te ideje žrtvovale za praktic-Brockway in k Sv. Antonu v no politiko na tako veliko škodo Kraintown v Minnesoto. Sv. Slovencev posebno pri mejah z Štefan nam je pozneje dal veli- Italijo, ko pionirjev, med njimi pokoj- V dobi druge svetovne vojne nega mons. Omana in sedanjega smo stavili vse upe na zahod, škofa Rausch a. Poznejše našel- posebno na Ameriko. Ponosno bine so se ustanovile v Penn- smo izgovarjali ime predsednika sylvaniji, West Virginiji, Ohiju, Roosevelta, ko je proglasil svo-Illinois, Michiganu, Wisconsinu bodo od strahu, tisto svobosci-in drugod. Privlačnost za Slo- no, katere smo v času grozot vence so nudili rudniki, gozdovi najbolj pogrešali. Zopet je bila in tovarne. Zato imamo naše ta svoboščina žrtvovana, da smo naselbine v krajih, kjer se je komaj razumeli, kako je bilo to tedaj razvijala industrija. Slo- mogoče.' Pozneje smo morda vence imamo skoraj v vseh ame- bolje razumeli svetovni položaj, riških državah, najmanj seveda ki se ni ravnal po načelih m vz-v južnih, ker so naše naselbine višenih idejah, v Floride šele iz poznejše dobe. Tudi zemljepis izseljevanja bi Moderni svet gre lahko mimo lilo treba preštudirati, ker je Slovencev z ozirom na njihovo večina slovenskih izseljencev število. Toda vedno bomo nash prišla iz določenih krajev. Bela slovenske ideje in slovenski duh krajina, Prekmurje, nekateri živ v zapadni hemisferi, saj so kraji Dolenjske in Notranjske, Slovenci za njen razvoj dopri-predeli Krasa, Gornja Savinjska nesli veliko in to ne s svojim dolina in Beneška Slovenija so številom, pač pa z močjo svo-dali največ izseljencev, medtem j ega duha vse več kot si sami m ko Gorenjska v poznejši dobi ameriško ljudstvo predstavlja, zelo malo. Misijonsko delovanje Junaško pesem bi Slovenci lahko zapeli o svojem trdem in uspešnem misijonskem delu med ameriškimi Indijanci. V tej dejavnosti najdemo že poprej omenjenega patra Kappusa. Med leti 1763 do 1767 najdemo še enega Slovenca, namreč patra Frančiška Ksaverija Drenika, j PI imer-profesorja univerze v mingo. Njega lahko štejemo kot prvega univerzitetnega profesorja Slovenca v Ameriki. Morda naj večje junaštvo v ameriško-slovenski zgodovini je pripisati Frideriku. Raragi (1797-1868), ki je prišel kot'misijonar med Indijance in pristal v New Yorku na zadnji dan leta 1830. 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40 je to ameriške mere 32, št. 41 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38. 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44. Isto je pri meri za deklice Evropska št. 38 je ameriška 12 40 je 14, 42 je 16. 44 je 18 in 46 je 20. Pri moških oblekah, pa zače-jajo mere v Evropi s št. 42, kai je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 43 je 38 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44, Pri moških srajcah pa je raz lika v označbi sledeča: št. 31 pomeni ameriško mero ISVz, 3t je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 jt 15%, 40 je 15%. 41 je 16, 42 je 16%, 1* je 17. Dolžinske mere: palec ali inče = 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m Votle mere: 1 pint = 0.571 2 pinta — t kvart; 4 kvarti — t galon; 1 bušel (mernik) = 36.351; 1 barel (sod), = 181.741 Uteži: 1 funt = 453.59 g; 1 un ča = 28.35 g Toplotne mere: 9 Fahrenhei tovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0 C = 32 F; 0 F je —17.7> stopinj C; 100 C = 212 F; 50 C le 122 F; 10 C je 60 F. Ploskovne mere: 1 aker — 10.46 arov; 1 kv. milja = 2.51 kv. km. Latinska in slovensiai imena mesecev I. Januar — Prosinec II. Februar — Svsčsa III. Marec — Sušeč IV. April — Mali traven V. Maj — Veliki traven VI. Junij — Rožnik VII. Julij — Mali srpan VIII. Avgust — Veliki srpan IX. September — Kirnove« X- Oktober — Vinotok XI. November — Listop&d XII. December — Gruden Prijaiel’s Pharmacy , Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z/ AID FOR AGED PRESCRIPTION!: RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO HOUSE FOR SALE Bonna Ave., near E. 60 St. -family — 4 bathrooms — 4 furnaces. Good income property. Call 481-5438. (67-69) Stanovanje oddajo Petsobno stanovanjc oddajo. Nobenih živali! Kličite 486-6743. (65-69) Rojaki pozor Izvršujem zidarska in mizarska dela, pleskam hiše zunaj in zno-tiaj, izvršujem električno in vodno napeljavo, popravljam strehe. Kličite po 5. popoldne tel. 881-5439. (67-76) E. A. Kovačič -o- r>r N Ameriške in evropske Pri čevljih je razlika v označ označbe mer bi mere za približnih 32% dr 33 točk, ki jih je treba odštet od evropske mere, bodisi moških ali ženskih čevljih, če vam sorodnik piše Sar Do-I^3 potrebuje čevlje št. 39 je ameriške mere 6%; št. 40 je št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10 44 je 11; ženski čevlji so navad no manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ame riške mere 8, 3" bi bila 5 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za MALI OGLASI MALI OGLASI SIIEETMETAL LAYOUT/FITTER Experience in miscellaneous fabrication of sheetmetal and light structural and plate. Must be able to work with prints. Overtime, high hourly rate. Must have at least 5 years ex-perence. Position with advancement. Apply in person: E & W Services, Inc. \ 7876 Enterprise Dr. d Mentor, Ohio \ 951-1500 ( ? WELDER Must be experienced in arc, raig and tig. Take pride in work for miscellaneous job shop fabrications. High hourly rate, overtime, excellent benefit package, steady work with variety. Apply in person: E & W Services, Inc. 7876 Enterprise Dr. Mentor, Ohio 951-1500 (66-68) K ■ For Sale Edna Ave. 4 Bedroom single. A 1 condition. car garage. Fenced yard. $23,500. R. J. DVORAK REALTY 944-5999 (67-68) For Sale Muskoka Ave. Income Single 5 rooms on 1st floor, 4 rooms on second. New furnace, roof,; insulated aluminum siding, copper plumbing, 21/2 car garage. Large lot. Excellent condition. $48,000. Cali 261-0333 eves. (67-71) Čistilnica oblek naprodaj Čistilnica oblek, ki ima veliko posla s popravljanjem in pr-ena-rejanjem obiek, je naprodaj V Collinwoodu. Kličite 531-6680. (67-72) Apt. for Rent 1024 E. 74 St. up, with garage. Adults, no pets. 381-5499 (67-69) BANK TELLERS WANTED Steady, full time employment from Mon. to Fri. available at our bank on corner of E. 63 St. and St. Clair Ave. Must be able to type and have a good aptitude for figures and a pleasing personality. Experience preferred but not necessary. For appointment call Kathy in personnel. The Broadview Savings & Loan 351-2200 Equal Opportunity Employer (67-70) Popravilo hiš Za vsa popravila na hiiši, zunaj in znotraj, kličite 8-31-0683 po 5:30 zvečer. j (x) FOR SALE BY OWNER 4 acres of beautiful land - could be divided into 7 or 8 lots on Richmond Rd. about 10(10 feet outh of St. Felicitas church and school. For appt. call owner in eve. 261-1035. '(68-70) Wanted Old baseball cards. Fafir prices paid. 486-1653 or 944-201)5. (66-71) Rooms for Rent 3 furnished or unfurnished rooms, all carpeted, also- garage. C6th and St. Clair Ave. area. 383-9140 - ' (66-70) Grovewood area — E. 165 St. 4 Rooms, newly painted, bus. Working middle-age only. References necessary. 1 mo. sec-deposit. $165 mo, 421-7635. For Sale By Owner 1 Large 3 bedroom bungalow on Ivan Ave., off E. 222 St.., close to St. Christine’s. Built-dn cupboards in kitchen an<:l dining room, gas fireplace, Large finished upstairs, basement, garage, big lot. Low 50’s. 2)61-4079. (66-70) Za vsa popravila pri hiši, zu-raj in znotraj, za strehe in razširitve se obrnite z zaupanjem na BUILDING & REMODELING' Roofing * Siding * Painting Marijan Puhalj 486-1152 (M-X) Hiša naprodaj Hiša za dve družini, ena za eno družino na enem zemljišču; ije naprodaj na E. 68 St. Kličite 'po 6. uri zvečer 391-6732. f (68-70) HIŠA NAPRODAJ ALI V ZAMENO Hiša v dobrem stanjju, lepo zemljišče, 3 ali 4 spalnhce, parketna tla, garaža, je naproda' ali v zameno za hišo v - Sloveniji, s prednostjo na Koroškem. Kličite 681-7367. ' (66-70) Naprodaj na Edna Ave. Enostanovanjska hiša s 4 spalnicami v odličnem s?tanju, z garažo za 2 avta in z oj^rajenim vrtom. $23,500. E. J. DVORAK REALTY 944-5999 j (67-65$ Vaclav Benes-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN ' Kakih deset korakov od njega je bil velikanski mož rdečih las in brade, silno zardelega obličja in oči, kakor bi imel v njih mesto beline vodo. Bil je skoraj popolnoma slečen. Na prsih je imel samo siv, svilen plašček, nad katerega se dene oklep. Oči so se mu zdaj in zdaj zapirale, premagoval ga je spanec ... Sreča za očeta Dobro gosta in ostale ujetnike. Obrovski vitez ni bil nihče drug kakor Guncelin s Hagena, mnogoletna šiba bodrske zemlje, ki je vedno tepla do krvi. Očeta Dobrogosta je vlekel z nekaterimi starostami na dvor zloglasnega tekmeca Henrika Štaufovca. Slovanski apostol v teh pokraji-. nah je bil nizrečeno nevaren -— tisočkrat nevarnejši kakor vsi čarovniki skupaj. Če bi se posrečilo enemu, da bi našel pot v srca tukajšnjih prebivalcev, bi mu prišla pomagat cela množica in potem bi bilo konec nemškega gospodarstva med Slovani. Spomnili bi se tudi onih vej, ki so usahnile že skoraj popolnoma ... Slovanski duhovniki bi bili med ljudstvom kakor olje v ognju ... Tega so si bili grobarji bratskih severnih rodov svesti v naj višji meri. “S Češkega — ha — ha — ha! Se vas nam je manjkalo tukaj.” Vitez Guncelin je govoril v spanju in se pričel surovo smejati. ' • nm. “Saj vam preide veselje, biti apestoli, kjer imajo pravico samo našinci, — ko izveste, kako je naletel vaš prvi mojster. In krivdo zvrnemo na poganske pse ... Izborno!” Vitez Guncelin je v sanjah tudi ploskal z rokami. Očeta Dobrogosta je obšel pri teh besedah mraz po vsem telesu. Take propalosti vendar ni pričakoval. “A enkrat se bo vendar maščeval križ nad vami samimi! — Mora se maščevati! — Vaši lastni potomci, vaših vnukov vnuki ga bodo trgali drug drugemu, drug drugemu boste očitali grozne pregrehe, ta križ, katerega ste stavili v teh nesrečnih krajih nad grobove, polivali ga z nedolžno krvjo, — ta križ vas razcepi,, da se boste bili drug proti drugemu kakor naj hujši sovražniki, ta križ, pod katerega pretvezo ste delali v nebo vpijoče grehe, ta razdvoji med vami o-čete in sinove — razcepi vam rodne brate, da bo hotel imeti vsak svoj evangelij, ki bo najprimernejši njegovemu razumu. ,‘Molči, pes!” Vitez Gunculin še je dvignil in segel po ročaju svojega meča. r Poslednje Dobrogostove besede je slišal čisto jasno in zato ga je hotel kaznovati. Toda zmanjkalo mu je časa. Iznad kolovoznega pota pri smrečicah so se naenkrat vzdignili neizmerni oblaki prahu, in zemlja je zabobnela pod kopiti kakih dvesto konj. Nemcem ni ostalo niti toliko časa, da bi si mogli pokriti glave s čeladami, kaj šele prikleniti oklepe! — Gunpulin je samo izrekel besedico: “Danci!” Nato je pritisnil k ustnicam bojni rog in pričel trobiti iz polnih pljuč v znamenje, da so tu dobri prijatelji, da so tu kristjanje... In nad glavo je razvil zastavo ter stopil pod njo ... Toda nemški jezdeci so ali pobegnili v gozd ali pa so bili pobiti. Le Guncelin je še stal pod svojo zastavo, in neprestano je donel rog pri negovih ustnicah. “Jaz sem vitez s Hagena, gospod na Siegebergu .. . “Brani se, sicer ti razkoljem glavo...” Pred Nemcem se je pokazal na vrancu mladi vitez — Es-trichson, ki se je spustil na Nik-lotov ukaz s svojim spremstvom globoko proti jugu... “Čuješ — brani se — sicer ti izbijem dušo iz roparskega telesa ...” “Motiš se. Mi smo kristjanje.” “In mi osvetniki zatiranih!” “Vi ste Danci?” “Tako je ...” “Prokleti verolomci!” “In vi plodovi pekla!” In nato sta se srečala meča vitezov, da so se kresale iskre. Guncelin je bil mojstrski borilec in dasi ni imel oklepa, se je vendar branil kot razljuten tur. Mladi vitez je naenkrat povesil meč z ostjo proti zemlji. Vendar se je zagnal proti njemu z najsilnejšim zamahom. Es-trihson se je ročno umaknil. “Tako se ne morem bojevati s teboj! — Pustim ti časa, da se oblečeš v svojo opravo! Guncelin je zasikal kot kača in se res oblekel v svojo opravo. Estrichson je tudi skočil s konja. (Dalje prihodnjič) ------o------ S Ženini in neveste! ^laša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0621 AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 11, 1979 arini KOLEDAR društvenih prireditev JUNIJ 17. — SKD Triglav v Milwau keeju, Wis., priredi PIKNIK v parku Triglav. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava s plesom. 17.' — Društvo Tabor SPB, Cleveland, pripravi Spominsko proslavo padlim slovenskim domobrancem, četnikom, legionarjem in vsem protikomunističnim borcem pri Spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski prestavi. 30. — Slpmškov krožek, Cleveland, organizira vsakoletno romanje v Lemont. JULIJ I. — V Lemontu praznovanje spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929. 8. — Misijonska znarnkarskr akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 13.-15. — Fara sv. Vida prired farni festival na šolskem dvorišču in v farni dvorani. 22. — Misijonska Zveza priprav MISIJONSKI PIKNIK v parku Triglav v Milwaukee ju. Ob 11. sv. maša, nato kosilo, igre in zabava. 29. — Slovenska šola fare Mari je Vnebovzete ima piknik na Slovenski pristavi. AVGUST j 0. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski! pristavi. II. —Balincarski krožek Sloven ske pristave priredi večerjo s plesom na Slovenski pristavi. 19. — ŠPORTNI DAN SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in športne igre. 19. — Žegnanje pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer. Avgust 2G. — Slovenski dom na Holmes Avenue proslavi 60-letnico obstoja z zahvalno mašo, parado in večerjo. SEPTEMBER 1. in 2. — Baragova dneva v Clevelandu, Ohio. IG. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo postreglo z obedom v fami dvorani od 11. dopol- dne do 2. popoldne. IG. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 22. — KRES nastopi v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue za 25-letnico svoje ustanovitve. 23. — Društvo SPB, Cleveland, priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio. 29. — Slovenian-American Heritage pripravi Slovenski večer na CSU. OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 7. — SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples. 13. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer'v avditoriju Sv. Vida. 20. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”. 2L — Občni zbor Slovenske pristave. 21. — Slovenski narodni dom na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights, Ohio, priredi TRGATEV. Začetek ob dveh popoldne. 27. — Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 28. — Pevski zbor Planina podi v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights svoj jesenski koncert. Začetek ob štirih popoldne. NOVEMBER 4. — The Slovenian National Art Guild pripravi razstavo v SDD na Recher Ave. 3. — Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 4. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne. 10. — Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem do- mu na St. Clair Avenue. Igra- f jo “Veseli Slovenci”. 10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5.3Q popoldne. 18.' — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer. 24. — Mladinski pevski zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnico z banketom in koncertom v SDD na Waterloo Road. 25. — Pevska skupina Dawn Slovenske ženske zveze poda koncert v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne. DECEMBER 9. — Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 16. — Društvo sv, Jožefa št. 169 KSKJ pripravi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Hol mes Avenue božičnico za svo- TO NY K RIS TA VRI ^ . PAINTING AND DECORATING Telephone 944-8436 Pomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje. Nameščamo nove žlebove. .. -V J - ‘ ^ ■;.'' f O Ob prvi obletnici smrti 0. g. ROMAN MALAVASEO Župnik pri sv. Jožefu v Jolietu Rojen 13. avgusta 1915, posvečen 29. junija 1941, umrl 11. junija 1978 Poljana, toži, polje joka, utihnil je zeleni gaj. Gore zastrle so si lice, prijateljem silijo v oči solze, brez upa naše so želje! Počivaj mirno, sladko spavaj , saj kmalu snidemo se vsi nad zvezdami'v poljanah večnih, kjer ni gorja in ne Skrbi. žalujoči farani sv. Jožefa v Jolietu, 111., 11. junija 1979. r (( NOVICE- z vsega sveta NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite le sveže NOVICE- popofnotna nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originatne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinala v bilo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki le ni naročen nanjo I Za vsakovrstna tiskarska deia • ' - V,-,r.*.* ae priporoča mum AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Cl&ir Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 ! TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve, okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice Najlepža izdelava - Prvovrsten papir • Hitra postrežb« NAROČAJTE TISKOVINE PPJ NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE • OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / . PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / ‘ SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE « DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM AMERIŠKO DOMOVINO KOT DARILO ZA Očetovski dan dne 17. junija 1971 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina Gl 17 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: $28.00 na leto $14.00 za po leta Za to darilo pošiljam znesek $......... Moje ime in naslov: ............................... £*>'