ClTATELJT' o8imof poglejte na itevilV" ^ slova a dan, ko Vaša. % toče. V teh časih splošni * % \ cen, potrebuje list ^ \ maje. Skušajte imeti na ©. ^ prej plačano. Ko. 31. — Š \ » (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 16, 1943 — TOREK, 16; FEBRUARJA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL M - ~~ -ILJ^^---------- .. _____________________^ GLAS NARODA Dsf slovenskih delavcew Ameriki. ■ M M T, I - B~cm4 Qm. Itotter Mtfc. IMt »t the Pwt Offle> rt New Yffc. N. I, A« f C-ro f March trd, 187i. i «A NEKAJ Vlf K i IT j na dan dobivate... I J/C 'GLAS NARODA" | J/ PO POŠTI NARAVNOST NA DOM I /ŽL/l (jwifil »ob« nedelj In praiaifct I ClTAJTE, KAR VAS ZANIHA ROMMEL V BOJU Z AMERIKANCI Partizani o jugoslovanskem sporu London, 5. feb. — Znani poročevalec, C. L. Sulzberger, ki je zadnje čase napisal več člankov, je dne 6 februarja imel v New York Tirnemu" sledeči spis: l^ju-dje, ki so večinoma komunističnega mišljenja, zaznavajo, da gospoda, ki je bla prej pro-juigoslovanaka, sedaj po-maga Italijanom in čaka prilike, ko bo mogla odkraja pobijati vse, krive in nedolžne. "Kmet na vasi nosi na svojih plečih vso težo medsebojnega bratsfkega uničevanja. Tisti, I ki so v gorah in ob prevoznih j črtah smatrajo, da bo v sluča-jri pr jetja njih najboljša usoda internacija, toda, kadar je kdo I ujet, je navadno takoj ubit. — j Četniiki pob "jejo vse one (m Hrvaškem), ki jih puste pri življenju Ustaši i«n I mesa. Vsled takčh in sKčnih razmer zahtevajo delavske unije, da se takoj viapo^tavi odmerjeaije mesa, obenem pa naj bi se stabilizirale cene in uveljavile odredbe 'glede "stropnih oen". Posebno pažnjo maj bi ee nudilo trgom, jeditnim lokalom in boJnišni-oam v iodustrijalnih središčih. Lot, Angeles, 8. feb. — Restavracije in kavarne v indn-J strijskih in ladjedelniških o-krajrh južne Kalifornije dobe samo 5 ocLstot. prejšnje količine mesa, medtem ko drage restavracije servirajo fine pečenke in pečeno govedino gospodi, ki lahko pUaiBa. Zta to neenako porazdeibo mesta sta navedena, kot izgovor dva razloga, prvič je rečeno, da je administracija cen odredila porazdelix> r a z p o-ložljivih zalog mesa na podlagi 70 odstotne komsamipcije mesa v letu 1941. Kalifornijska industrija in ladjedelnice pa so od tedaj dobite na tisoč delavcev in tako mera porabe mesa v letu 1941 ne more zadostovati sedanjim razmeram. Drugi razslog je pa ta, da veliki razpečevalci mesa na Srednjem jZaipadu raje prodajo meso drugam, ker so drugod cene in profiti višja. Uradniki organizacije C. X O., ki zahtevajo takojšnje raci-ijoniranje mesa pravijo, da na tisoče vojnih delavcev v južni KMiforniji aploh ne dobi dovolj mesa za pravilno prehra- Kemci so napadli v dveh skupinah. Prva skupina, ko je prebila cesto med Sidi Bou Zid in Gafso, se je obrnila v seve-rozapadno smer in se bo najbrž« skušala združiti z drugo skupino,- ki prodira proti Zbei-tli, ki se nahaja v gorski soteski 40 milj severozapadno od Faid prelaza, ki pa ga morajo Amerikanci držati za veako ceno. United Press pra\i, da je v armadi, ki se pomika proti severu proti Sbeitli, tudi mnogo Italjanov. Xek zavezniški ča^taik je rekel, da je biito pričakovati Rommdovega napada, ker je zbiral svoje oklopne sile okoli Faičta in je hotel napraviti več prostora aa prodiranje od o-brežja. Isti častnik pa dvomi, da bi se Rommel hotel sprostiti v kako večjo bitko, ker bi imel preveč izgiib in mu obenem tudi preti nevM3£0fiti od angkfeke ^ armade od zadej. Rommel je ameriško črto napadel na kraju, kjer je zaradi visokih gor zelo težko do-vazati vojaške potrebščine. Da pridejo na bojno črto, je treba vojake in vojni material prepeljati več sto molj čez visoke gore. i Nemški radio pravi, da je Rommelova armada zavzela Sidi Bou Zid in da je razbila 14 ameriških tankov. Kakor skušajo Nemci preprečiti generalu Montgo-meriju, da se ne bi mogel združiti z zavezniško armado v Tuniziji, ravno tako hočejo zavezniki preprečiti, da ne bi združi?1 z armado generala von Arnima. Na južnem koncu osišk«. fronte se je včeraj vnela zelo vroča bitka med ameriško armado in armado feldmaršala Rommelia. Na tem k rajni je Rommel prebil ameriško Črto in prodrl nad 20 nail j globoko. Kot poroča Noland Nor-gaard, poročevalec Associated Pres,« so Nemci presekali cesto Gafsa-Sidi Bou Zid, ko so vdarili od Maknassvja. Sovražnik je dospel do nekega kraja, kL je oddaljen od Sbeitla komaj 9 milj wsoko v gorah (itl 46 milj severozapadno od Faid prelaza. Rommel je proti ameriškim tankom poslati svojo izkušeno oktopno divizijo, ki je bila preskrbljena z najnovejšimi tanki. Nemci so napadli zapadno od Faid prelaza v osrednji Tu-nraiji s tanki, infainterijo in etrmogjjavci z veliko silo in za-veeni&ki častniki so imnenja, da se je Rommeflova armada zadru-fcla z armado generala Jorgena von Arnima v Tunigrji. "PriSk> je dk> vroče bVtke in boji m nadaljujejo," pravi poročilo iz glavnega stana generala Elsenhowerja. An rfceka osma armada, ki je vrgla Ron imela iz Libije in ga' je podifo v Tunizijo, se nahaja še vedno 300 milj od pozorisča' sodanje bitke. Nemci so pričeli bitko ob 7 z.ratraj in to napadli z okoli 100 tanki ter w premagali a-meriške artilerijske postojanke! na zapadnem izhodu s Faid prelaza. Mlad«', neiskušeni A-1 menikanci so do zadnjega stali pri svojih topovih in ameriški letalci so neprestano bombar-j diralfi ki obstreljevali napadal-' ce, . ' ' Rimsko cesaretvc se je zrušilo; šla je Abesinija, šla Libija, šla Tripolitanija. Ostal je samo mrki obraz razočaranega dueeja, ki je hotel v svoji slavohlepnosti doseči čast modernega Cezarja. . HITLER'S "YES MAN" IN A NEW ROLE ROMMEL JE NAPADEL NA KRAJU, KI JE, ZELO TE2AVEN ZA DOVA2ANJE VOJNIH POTREBŠČIN. — NEMŠKE OKLOPNE DIVIZIJE SO PRODRLE 20 MILJ V AMER. ČRTO. — VSAKA STRANKA SKUŠA PREPREČITI ŽDRU2ENJE DVEH ARMAD "t-LAS NARODA" — Wwr fiifc "GLAS NARODA" votes «r m rsonjii 4 —■ . 1 1 " . ... .. r^ "" 1 ......... Owned and Publlnfaed by SIotcdJc PnbUtLin« Oami*ny. (A Corporation) Frank Sakaer. Ptwldim; Ifaac Hoda, Treunrar; Josepb Lopaha, See. Wace of h n dimi at tbr corpora tka and addraem of abore oCflmn: 216 WEST t8tH aTEEBT. NEW YORK. M. I. 50th Year "CHaa Naroda" la lamed every day except Satnrdaya, Sv&dayi and Holidays. —— Hobnerlptkm Yearly f6 Adrgrtlim—il on Agreement Za orto leto rei]a B«t «a Amertkn la Kanado *L—; m pol leta H.— ; aa četrt leta f 150 — Trn New Torfc aa celo leto fT.—: aa pol leta f&SO. Z* ln0«MMT0 aa uela leto 97.—i * pol leta «8-60. "Glas Naroda" Uhaja raki dan Imm« eobot . nedelj In praanlkor "GL.%8 NARODA". 21« WEST 1Mb STREET. NEW YORK. N- 1 Trlephone: CHelnea S—1842 TUESDAY, FEBRUARY 16, 1943 SONART REKORDI Lepe Melodije! St. M571—Na Marljance. polka Kje so moje rožice MarlCka pcgla—polka Daquesne University tambarks orkester št. M575—Terpzlnka polka Na j«lanlncab—volivk i Jerry KoprlvSek In orkeater Za to*, cenllc ln i-eue i ploS5- ae am*!* na » JOHN .MARSKTO, Iikm 463 W. 42nd St., New York RAZGLEDNIK Piie Anns P. Krasna V8TAN0VUEN L. 1MB PRAZEN STRAH ALI KAJ? na smrt; drugič, da ee hoč1 Slovence predvsem prikazati kot katolike, 'kar naj bi avtomatično 'diskvalificiralo vsak druigaoen element med Slovenci. (Razumevanje, ki ga je pokazal za probleme in težnje Slovencev pomožni tajnik Welles, (o čemer je v listih poročal tajnik SANS-a) jasno kažr-, da ni bilo potrebno dvigati nobenega šuma z dokazovanji o naili lojalne s ti. Komur se godi krivica, ima koMstutijelno pravico, da to prednese na pristojnih mestih in ker naša vojna zajemlje v svoj oibseg po-^ torn zavezništva in izjav At-" lantske NOVA ZANIMIVA KNJIGA«. s Kako je Hitler že nekaj lel pred napadom pripravljal "li-manee, zanjke in strup" zii uničenje Slovenije in ostale Ju- • goslavije, potom goljufivih trgovskih pogodb, političnih in- " trig in pete kolone, kako se je . vojna, kako rstrašna pošast bližala slovenskim mejam ter navdajala ves slovenski narod 3 strahom in grozo, kako je naposled pridivjala vojna, vihra l na slovensko in ostalo jugoslo-| vansko ooemlje, ter takoj rv tacetka pričela .preganja t i^. izganjati, tolči in moriti naše brate in -sestre v našem starem kraju, to in še mnoge droge za nimive in važne tvarine vš?-buje nova knjiga Rev. K. Za-krajšeka, ki je pred kratkim izšla.. Pisatelj je osta3 še kakih do iet tednov po napadu v Jugosla viji in je talko od blizu gledal na strahote, ki jih je Sloveniji prinesel Hitlerjev napad. Knjiga vsebuje 207 strani ter ;e vezana v platno. Na njenem T-vitku je slika "Tragedija slovenskega naroda" v barvah, e na notranji strani ovitka je zemljevid Slovenije, na katerem '"e označena meja med "italijansko" m "nemško" Sloveni. icj. Knjiga stane $2.50 s poštnino vred. , Naroča se pri? RTiOVENIC PTTBL. 00., 216 I West 18th St. New Yxnkt NX (K včerajšnji objavi Adagiiče-vega pisma.) Naiglica, s katero so delali "kvalificirani predstaVniki", ki so v imenu "300 tisoč katoliških Slovencev" v Ameriki poslali v Washington protestno brzojavko proti Adamiču in njegovi izjavi, bo najbrž dala državnemu departmentu misliti predvsem dvoje stvari in sicer prvič, da smo sila strahopetni ljudje, ki bi si ne upali ;®T€!5i zaradi varnosti lastne kicfž? nobene odločne besede v prilog našega naroda v domovini, pa če bi bil isti tndi direktno obsojen od vseh strani DR. KUHAR 0 BROŠURI PROF. PURLANA. (JIC) — V svojem govoru, naslovljenem Slovencem v domovini, je dr. Kuhar razpravljal o brošuri, v kateri je prof. dr Furlan opisal strašno zatiranje naSega naroda pod tujčevo pete in njegov boj proti Xemeem, Italijanom in Madžarom v vseh predelih zasedene Slovenije. Dr. Kuhar je med drugim izjavi!, da smo zdaj dobili druge pojme o življenju. Skoraj ti--oč let smo se borili le za pravico, da sploh živimo. Hoteli smo oVtojati in živeti svobodno. Novi Čas pa nam more prinesti pravico.. Brar.iti se moramo sami in svoie^a orožja T»e bomo odložili, dokler govraz nit ne bo premagan. To je boj na živlejenje in smrt. Tndi mi Slovenci smo v tem »velikem bom, ker hočemo ven iz mračne noči v svetlo jutro. . Nato je eledil poziv vsem Slovencem, pripadnike m vseh strank. I>r. Kuhar je govoril o neizmernih vrstah slovenskih grobov, katerih nagrobni kamni bodo nosili napis: "Umrl od sovražnikove roke, za svobodo ^voje zentije." Drugi napisi bodo govorili o onih, ki 6o padli od bratske slovenske roke, Kajti bratomorno klanje tudi besni med Slovenci. Težko bo uspeti temu narodu, ki v svoji največji nesreči ne zna nastopati .složno. (Kdor ubija brata je bratomore«. Ako oni, ki prihajajo iz leve in oni, ki prihajajo iz desne, ne bodo uvideli, da je treba napraviti enotno fronto, bomo doživeli še to tragedijo da nas bo Evropa žrtvovala, kajti mesta bo dajala le onim ■narodom, ki so zedinjeni. Glejte da postaivite enotno fnonto. Boumo se prokletstva, ki sledi bratomoru! ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker Ml, da se čim bolj razširi za PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" i« Mr. Jerry W. Koprivšek uredil s založnikom, da rojaki lahko dobt skladbo pa znižani ceni, to je Sedaj 35c Dra komada za 70 centov, NaroČite lahko tndi pri: Slovenic Publishing Co. a« WesCtftb St, ; N«W l'ort ni. Ofmovana leta 1886 se je 1 ta šola pred prvo svetovno vojno razvila v eno od najvažnejših kulturnih institucij primor 3kih Slovencev. Zraven osnovne šole za dečke in osnovne šo-'e za deklice je bila v sklepu te ustanove tudi nižja srednja trgovska šola in meščanska šola z rangom nižje srednje šo-1 le. Nad 1600 slovenskih otrok! je obiskovalo to šolo, na kateri je podučevalo 36 do 40 učnih moči. Od 1919 dalje je bila sola last novega "šolskega društva" ki jo je prevzelo od 44Družbe sv. Cirila in Metoda" in od tedaj dalje je bil šoli voditelj Andrej Čok. Ta šola je bila med glavnimi stebri tržaških Slovencev za , njihov narodni napredek, je obstojala do leta 1930. In še tega leta so se vršile predpriprave za naslednje šolsko leto ■ 1930-31. Učenci so se upisali, I a L septembra je bila po stari j nkvadi maša v ceitkvi sv Ja-I koba, po kateri bi bili morali učitelji in učenci iti v šolo, na otvoritev so'.skega leta. Vse to se je seveda godilo v sporazumu z italijanskimi oblastmi. Kakor strela iz vedrega neba re se pojavi med mašo v cerkvi karabinjer, ki vroči pote. Andreju kot <Šotekeirra predstojniku — dekret vlade iz Rima, da je šola zabranjena in da se mora zapreti. Lepa slik« čisto čisto fašističnih metod. Moremo ei predstavljati nered ;n briene. ki aen pa je poklanjal o-nemn svojemu 'ljubljenemu kraju in našemu tamošnjemu nesrečnemu narodu na Goriš-icem, v Tnstu in Istri, kateremu 1 je po pitvi svetovni vojni ita-. lijanski nenasitni imperializem odrekel pravico na svobodo in i življenje. Z veo dušo in z vsem ! srcem je hrepenel, da tudi te-i;mu delu naše mile domovine i za sija solnce svobode. Bil je . tipičen izraz 'kraišikcga fanta.' i Njegovo in njegovih sorodni-i kov delo bo imelo — to smo ' prepričani — učpeh. Istra, ! Trst, Gorica bodo svobodni,, » ali nje^ra, enega od fcvereev te svobode, ne bo več med živimi, •j In kdo ve. koliko drugih slovenskih in hrvatskih prvakov .;7. Julijce Krajine ne bo ffeč. • Usoda. Morali so &e žrtvovati i da bi drugi žirveli sve-bodni. Dragi Drago, večna Ti pa-, i m jat! ? * > i Andrej Čok je bil sin stare . kraške družine. Ime njegove . družine se nahaja med podpis-l n Dri meščani tržaškega mesta ! na pergamentu, s katerim je . mesto Trst 1212 leta kapituli-i ralo pred beneškim dožena. . Tudi to je med drugimi eden i od dokumentov, da so Sloven-i ci avtohtoni prebivalci mesta - Trsta. . ; - fFck. Andrej jp služil kot uči-i *elj po raznih tržaških šolah. . Se pred r>rvo svetovno vojno je » Tko^tal učiteli na edini prrvat-? ni slove^eki šoli v Trstu, ki jo - ^e izd^žavala "Drua>a sv. d-■. -Ha in Metoda" v Ljubljani, a Ta je br!a ponos ne eamo t Viških Slovencev, nego vseh ajSloveneev snloh. Centru, v >a-^.fprprn ž^elo skoro n«fvp^e e^tevHo Slovencev, je "Dm-rihi Cirila in M-toda" posvetna o največ pazljivosti in ljubeč- Slovenske žrtve fašizma Cenjeno uredništvo:— Podpisanemu "Jugosiov. od- ^ boru iz Italije" je čast na pod- * laigi dobljenih vesti iz domovine javiti vam tužno da so preminil^ kot žrtve fašLstovsk**-ga režima v Italiji S4edeč:. narodni prvak i-Slovenci.. Dr. D.ago l^arušič, bivši ban v Ljubljani in minister socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu. Andrej Cok, bivši šolski voditelj slovenskih "Cirilo-Meto-dovih" šbl v Trstu. Danilo Zelen, slušatelj praiva iljublj-andke univerze. Dr. Drago MarušiČ je bil sin naše lepe, sončne Goriške, ro- , jen v Opat jem selu pri Doberdobu, poznanem kraju iz prve svetovne vojne, ker so se tam skozi par let vodile krvave ! borbe. Opatje Selo leži blizu reke Soče na sami etnografski meji med Slovenci in Italijani. V®go>?n na praški univerzi in prepojen z idejami svojega pro fes or?a velikega Masarvka, je [postal advokat v Gorici in se že. k c* mlad č?ovek pridno 'udejstvovul v nacionalnem delovanju. Navdušen sokol, ka-| tfremu je bil pred prvo sre-' tovno vojno "starešina v Gorici, je sodeloval v vseli naprtd-nih organizacijah goriških in primorskih Slovencev. Kot re-wryni oficir je bil, mobiliziran takoj v začetfku svetovne vojne mrseca avgusta leta 1914, ali je bil že krajem istega meseca a/vgusta v Rusiji kot vojni u-:etnik. Skupaj s svojim neločljivim drugom pok. Tomom ^orlijem, kasnejšim tajnikom 'londonskega ^Jugoslovanskega Odbora" sta uspela da jima ie ruska vojna komanda dovolila iti v Srbijo da tam stopita v vo^ko kot prostovoljca. Na žalost, kmalu za tem ko sta stopila v vojsko, je prišlo do evakuacije (gHbije in sta tndi oba dva gflrunai s srbsko vojsko doživela "Albansko Kalvarijo." Ko eta do«pela v Bim, sta se oba pridružila takoj "Jugoslovanskemu Odboru" in dr. Trumbič jih je rad sprejel za sodelavca. Medtem ko je Tomo deloval kot tamik odbora j v Doznani Odborovi pisarni v' "Parim. rriden kot m^avlia, se, dr. MarušiČ posvetil propa--"^ndist^emu delu. Nekoliko' let je deloval tudi v Ameriki m^ svoTrmi brati za ustvaritev Jugoslavije. . Takoj po končani vojni je bil poklican v Pariz, Iger je postal član Jugcskrvaneke delegacije pri Mirovni konferenci in, kadar je ta končala svoje delo, je hr!o Marnisičn poverjeno mesto generalnega tajnika Jugoslovanske delegacije Reparacijske komisije v Parizu. Njegovo strokovno znanje, velika Vultu-, ~a in vedno žorvialna pojava — sa bili edini njegovi atributi« ki so mu omogočili, da je dose-eel talko šenioe in 3,000 ton suhega sočivja...... • Grški vojni relief, ki večinoma kupi ta živež, pravi, da s tem živežem preh: an ja najmanj 100,000 ljudi v. okolici A; n in Pireja, kjer je p>nmanjkanje največje Sedaj so tudi \ tefcu pogajanja, da bi bila na Grško poslana tudi zdravila in zd avniški instrumenti. Di-žavni depaitment je naznanil, da je prejel dokaize, da Nemčija ne dobi prav nič teh pošiljatev in je s tem zelo za doli iadu za pomoč evropskim narodom načel ju je bivši new-y rž k i gwerner Heri>ert II. L.hman. Do sedaj, se je Anglija go držala svoje blokad« in ni dovolila nebene vrzeli v tesno / ip tern obroču okoli Evupe. In v tem je Anglijo podpi:al žnvni department. Lehman pa ima več sočutja z revnimi it rodi pod tujčevo In v tem oeiru je že pričel delovati. Oni diplomati, ki se zavzemajo za strogo blokado, pravijo, la je Nemčiji toliko manj živega treba dajati podjarmljenim narodom, kolikor ga dob.' cd kake druge države. Predstav-' niki za edenih dežel pa p oti temu kažejo na feldmaršala f'oeiinga, ki je nedavno rekel, da bodo Nemci imeli dovolj žive/n, pa e_ mora zaradi toga tudi cela Evropa lakoto trpeti. Washington® in Lcpolno jamstvo, da sovražna vojaška sila ne bo cd pošiljanja živ .za podjarmljenim nar..dom imela nobene koristi. B«'so lacqa tudi-predlaga, da vse potrebno za pošiljanje živeža po-•eg Združenih dr/av in Anglije m zamejnih držav preskrbe tudi nevtralne države, jflasti JSvica in Švedska.. Rardelitev živeža na Grškem je pod nadzorstvom in /vL -tvom Švedske in Mednarodnega Rdečega križa. SV: ajni čas je, da po!eg GKrkov dobe tako zeio potrebni živež tudi ostali narodi, ki «o jih podjarmili Nemci in Lahi, zato pozdravljamo prizadevanje Herberts Lehmana iu lavno tako z zadovoljstvom pozdravljamo resolueijo, ki sta jo vložila senatorja Gillette in Taft.. Mali Oglasi «... j imajo velik uspeh s ♦ " ' * . ' .1 i. * ... - ji, Prepričajte se! * k - , IS -T . L .. — * 'Am 'j___= VA2NO ZA NAROČNIKE ) Pota« naalov« .t« raavidao do kdaj bnat* platans aarstalao. Prva ( iterlika ponem mesec, dmga dan tn tretja pa leto. Da Dan prlbra J olte nepotrebnega dela In »trofckor, v rs prosimo, da skuSste mroM- \ no pravoearao poravnati. PoKljlte naročnino naravnost nan all )s '} pa plavajte DtVmn csstopnlkc t VsBern kraja alt pa kateremu lamel |\ matopnlkov, kojlb Imena «s tiskava * MU drksml ker ao oprav«- 7 ■VdI obiakatitwii drove naselbine, kjer Je kaj naMti rojakov naa* I) IJfn,h *Mtl*aifc to Van lsro«l peti«lD m »laCano nsroCnto« Cleveland. Anton Bobek. Oh. Im Uaftr, Jacob Besnlk. GIrard, Anton Nagode Loraln, Loaia Bala d t, J oba KnmJa Yoongstowa. Anten KfttH ORMON: Onmom a tj. i. Kofciar PBNMSILVAMIa: Basa war. Jota Jevnlkar Ontienangb. J. Bretevec Ooverdale ta okolica. Jea. Palernel frarretl. Jerry Okorn Forest City. Hath Kanil Tt. BI od nikar Greeoatrarg. frank Novak Homer City, Fr. ferencfaak Imperial, Vence Paleieh Johnstown, Jiha Pdmt) Kraja, Ant. Tankeij Loserne, Frank Bailees Midway, Jourf 2ust ttm. PUtafcargfa In okonm, Philip Pracaw BliuliJh. A. Brca Turtle Creek, Wr. Sehlfnr West New too, Jcaajfe Jovaa WISCONSIN. Milwaukee, West AIUs, She* , Joseph ^Kafeaf WZOMINO: ^ Kock 8prlnga, Luk Thsiksr Dftamondvflle, Joe 80M 1'ALuOBNIA: Ban Francisco. Jatah ImMi 'jOLiOHADO ; Pufeuio, Peter Gang. Waiseoborg. M. J. Ilaraft INDIANA: Indianapolis: Fr. Markieh ILLINOIS: Chicago J. BevCU dcero. J. Fahlan (Ubicagc, Oasts la Illlnols i Jellet, Jennie BamNsh U Salte. J. SpeKch Mascoutah, Martin Dolenc - North Chicago to Wsnkemn. MmtM ««M UABILAND: KlismUler, Fr. Vodepl vea UICHIOAN: Detroit, L Flaakav MINNESOTA: Chlaholm. J. IskaafcS Dy. J os. J. Peshel Bveleth. Loan Gsoto ..Gilbert. Losls Vesssl Hlbblng, John Povfls MONTANA: Roundup. M. M. Paalas Washoe. L. Chaaaps NNBBASKA: Omaha, P. Brodsrlca *»w TORE; Brooklyn. Aiilhaaj Svei -Gowands Karl fill alafca .Mttte p. ii«. Frank Ha* Worcester. Peter Hads OFfTO: NESREČA ROJAKA. Dne 7. februarja zjutraj je začelo gorati v kleti Joseph^ Hočevarjeve hiše v Cleveland^ Ohio na 1032 E. 61st St. Ko e "šel gospodar Joseph Hočevar v klet, da bi ogenj ugasii. s?a je dira oahamil, da je padel pri f urn ecu. Pri tem je dobil tako hr.de opekline po obrazu :n životu, da je ob 6. uri istega dn? umrl v Mt Sinai bolnišnici. Pokojni, ki je bil man tndi pod imenom Bnten*ki .lože, je Ml s>ta.r 59 let, doma iz vaM Kamin vrh. fara Ambrrre. odkoder 'e prišel v Ameriko pred 44 le-4. Zadnje leto j? bil rahlega zdravja. fPokicjnrk zapušča žalujočo soprogo Marry, roj. Novak, 4 sinove t Joseph a, Janwa, W5I-1'ama in Franka ter dre hč^ri: Fma Snderman in J^enbine Luka«, pastorka Marv Hočevar in Joseph KaiHrc. brata .Ta-me_ 5= »UlO VALLET = SYLVIA BULICA =£ rAM NA VRTNI GREDI S MARIBOR WALTZ_ S ^PAVAJ MILKA MOJA gg ORPHAN WALTZ _g PEKLE NA VBTD OJ, MARIČKA. PBGLJAJ SS RARČICA SE Ml,API KAPETANK__ = •sremo na Štajersko as ^TAJERlS_ a- HAPPY POLKA E= .CE NA TUJEM 35 centov komad S 3 za $1. s ___:—___s »IOJA_DEKT.E JE SE MLADA = _Pa Ž5c kamad;_= Narod ta pri i NJI GARNI SI.OVEMC PUBLISHING CO. = Mf West 18th &L. New York = ^m^mm^m^m^, 1 iUHHimiirimiiimminiiiiiiimniiiiiiii FERPO JUVANBC: Zjutraj......................... fMovaneks ................... jj PETER JEREB: Pe«o ro«a: VAfll-LU MIRK; Pndoknl NA GORENJSKEM JtS FLiETNO, podpourt slovenskih narodnih pe^lm za tamburice, zložil Mar ko Bajuk....... . . . ."iv; .T§ Ban M mm ptantoee. (Bajakl, podpori------M ZA CITRK: Poduk s» eltre. — a aveshl — (KoieUskD - ZA KLAVIR: " Bori Pridejo. - Kor^Cnlca & ■ ' I PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE. SLOVENSKE PESMI Zbirka > narodnih peaaal i Tin Is Glaali I na M a Ura e ] Cleveland u. , Omm — »L» , Koali Adamič—1« JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI m mU abor ........................M i SEST NARODNIH RHO on nr l JU tbor ....................J* SEST NARODNIH PESMI sa meloni skar.................J* , Frane FOntorlnl—SS8T MKftANIH IN MO&KIH ZBOROV ......M ftrfc Jwvanee—ti. MLADIH UST. msild whorl .............................Jk ___ •. - i Peter Jereb—OSEM ZBOROV (no- U flNtelin «o m-m %0rnmmmmmmm Moški zbori OSKAR DEV: Bortlca: OJ. moi Socel jt lov; Kam ni. tkntje, drov ▼ vas poj-demo ......................................Jk OSKAR DEV: .^re£no. ljnbca moja; Ko pdS-ca na tuje gre; So«; MoJ očka taa konjl&a dva; Dob'v sem pisemce; Slovo; Je vpihnUa M II EMIL ADAMIČ: Modna devojka (helfkranJ«kn.. M Vso no'.JS Hodi Micka domo; Kaj druso-ga hočem; ?esedah "Moj fantič se l>a izmed rv-^eb pozna ..." je iz grla pevca zavriskalo, da sem mislil, da sem na vasi pod okni dekleta in malone bi sam za-vr iskal. Pert"ci na kcxlodvotru a> zapeli: "Buči, -buči morje Adri-jansko . . Ali vlak se je ustrašil. Zganil ee je Pevci so skočili v \-agon, a pesem ni prenehala. Iz oken vagona je donela dalje. Zadnji akordi so čudovito, kakor mogočen koral« zveneli sskczi okna vagona. Zdajci je iz okna vagona zaplapolala jugoslovanska trobojniea. Nepričakovano, nenadoma. Nenavaden občutek se loti v ta-kom trenutku človeka. Nava-j n sem piapolanja zastav. Doma ni to nič posebnega, včasih o^lo izzivanje. Vsakdanja reč. Ali. zdaj je bila kakor mo-.yočon krik. Hitel je vlak iz Gorice skozi Solkan, preko solkanskega mo-fu, ob parobku gore Sabotin. tik smaragdnozelen; Soče. Na policah v vagonih je le-j zala municija. Po 3 do 4 kg za vsakega. In bilo nais je 350. Ta:eč, tisoč pet sto kilogramov municije — breskev. 06 pasovih pa so visele nične granate z napisom "Chianti". Pesem za premijo je donela iz oken vagonov, pozdravlja mi-j mo bežeče vasi in povsod eo nam mahali z rokami in rdbci v pozdrav. Zdaj je Seča stisnjena v oeki *trugi. Zdi se, kakor bi se vo- B0JI V JUGOSLAVIJI. (JIC.) — Velike vojaške sile osdšča, Nemci, Italijani in vsta-§ki bataljoni, ijyajajo koncentrične napade na ozemlje, katero so osvobodili jugoslovanski uporniki, kakor jih nazivajo brzojarvna poročila iz Berlina. Videti je, da je strategija nemške vrhovne komande u-smerjena k uničenju središčne točke odpora, to je partizanskega utrjenega opori&čalBiha-' iča. Več divizij osišča je iste-Ičasno krenilo na pot. Paitiza-' i ni so svoje postojanke utrdili j in se branijo z največjo odločnostjo. Zvesti svoji običajni ! taktiki, skušajo povzročiti sovražniku čim večje izgube, kakor hitro pa jim preti nevarnost oblrroženja, ee umallmejo v svoje divje gozdove in planine. Govornik na lodonski radio oddaji navaja najnovejša poročila iz Ženeve, glasom kate-"h so razvneli v , bližini Ključa strahoviti boji med par-, tizanj jn v^ja'skimi oddelki o-' sišča. 'Partizani prizadevajo dvojim sovražnikom težke izgu be. Te vesti zatrjujtejo tudi da so gnerilski izdelki zavzeli] mestece Gornji Vakuf. V ta-J mo^nvh toS^-ih borbah pad-^o ti^o? Ttfiliianov, a Nem-ci so :agobili 800 mož. Slovenske žrtve fašizma (Nadaljevanje z 2. ertr.) Usoda. Moral1 si se žrtvovati da bi dragi živeli in bili svobodni Ave, pia anima. . * Danilo -Zelen, slušatelj pra-I va na ljubljanski univerzi, bil mlad in lep junak. Tudi njega so pogodila zina italijanske puške. O njem in njegovem delu danes ne bemo pisali. Samo to omenjamo, da ako je res-! česar ga Italijani dolžijo, je I zaslužil, da mu Slovenci in Hr-ivati podignejo spomenik sredi, belega Trsta. To se bo morda tudi zgodilo, ako Bog da in sreča junaška. . ' Junaki, počivajte v miru Vaša kri, kakor tudi kri Via.-" dimirja Gortana, baaovfikih mučenikov in žrtev tržaškega procesa, skupaj z krvjo ostalih tisoiee v najboljših sinov Trsta,1 Istre in Gorice ki so položili, svoje živote na oltar domovine in ki so padli v borbi za svobodo, bodo maščevane. Slava vam! Vsem oetalim žrtvam, onim tisočem, ki so prenašali — a mnogi tisoči se prenašajo — muka fašietovskih zaporov in koncentracijskih taborišč, naj bo večna zahvala. Naj bodo Vaše muke in žrtve zaloga za zmago onih idealov, za katere smo «e borili in j se borimo a to so pravice in | ljudsko dostojanstvo. V borV rproti okrutnemu in nekulturnemu fa'?izmu ste padli in prenašali žrtve ne Ramo za svobod^ Slovencev in Hrvatov pod Ita- VBTANOVUPf L. MM --- ,■«■■ ... ■» i. - DBŽAVUANSKI -...... PRIROČNIK Izšla je nova knjižica kf daje poljudna iwis«i»a, kaka paatali ameriški državljan. Poles rpraSanJ, ki ja na vadbo HodulU but!Jo pri lapltu sa dr-KavljanstTo. vbcbnje knjižic« -Se r IL delo nekaj TaJulh letnic la egodoruje ZedlnjesUi drisr. t HI. dela pod naslovom Barn« ^ts. . Proglas neodvlsnoaH. U^rs Ze^ll njenih drlav, Lincolnov govor r I GettyabanEU, Predsedniki Zedlnje-nlh držav ln Poedlne ariave. Cenil" kajitid ji' •amo 50 centov. I ' . A r ^ .Z C in se dobi pri.: 8M»VENIC PLIlLISHLMi 216 West IStb St. New Vsrk lijo nego« za pravice elovcke, za oforaz člevečanstva. '"Jugoslovanski odbor jce Italije" prisega da bodo ščevane vse krivice z brezkompromisno borbo proti krivici in nasilju ter za zmago pravice pc stenja, svobode in ljudskega dostojanstva, *'Jugoslov. odbor iz tMje" Dr. Ivan M. Cok.„ predsednik Nepotrebno trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebnje vaše dolarje, zato kupujte vojne bonde,' n&mei Bto, da trošite denar po nepotrebnem. "Krasna si^bistra hči planin ..." Kratka Dnevna Zgodba *^3LAS NARODA" — New TUESDAY, FEBRUARY 16, 1943 *niA8 NAKOPA* -J It S—Taškent-H Ruska povest iz dni veli/ke lakote. ' Napisali: ALKKSANUER NEVEROV (Dolžnost mi je izraziti pisatelju Aleksandru F. Nasi-moviču svoje priznanje. Pogovori ž njim o otrocih v sodobni literaturi so me vzpodbudili, da sem napisal to povest.) < Ded je umrl, babica ;e umrla, nato še oče. . Ostal je samo Miška z materjo in dvema bratcema Mlajši je star štiri leta, srednji osem. Miška sam pa jih šteje dvanajst. Majh-eh družinica, za malo kaj sposobna. Ta prosi za kašo, drugi izrezuje vetrni mlin. Mati radi gladu boleha. Ko gre na j i ko po -vodo, se s težavo vrne. Danes joka, jutri bo jokafla, a glad nima usmiljenja. Dianes nesejo, mužika na pokopališke, jutri kar dva. Umrl je ded Mihajlo, umrla teta Marina. V vsaki hiši pripravljajo za pokojnika. Bili «o konji kravami, toda pojedli «o jih; začeli so loviti pse in mačke. Krepko se je zamislil Miška. Družina je velika, deiavci majhni. On je izmed njih naf-večji. Oče je tudi rekel pred smrtjo: •"Ti, Miška, bodi za gospodarja.'* Odšel je Miška na uiico. Mužiki govore o Taškemtu. Ki uh je tam zelo poceni, samo priti je tja težko. . Dvatisoč vrst je do tja in od tam nazaj dvatisoč vnst. i Brez denarja' ni jpogoče; za vozno karto in tea potni list je treba plačati. Dolgo je Miška poslušal. Nato je vprašal: "Ali gredo majhni lahko tja!" "Kaj, nameravaš itit" Kakor bo, tako bo! Zlezem pod vagon. Ne opazijo me." Mužiki se smejejo. "Ne, Miška! Dama boš moral sedeti. Takšne glave se še ne vrte, kakor je potrebno. Rasti še pet let, tedaj pa lahko greš." Svet po vojni 3 TUESDAY, FEBRUARY 16, 1943 V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIB A" m vključene ilcdefe slovenske pesmi: 1. Podoknica — m oliki »bor s bari- ton samospevom t. Pozdrav — moikt zbor 3. Lahko noč — moiki »bor .4. Otoški »von — mefe.nl *bor S. Pomladnpka — meianl rbor, s bariton samospevom * Lira L — za »olo (pev«, molki In meftanl »bor 7. Lira II. — za tneftanl zbor •. Al tan taki odmevi — za molki ln tonski zbor. a bariton samospevom t. Kantu ta is psalma 1M — moški zbor 10. Soči — za samospeve, mešani sbor In spremUevanJero glasovi ra 11 PaaJm » — za samospeve, mešani zbor in spremiJevanJe (lasovlra ali orgel CENA SAMO 50 centov KOMAD To m koncertne pesmi za tnofike in metan« zbore, katere Je a glasba in ▼ samozaložbi izdal MATEJ L. HOLMAR, organist In | pevovodja pri ir. Vidu, Cleveland. Ohio. 1923. NaroČite to zbirko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. COMPANY tl6 W. ISth SL New f «rk in polni nezaupanja. Madžari . trde, da eo ei Nemci na vbodni fronti prilastili material in hrano, namenjeno madžarskim četam. < VEST IZ GRČIJE. (JIC). — Nemci poskušajo " uničiti guerilske oddelke, ki eo 1 v Grčiji pred kratkim preki-[ nili glavno železniško p nogo {Orient express a od severa na " jug. Vzdolž vse železniške linije iz Aten v Solun, so vasi v bližini proge deloma požga-ne, deloma pa evakuirane. i ' _ i DALMATINSKI GOVERNER i PREMEŠČEN. 1 (JIC.) — Švicarska brzojav-1 na agentura poroča iz Rima, da je bil imenovan Francesco Giunta za governerja Dalmaciji je na meeto Giuseppe Bastia-' ni na, zdaj podsekretarja za zu-i nanje zadeve v novi italijanski vladi. Giunta je bil sekretar fašistične stranke v letu 1923. POLOŽAJ NA BALKANU (JIC.).— V jugoslovanskih . oddajah je radio London močeno nagiateal posledice mednarodnih pogajanj v Casablanci in Adani. Ta pogajanja imajo globok zgodovinski pomen in " nam oznanjajo začetek široko zasnovanih ofenzivnih podjetij za neposredno bodočnost. Naši o sovražniki se zavedajo dejstva - [da "bodo izgubili vojno. V Bu-:i dimpesti, Bukarešti in Sofiji j, se širita strah in bojazen. V t- Italiji spreminjajo vi ado; a l- Nemčijo stresa mraz. i- Odnošaji med nemškimi in madžarskimi vojaki so napeti 'Stari svet je mrtev," Mr. Carr zaključunje "Bodočnost je z onimi, ki znajo z odločno- 1 st jo obrniti svoj hrbet na stari , svet in z razumevanjem gledati v lice novemu svetu, kakor ( tudi z pogumom in bistroum-1 nostjo" — FLIS. VEST IZ ALBANIJE. j (JIC.) — Nemška službena častniška agentura poroča, da je albanska marijonetna vlada odstopila. Ta vlada je .bila šele pred kratkim sestavljena in je vodila posle bomaj tri tedne. Svoji glavni nalogi, zadušiti odpor, pa ni trla kos — aktivnost guerilskii čet se je v Albaniji v zadnjem času se celo povečala. . RUSKO ČASOPISJE O BORBAH V JUGOSLAVIJI. (JIC.) — "Krasnaja Zvee-da" poroča, da so partizani v borbah pri vasi Backovac ubili 12 vsta&ev in napravili devet ujetnikov. Isti partizanski od-| delek je napadel skupina vsta-| šev, ki je nabirala le« za. oku-| patorsko vojsko in ujela 57 1 vstašev. . > V Wižini vasi Gotinovac so . partizani četam vstašev na-i pravili zasedo ter so po kratki r borbi pognali sovražnika v beg, - partizani so zaplenili več lah-i kih s trojnih pušk, precej na-. vadnih pušk in drugega vojaš-. kega materiala, . spodarsike in vojaške realnosti f. Evrope. 1 Mr. Carr nudi polno doka- 1 zov za to, da pomota, ako se i misli, da ljudstvo mora biti vedno oddeljeno v politične enote, ki odgovarjajo njihovim jezikovnim ali kulturnim enotam. I^izni plebisciti, ki so se' ofbdržali po zadnji vojni, so ustanovili dejstvo, da ljudje * različnega kulturnega ozadja • po bili prav voljni obdržati j skupno politično enoto. To po- ( 'kazuje, do navadni ljudje se ne ( morejo vedno navduševati, da , bi postavili ozire narodnosti ' ali jezika nad skupno gospo- ( darsko korist. Polom ureditve, napravljene po zadnji vojni, je nastal, ker . se ni znalo reševati problem | vojaške in gospodarske moči. .Obetati politične pravice, Mr. j Carr dokazuje, ne pomenja nič, j ako se najprej neuravnajo pro-j bkrni gospodarske in »vojaške .narave. . Ljudje ljubijo biti svobodni in neodvisni pod vlado, ki so jo' sami izbrali. Hočejo pa tudi j biti del skupine, ki je zadosti ■velika, da morejo uživati koristi, ki izviiajo iz pravilne pro dukeje in prodaje. Ravno kakor "\Velsi in Škoti morejo biti dobri "VTelši in dobri Škoti v oknrirju britanskega gospodarstva, tako tudi ljudje v Evropi , morejo biti dobri Čehi ali JLit-vanci v okvirju širših gospo-, dar?kih enot. i »Pfclitične enote obstojajo za to, da garantirajo svobodo govora in /vere, svobodo od bede in strahu za svoje člane. To pa morejo storiti le tedaj, ako ! sodelujejo v zadosti veliki skupini, da te garancije postanejo j zares veljavne. . Mr. Carr vidi tri faze v povojnem svetu: pri pomoč, rekonstrukcija in gospodarsko snovanje za bodočnost On je mnenja, da bi se moralo pustiti ustanovljenim, mednarodnim organizacijam, da se razvijejo i naravno izven prvih faz povojnega sveta. Prva potreba bo dajati hrano lačnim ljudem. Druga .bo rekonstruirati opu-etošene pokrajine. Na podlagi svojih izkušenj-v delovanjih te vrste Mr. Carr veruje, da bi se morala razviti evropska osno-valna oblast, ki bi napravila načrte za reorganizacijo gospodarskega življenja Evrope kot ene vzajemne celote. Taka organizacija bi morala zastopati interese vseh Evropejcev in bi morala imeti za seboj podporo j vojaške in gospodarske moči j Velike Britanije, Rusije in A-■ merite. S vrha te organizacije bi morala biti vzpostaviti zo--pet blagostanje in povišati življenjske standarde — ne pa jovekoveČiti ali podpihovati politične različnosti.. Ko je FVancija propadla le- £ ta J940 pred mehanizirano silo i Nemčije, znaten del krivde za to je nosila okolščina, da je z francoska vojaška komanda i mislila, da je mogioče voditi po- ^ zicijsko vojno v dobi mehani- « ziranega bojevanja. Neki fran- j coski generali, kakor GauIM. t so uvidevali blaznost vsega te- c ga in csvarili so. Sile konzer- i vatizma pa so zmagale v raz- i pravi — in zgubile v vojni. e Zmota francoskega visokega * poveljništva je značilna za obi-čajno človeško slabost, da »e 1 namreč.rajši ravnamo po pre- * tekli izkušnji kot po današnjih ; Tealnostih.. ( Anglež Ed Haliett Carr, pro- j fesor na vseučilišču University f College cf Wales, in sedaj v u- h nedništvu dnevnika 4 4 London j ( Time©'* je mnenja, da so se po < zadnji vojni napravile sličneL fflnote in se boji, da se ravno.j tako zopet zgodi, razun ako se;, jasno pojmijo temelji sedanje vojne. Na te in druge stvari ; pisatelj opozarja v .svoji zadnji knjigi "Pogoji miru" (Condi- i tions of iPeace) izdani po Mac- r millanovem založništvu. , j Vsako pomembno politično ( gibanje v zadnjih dvanajstih ' letih je bilo po njegovem mne- ' nju del svetovne revolucije ' proti trem idejam devetnajstega stoletja, idejam liberalne 1 demokracije, narodnega samo-odlooevanja in gospodarskega liberalizma. Novi svet, napram ( katere«mu se pomikamo, mora razširiti demokratične ideale svobode in enakosti na gospodarskem polju (to je ono, kar predsednik Rooseivelt imenuje svobodo od bede). Politične j pravice se morajo uveljavljati: čez gospodarske moči, kakor so se v zadnjem stoletju politične pravice uveljavile čez vojaške moči. In novi svet mora razviti v sviogih Članih čut njihovih obveznosti napram državi n\esto ideje, da je država tu za to, da nudi koristi posamez-I nikom. . Eejio izmed najbolj zanimivih poglavij Carr-ove knjige je njegova analiza o neuspehu sa mo-Kxil66evanja, da bi rešilo probleme Evrope. Nemški navali od leta 1939 naprej so razjasnili brezdvomno, da mali na-rodi_ si ne morejo nikdar več privoščiti, da bi šli svojo ne-n ki so jo uživali, je bila le toliko, kolikor je Nemčija hotela. i Dejansfca njihova neodvisnost 1 je bila iluzija. In v bodočnosti ■f bodo v stanu ohraniti razmer- - no neodvisnost le, ako se pri- 2 družijo kaki vrsti mednarodne - organizacije, ki pri poznava go- NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam svetOTatoJlL°^>or * llbrml J,1™*1 j v | . v. rrt tisoč slifa samo ujbalji« barvane slik®—• dežel, provinc-navaja površino, U ibirka j« tako popolna, da jo ca Tsaketa no- prebivalstvo, glavna mesta in ^TT^^riLSWIl,'^ kraj na zemljevidu. Evropa (daneM), osrednja Evropa (ob itbni- hu rojne), An^eško otoije, Francija, Nem- Seznam mest in trgov—navaja itaiUa. Svita. Hoiandska, Belgija, šv«i- . . j » rita. Norveška, Danska, Unija sovjetskih soeja- ime kraja, okraj, m državo, pre- HstienOi repnbllk, Boicarska, Bomnneka, Jogo- bivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav-v pol- ^^ nih barvan, vsega skupaj 56; ce- Amerika (jožni del), Afrfta, Severna Amerika. Kanada. Združene driave, Mehika. O-la vrata naroanin barv. srednja Amerika In Zapadna Indija. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem, .--SEDAJ Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Jk Ta atlas, ki som sebe popravlja, Ima namen Mm I ■ f.«*. refilti marsikatera nasprotnJofia ^ TpraSanJa. M^Mb ■ M CJC>f 1/IMJ \ ki nastanejo v raznih razgovorih. Strani to A ■kbdlSIr tTetovneta snanja In podajajo raa- seinost zemlje, prvine sončnega sestava, pokra* PO P O d T I jine in gioboClno oceanov ln jezer, dolgost najdaljših rek tn prekopov, porrflno poglavitnih V URADU — 35 CENTOV otokov ln visokost svetovnih gora. To so odgo> ______________ ▼ort na mnoga danaSoja vpraBanja. ^^^^^^^^^BmmmmKKmtKHaKKKamamm - 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. KUHARSKA KNJIGA: rapT! Recipes gf All . Nations s? 11 RECEPTI VSEH NARODOV 8111« Qi. 00 ^M^JJi^—s otane samo $ JF ^"iGijiga je trdo vezana in ima 821 atrani"^tl Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tndi v jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kananje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 216 West 18th Street New York, N. Y Toda Miška ne verjame mužikam J^-Uši: Taakent je me-^to, bogatio kruha »— niee.sar se ne boji. Ako se ga začne lotevati bojazen, se ae pomiri. ; 4'Poskusi, hm, saj vendar nisi deklic! V«se leto si na r i est o očeta oral s plugom. Konje znaš zapreči. Samo malo let titejetš, a pri delu te odraeli ne dobiti. Krepko se je zamisli! Miška . Ne gre um iz glave Taškent, mesto, kruiha bogato. Začne računati dvatisoč vrče naju naŽL-nejo vojaki t" "Jfimo njih bova hodila tiho in skrivaj." Serjoška je neodločen. Popraskal se je v nosu dvakrat in rekel: 44Ne, Miška, ne bova prišla." Miška se je pokrižafl. "Bog ve, ibova, batmo ne boj se. Sedaj so povsod redeče-armejci, oni naju ne bodo podili, še kruha nama ponudijo, ko uvidijo, da sva lačna." Miška je jel dokazovati; prav nič. nista majhna Nič strašnega ni to, de je Serjoška mjajši. Bo že Miška skrbel za vse; na železnici bo poiskal mesto, spraševal bo ljudi on. Kaj* nisva deklica! Če bo kaj slabega, -težavnega — treba po-: i*peti. Če ju z železniee zapode — nič zato — dvema je i. žje prenašati krivico. Prenočita do jutra in gresta nekoliko peš. Potem z«jpet zlezeta na vlak ,kakoir hitro se načelniki kam zagledajo. 44A kedaj se nrrneva?" je vprašal SerjoSka. Vrrneva ee kmalu. Tja potrebujeva največ štiri dni, a odtam največ štiri dni. Zbereva po dvajset pudov in vse bo v redu. Samo dn bi ne bilo pretežko," Serjoški so se oči za-sretile od radosti.. "^PMid labko nesem." "Ni treba puda. Vzamejo tifitim, ki imajo mnogo. Rajši greva potem, ko bova poznala pot, še dvakrat." 44Greva, Miška, ali nikomur ne govori". "Greva!" » 4 4 Da veš, jaz in ti in ni kdo drugi. . Če bi hotela Kosik« m \ anjka, kam hočeš z ninna? Vsega se bojita!" 144A ti se ne bojiš!" "Četsa se mi je bati? Grem na pokopališče o polnoči brez vsakega strahu." Mati je v postelji vzdihovala. Mlajši, Fjodika, je vlekel za odejo, polagal prst v usta in prosil (kruiha. Srednji Jaška, je delal leseno puško, da bo streljal (vrabce in jib jedel. Razmišljal je: 4'Ubijem tri in se na^m. Nekoliko dam Pjodiki in mami. Ah, če bi zadel goloba! (Nadaljevanje prihodnjič.)