274
Naši dopisi.                                     I
V Gorici 14. — Srednji šoli in učiteljsko izobraže-vališče z vadnieo so končali danes šolsko leto. Ljudske (mestne) šole bodo imele sklenitev še le 31. avg.; na kmetih pa ima vsak okraj ali kraj svoj počitnični red. — Pred seboj imam 251etni „Jahresbericht" naj" staršega in časti tlj i vsega našega učilišča — c. k. drž« gimnazija. Sestavkov ima gimnaz. letnik dvoje: a) „Vetalapančavin9ati", t. j., zbirka pravljic iz sanskrita prevedenih; spisal prof. Al. Luber; b) „Bildungsge- I setze harmonischer Zahlen", spisal direktor dr. Zindlef* Profesorjev,   učiteljev   in  suplentov je bilo 19 za obh'     I
atne predmete.    (Izmed   teh  učiteljev   pa so  3 na od-
#   tu;  2 zarad bolezni, 1 je okrajni šolski nadzornik).
Učencev je bilo konec  leta 256;   Slovencev namreč
T05   Lahov 106, Nemcev (?) 25. — Pripravljavnica gim-
aziiska je imela 38 slov. učencev. Šolnina znaša na Gimnaziji 1980 gold.,  v pripravljavnici 272 gold.   Ver-
tvo se k° u^^° v prihodnje v pripravljavnici,   v I. in
 II- razredu, kakor do sih mal, v maternem jeziku; v Tli. in IV* razre^u Pa ne ve^ tako, ampak po nemški. t/ visih razredih je bil in ostane učni jezik nemški. — pretekli ponedeljek je bil novi Ljubljanski škof, dr. Pogač ar gost našega prevzv. nadškofa. Bil je tudi pri lonecletni „besedi" v nadšk.-Werdenberškem semenišči in ga 3e *ara vse Prav zanimalo. Zdaj, ker je papeževo potrdilno pismo že došlo v Ljubljano, je gotovo, da bo j^onsekracija v ondašnji stolni cerkvi 5. septembra t. 1. P° povici povem, da smo tudi mi tukaj radovedni, kako bode novi vladika vladal. Nadejamo se, da dobro — non obstantibus quibuscumque. — Ne z?merite, gosp. vrednik, da Vas enmalo nadlegujem. Tam enkrat, menda po Vaših volitvah za kupčijsko zbornico, so prinesle „Novice" nek dopis iz Gorice o Samaso-vih zvonovih na naši Sveti Gori, kteri je bil res mojim dopisom podoben, kakor jajce jajcu, tako, da moram pisatelju tistega sestavka častitati, da me*) je tako izvrstno (hote ali nehote) posnemal. Vam, gosp. vrednik, je gotovo znano, da nisem jez nikomur nič ne s porodi 1, ne „d d t poslal v Ljubljano" zadevajočih zvonove Svetogorske, kterih — razen velikega — nisem še slišal do današnjega dne. (Vćlikega slišim včasih v svoje stanovanje.) Vse, kar se je poslednji čas pisalo o Sa-masovih zvonovih sploh in o Svetogorskih posebej, izvedel sem jaz še le iz časnikov in iz znane nemške do-klade „Novic" št. 24 „Ein Wort zur Abwehr". Prosim torej, potrdite**) mi to-le dvoje: 1) Da jez nisem edini Vaš dopisnik v Gorici (saj Vam dohajajo dopisi iz Gorice tudi, kedar sem jez daleč od tod); 2) da Vam nisem jaz nikdar nič sporočil o zvonovih na S v. Gori. — Tako bi lahko tudi druge časnike in pa neznanega mi pisatelja omenjenega sestavka „Ein Wort...." povabil, da naj mi enako spričevalo dajo — ko bi me poznali. — Kaj jaz mislim o zvonovih Samasovih ali pa Broili-evih, ne spada sem.    Znabiti, da sčasom kaj ^spregovorim o njih.
Iz Liburnije 15. avg. — Časi krutega turškega gospodarstva i zatiranja naše braće v Ercegovini i dr. su sbrojeni. Upornici imaju dovoljne pomoći: dobre voditelje i izvrstno oružje. Stalno je junački Slovenac Ivan Po h ar vodjom kakve junačke čete jerbo bivaju-ćim od 1862 v srbskoj vojsci bila mu rieč: Samo, da na Balkanu zagrmi, pa hajd! u oganj za milu braću po krvi i krstu. Riečke kukavice, miesto da budete do-sadnimi odličnom gostu Alfonzu — tamo na Balkanu kazite hrabro srce i junačku mišicu!
Iz srednje Istre 13. avg. U. G. — V nedeljo 1. avgusta je toča okoli Buzeta en del Krasa, Učko, Sv. Peter blizo Volovskega, Iko in Lovran popolnoma potolkla. Čez celo uro je padala. — Grozdje v nekih krajih močno boleha, tudi krompir je začel gnjiti, sena
*) „Me"! Kdo pa si ti? — bo kdo vprašal. Jez sem tisti dopisnik „Novic", o kterem pravijo, da se ne zna za-tajiti? kterega tukaj vsi poznajo, tisti, kteri je lani meseca februarja sam za-se, na tihem, obhajal že 201etnico svojega dopisovanja v „Novice". Prizanesite mu to „švohost"! — Kdo so drugi izredni tukajšnji dopisniki „Noviški", ne vem. — Malo kedaj sem kaj preklicaval ali komu pojasnoval, kar sem P^al! ta pot pa imam posebne vzroke za to.                Pis
**) O b o j e radi očitno potrdimo, da tudi pred svetom resnici damo, kar resnici gre.                                   Vred.
je malo, in še to v snopih na njivah gnjije, kajti tukaj ni ne kozolca, ne skednja, mlati se pod milim nebom. — Železnica dobro napreduje; pa revež, kdor si mora ondi kruhek služiti! Gizdavi, lepo oblečeni mladenci dohajajo na delo;  čez   kake tedne se pa vračajo revni,
raztrgani.....Imenujejo to železnico „Baraba" menda
od hudoglasnega Baraba, kateri je bil razbojnik.
Iz Kubeda V Istri 12. avg. *) — Ni davno, kar sem potoval s Pasjanskim županom g. Janezom Cepek-om. Ta veseli gospod je oni mlinar, ki je na Kubedskem taborji govoril. Res je vrl Slovenec, in tudi vsaka Br-ščica, koja naji je srečala, ga je vljudno pozdravljala. Meni je bilo to prav všeč; zato sem ga pa vprašal, zakaj se v njegovi občinski pisarnici ne piše po slovensko, kakor to čini bližnja Dolina, koja ima načelnika občinskega mnogozasluženega in z zlatim križem za zasluge okinčanega gosp. Jovana Lavrih.p, in dva tajnika vrla Slovenca gospoda Pa p le rja in Cernija? mi odgovori, da bi to tudi on iz srca rad storil, česar ljudstvo tudi želi; al tajnik mu ni zmožen slovenskega jezika. — Istra! poglej dva svoja stolpa: Kastav v iztoku, Dolina na zapadu! Tukaj (v Dolini) se v občinski pisarni piše slovensko, tam (v Kastvu) hrvaško. Posnemaj ju, da se otreseš tujega — laškega — jarma!
Iz Ucfce 14. avg. —m— Nepopisljivim veseljem pozdravljamo Sloveni imenovanje novega biskupa Tržaškega milega nam rojaka milostivega gospodina J ur j a D ob rilo. On ima srce in razum „za vero in domovino", poput česa zovejo ga „spasitelja Istre". In zbilja nakanil je učiniti v Pazinu, kjer so sposobni o. o. frančiškani učitelji bili — a sedaj učiteljstvo svetovnjakom odstopili — novo katoliško gimnazijo za odgojo svečenikov. Krasna nakana! Pomoč od zgoraj mu je obečana, svečenstvo pa, ako ikada žrtvovalo, če v to ime" radostno priskočiti. Kdo bode mu naslednik v Poreču, nežna se još; al čuje se, da je trojica učinjena v osobah gg. dr. Feretič a, kanonika v Krku, dr. Glavina, častnega kanonika in župnika v Trstu, in g. Račić a, c. k. mornarskega župnika, infuliranega opata Lakrome. Najvr-leji je stalno g. dr. Glavina.
Iz Kostanjevice 14. avg. (Nove volitve za občinski zbor) bodo čez 10 let vendar spet, pa bi menda še ne bile, ako bi ne bilo po toliko letih toliko srenjskih mož pomrlo, da županija včasih že sklepati ni mogla. Zdaj se bo pokazalo, ali so volivci možje, katerim je blagor soseske več kot lastna mošnja, in ali so samostojni možaki ali pa hlapci Gačevi in pa Krške gosposke? Volitev je po postavi svobodna, nobeden nima oblasti, volivčeve vesti v zadrego spravljati; pri občinski vo-litvi je volivec več kakor cesarski glavar Krški! Kdor pa Gača še zdaj ne poznd, naj si da puščati, da se mu zaliti možgani izvedrijo in da po tem sprevidi, v kakošno blato je mesto naše zabredlo poslednja leta ne le glede po slabem gospodarstvu, temuč tudi po tem, da je tujščina v vsakem oziru zvonec nosila! Če tudi je figa m6ž, „finfarjev" in volkov v jagnječjem kožuhu dokaj v naši občini, mislim vendar, da imamo tudi še mož, kateri pravico stavijo nad „žlahto", resnico nad laž, čast nad sramoto, blagor mesta nad lastno dobičkarijo. Tem velja ta moj opomin, da ne drže križema rok in ne dad6 nevednih soseščanov loviti v zanjke nemčurske, ampak da pogumno in pošteno storijo o tem važnem trenutku vse, kar zahteva korist občine, pa čast domovine od njih!
Iz Cola nad Vipavo 10. avg. — Iz tiskarne Kleinove in Kovačove v Ljubljani sem te dni dobil naročene „občinske   davkovske  bukvice*',   ki so tako dobro
*) Tandem aliquando! Srčna hvala.                     Vred.
275
narejene, da jih županom prav živo priporočam, kajti maraikak prepir med tistim, ki davek plačuje, in tistim, ki ga odrajtuje, bode po teh bukvicah odstranjen. — 27. dne u. m. je na Janeza Saražen-a, ki je tukaj občinski kal (vodnjak) delal, veliko in težko topolovo drevo padlo, ter mu hrbet in levo nogo tako strlo, da je čez 3 in pol ure previden s sv. zakramenti za umirajoče svojo dušo izdihnil. Saražen je pri podiranji topola bil premalo previden, in zato ga je tem lože nesreča zadela, ker je močna sapa drevo s koreninami naglo na tla vrgla. Čeravno je ranjki prerad vince srkal, mu gre vendar hvala, da je bil priden delavec in tako izurjen v napravljanji vodnjakov, da mu ga ni kmalu para. Gospod župnik Janža so ga prav prijazno brezplačno pokopali. Ker smo tedaj Janeza zgubili, po trebujemo namesti njega izvedenega mojstra , da nam dovrši že na pol narejeni vodnjak. Naj se tedaj pri podpisanem županu oglasi, kdor je kos temu delu!
Andrej Rovan, župan.
Iz Bizarikci pod Ljubljano 16. avg.  —  „Novice" so
v zadnjem listu oznanile prerano smrt nepozabljivega prvega predsednika mlade čitalnice naše g. Janeza Ste-feta, katero je 17 tednov vodil kakor oče vodi sina; — da! še na smrtni postelji je imel skrb za napravo čitalnične naše zastave, o kateri ne on in ne mi nismo mislili, da njemu za pogrebom se bode prvikrat razvila! Al previdnost Božja je tako sklenila. Od 8. do 18. dne t. m. kaže črno ovita zastava žalovanje čitalnice naše po ljubljenem svojem predsedniku, 18. dne t. m. pa boste dve sv. maši z biljami pri sv. Miklavžu v Bizaviku.    Naj v miru počiva!
Odbor čitalničin. Iz Ljubljane. — Rojstni dan  presv. cesarja Franc-Jožefa se je danes obhajal s slovesnimi mašami.
— („Tagblatt" pred porotniki.) „Kaj li bo danes pri deželni sodniji?" Tako se je prašal marsikdo, ki je v sredo videl tje romati najviše uradnike c. kr. deželne vlade, več odličnih nemčurjev, pa tudi mnogo Slovencev. Ko je pa stopil v sodnijsko dvorano, videl je tam deželnega glavarja dr. viteza Kalteneggerja, vladnega svčtnika grofa Chorinskega, Litijskega okrajnega glavarja viteza Vestenecka, vladnega komisarja viteza Alp i-j a, vladnega zdravstvenega kon-cipista dr. Kees bacher-ja, dr. Suppana in več druzih, pred to gospodo pa sedeti na klopeh dvanajst priprostih m6ž iz različnih krajev naše dežele. Kdo bi bil mislil, da imajo danes ti, a ne uni odločilno besedo. Kaj tedaj je bilo? „Tagblatt", tisti list, ki že več let brez vsega strahovanja, zato pa tudi z neverjetno predrznostjo uganja nesramnosti vsake vrste in napada in popada osebe, kakor da bi stal pod višo protekcijo, je vendar enkrat eno staknil in ta dan se imel zagovarjati pred ljudsko sodnijo — pred porotniki.
Zakaj je bil tožen , je našim bralcem iz 3. letošnjega lista že znano. Hudo je bil namreč razžalil gospoda Kreča, deželnega tajnika, v treh člankih, češ, da je Silvestrov večer pri požaru v krojaški ulici razgrajal in ljudi hujskal proti ukazom mestne policije, — da je par let prej enako razsajal v Malnarjevi gostilnici v Bledu zato, ker natakar ni znal slovenski in da je ta komaj všel njegovi surovosti, naposled pa ga obrekovai, da ni naredil državne skušnje, da toraj službi svoji ni kos itd. — Kar je bilo v teh člankih nesramnih laži in najgrših psovk nakupičenih, bilo bi žalilo vsakega, če tudi ne bi bil deželen uradnik, kakor gosp. Kreč, ki je že svojemu stanu dolžan, braniti svojo čast zoper take grde javne napade. Zato je tožil „Tagblatt" zavoljo razžaljenja časti in javnega obrekovanja njegove osebe. Da je „Tagblatt" čutil, da mu gre za kožo s to tožbo, temu je dokaz to, da je za svoje priče iz-
bral si veliko gospodo, o kateri je mislil, da mora st sen rešpekt izbuditi pri priprostih porotnikih,   me(j ^ terimi jih je bilo mnogo  kmetiškega  stanu;   tem —. ^ si menda mislili  „Tagblattovei" — bodo   „kmetje« v8? verjeli, ko pričam Kreče vi m nevisokega stanu.
Naj zdaj podamo bralcem  kratek posnetek pravd kakor se je vršila. Sodnije predsednik je bil više deželic sodnije   Graške   svetnik  Heinricher,   prisednika  r? svetnika   pl.   Gariboldi  in  Pesjak.    Dr. Moše"   \ zagovarjal gosp. Kreča,   ki je pa tudi sam bil nazoč zagovornik zatoženca Fr. Spitalerja, vrednika „Tag* blattovega", je bil dr. Suppan. Za porotnike so bili izbrani:   gg. Aleš Žgur  iz   Podrage,   Skender Ličan i^ Bistrice,   Fr. Olivčič iz Brda,   Jože  Ferjančič iz Goč Jan. Dekleva iz Vrep, Anton Burgar iz Postojne, &n[ drej Debevec, Jan. Šunko iz Ljubljane, Tolaži iz Čo?ca Peter Marinšek  iz  Senožeč,   France Golob iz zgornjih Bitinj, Janez Benedek iz Ljubljane.   Najprvo je bil zaslišan Fr. Spitaler, ki je bil nekdaj profesor na Reki in v Gorici, a zavoljo nenravnega in pohujšljivega živ-ljenja prišel   ob   službo.    Zato ga   tudi zatožba imenuje „moralično spridenega človeka" ,   od katerega je pričakovati razžaljenja časti bližnjega.    Oa je oženjen,  ima 500 gold. penzije, pri „Tagblattu" pa vleče po 1000 gld, na lečo.    Eazžaljivih člankov ni pisal sam, dobil jih je kakor je rekel,   od   „velespoštovane osebe" (hochange-sehene Person *), jih prebral in potem dal v tisek, zato izreče z nekakim ponosom,   da prevzame vso odgovornost za-nje sam in hoče dokazati,   da je resnica , kar je pisano v njih,   in da gosp. Kreč zasluži navedene psovke.
Predno se začne dokazovanje, zahteva dr. Suppan, naj se obravnava preloži, zato ker dveh prič ni na-zočih, namreč c. k. deželnega predsednika viteza Wid-manna in pa trgovca Lasnika, po čegar sporočilih je bil pisan prvi članek. Prvi namreč je vložil dr. Kees-bacherjevo spričalo, da ima nahod, drugi pa je šel s strelci v nemški Stuttgart. Dr. Moše" se ustavlja temu zahtevanju, in sodnija sklene, da se ima obravnava vendarle nadaljevati; Las ni k je zarad nenazočno3ti obsojen na 10 gold. kazni.
Sedaj se začne dokazovanje tega, kar je „Tagbl." trdil. Po prebrani zatožbi se prvi zasliši gosp. Kreč, ki pripoveduje, da je v krojaških ulicah, ko je videl, da so se ljudje z nemškimi besedami odganjali od požara, pa niso ubogali, edino le rekel: „po dGmače jim povejte, pa bodo šli!" Na to priskoči trgovec Lasni k, ga zgrabi za suknjo in pokaže mestne straže načelniku gosp. Bertolu. To je bilo vse njegovo „razgrajanje" in „hujskanje" , potem je šel v kavarno. — Kar se tiče njegovega „razsajanja" v Bledu, pravi,, da je res v Malnerjevo gostilnico šel pit vrček piva, a ko je zapazil, da natakar ne ume slovenski, je svoje začudenje zarad tega izrazivši naročil si pivo z besedo nemško in potem mirno odšel. Kar se tiče očitanja, da ni naredil državne skušnje, je po spričalih razvidno, da je naredil tri takrat potrebne skušnje, izmed teh eno, ki je enaka oni, katero mu je naložil dež. odbor* — Gospod Kreč je hotel govoriti slovenski, al predsednik temu ugovarja, češ, da zatoženec ne ume slovenski in da se bo zato nemški obravnavalo, vsaj vsak porotnik mora znati nemški. (!!)
Predno se zaslišijo priče, preberć se „Novice" štev. 3. t. L v katerih je bil ponatisnjen celi nemški prvi „Tagblattov" članek z dotičnimi opazkami.
Prva priča, gosp. Miha Pakič, popisuje dogodbo v  krojaških   ulicah  prav  tako,   kakor  gosp.  Kreč, &
*) O svojem času se je mnogo govorilo, da je te članke pisal Dežman.
276
,   jm je s čitalnice  šel; on je  slišal besede) „po do-^axe jim povejte, pa bodo šli" —dražega pa nič; tedaj ^o. Kre^ n*  m°ge^ razsajati. Isto  tako  pripoveduje 8° jyfiha Soncar,   požaren brarnbovec, ki je tik gosp. & e5a stal    Deželni  glavar vitez dr. Kaitenegger •   bil tudi pri ognji; njemu je vitez Widmann rekel, le se njegov tajnik (Kreo) „ćuda lepo" vede, a on sam ni ne   videl  ne   slišal  razgrajati.    Priča gosp. B e r-i0   mestne straže načelnik, kateremu je bilo isto noč red skrbeti,   pravi, da   mu je trgovec Las ni k pokazal  g-   Kreča,   naj ga aretira,   ćeš,   da razgraja in Hudi šunta.    Na to je on k njemu  stopil,   al  videl, da L Kreč spodobno obnaša.    Na vprašanje dr. Mošeta
ritrdi, da, ko bi se bil Kreč res tako obnašal, kakor K Tagblatt" pisal ? bi mu bili mestni stražniki, ki so Ijli'po ulicah nastavljeni, to gotovo naznanili. — Te priče tedaj, dasiravno so bile okoli g. Kreča, ne *)edo nič o razsajanji ali hujskanji, pač pa so videle agenta Do brina hudo ropotati. — Trgovca L as ni k a ni bilo pričujočega, ker je šel v Stuttgart na strel, zato se bere njegova izpoved, ki je prav enaka „Tagblat-tovemu" članku. Gosp. Kreč ugovarja, da ga je Las-nik menda zato tako surovo napadel, ker ga je hotel osramotiti pred deželnim glavarjem, deželnim predsednikom in drugimi, katere je za njim videl. Deželni predsednik vitez Widmann je izrekel pred sodnikom, da je g. Kreč ropotal menda   zato, ker se v Ljubljani še
nemški' komandira, sploh je njegova izpoved zelo opoprena z izrazi, ki pričajo, da mu Kreč ni „persona grata". — Grof Chorinsky, deželne vlade svetnik, in pa vitez Vesteneck, ki proti porotnikom obrnjen ponosno pove celi svoj naslov in daje zdaj okrajni glavar v Litiji, trdita, da sta videla in slišala Kreča razsajati in ljudstvo hujskati proti požarni straži in ukazom načelnika mestne policije; vrh tega se jima je zdel Kreč cel6 pijan, ker se je obnašal tako, kakor se omikanemu in treznemu človeku ne spodobi. Enako priča vitez A1 p i, komisar pri c. k. deželni vladi. Gosp. Kreč pravi vsem naravnost v obraz, da to, kar so pravili, ni resnica, Gosp. Kol ore do, ki je s Krečem bil v kavarni, pripoveduje, da ta ni mogel biti dalje časa pri ognji ko kakih 5 minut; o razsajanji nič ne ve, pač pa mu je Kreč pravil, kako neotesano ga je Las ni k napadel. Priča dr. Keesbacherje obudil mnogo posmehovanja. Pričati je imel o dogodbi v B1 e d u med Krečem in natakarjem. Al on sam tega ni slišal ne videl, marveč peljaje se z Bleda po železnici je slišal v drugem oddelku voza pogovarjati se ,,ljudi, katerih ni poznal", o omenjeni dogodbi. ?,Parturiunt moiates et nascitur ridiculus inus",   si je vsakdo mislil.
Lo je odšel, zahteva dr. M ose, da bi se brala ona pisma vodij realke na Reki in v Gorici, iz katerih je razvidno, da je zatoženec Spitaler zavoljo aenravnega in pohujšljivega življenja prišel ob službo, ker biii bi tudi Ljubljančani radi izvedeli, kar v Gorici *& Reki vrabci po strehah kričijo. Dr. 8 up p a n, njegov zagovornik, se temu vstavlja, in ko sodnija sklene, dase ne bodo brala, naznani dr. Mošć, da si pridr-zuje pritožbo zarad ničevnosti, rekši, da porotniki ttiorajo vedeti,   kacega   človeka   imajo  pred   seboj.
»ere se potem še stenografični zapisnik one seje dežel-
ega zbora Kranjskega,   v kateri je bil Kreč skušnje
jprošceo, dalje spričala njegova, iz katerih je razvidno,
^ ima dovolj skušenj in   da  je   „Tagblatt" ga po kri
Vem napadel.'
,      Dokazovanje je zdaj končano  in obravnava za ne-
>uko preneha, da sodnija sestavi vprašanja, katerih je
Potem, ko je po dr. Mošetovem zahtevanji bilo pridanih
6 ttekaj   o zanemarjanji vredniške dolžno s ti,
Seh skup 27 v treh vrstah, namreč: 1) je li zatoženec
Kreda dolžil kazni vrednih činov, ga zasmehoval in zasramoval? 2) je li to dokazal? in 3) ali ni zanemarjal svoje vredniške dolžnosti?
Konečno se oglasi g;. Kreč še enkrat rekoč, da ni mislil, da mu bo že v viših letih treba iskati pred sod-nijo pomoči zoper ljudi, ki mu po časti segajo. Al on je moral tožiti, to je dolžan ne le sebi, ampak tudi svojemu stanu kot uradnik. Njemu se zdi, da mu nasprotniki s takimi napadi po kruhu strežejo. — Za njim prične dr. M ose svoj govor do porotnikov, v katerem dokazuje, da človeku največo bogastvo je poštenje. Ako kdo vse, premoženje, družino itd. zgubi, pa poštenja ne, ni zgubil veliko. Kdor je pa ob poštenje, on je od vse! „Tagbiatt" pa je s svojimi nesramnimi članki jemal g. Krccu najdražje, kar ima, jemal mu je vse, namreč poštenje, in to na podlagi natolcevanja in laži, katerih ni mogei dokazati. Podal se je sicer v dokazovanje , al to mu je strašansko spodletelo. Tedaj je dokazano nasprotno, namreč to, da se je gosp. Kreću krivica godila, da je na svoji časti hudo poškodovan in da, če porotniki Spitaler j a ne bi obsodili, bil bi obsojen gosp. Kreč, ki bi bil ob svoje poštenje. Hudobno dejanje je dokazano, in najden je tudi storilec v osebi zatoženca Spitalerja, ki je celo z očitnim ponosom obstal, da je članek prej bral in ga dal potem v tisek. Zato pričakuje za gotovo, da bodo porotniki, ki so prisegli, da oodo sodili le po svoji vesti in najboljšem prepričanji, obsodili zatoženca. — Ta govor, katerega smo le ob kratkem posneli, je viden vtisek naredil na porotnike; dr. Moše pa se je pokazal ž njim iskrenega zagovornika pravice, in pridobil si mahoma odlično spoštovanje. Vse drugače je govoril ali marveč „molil" Spitaler, ki se je vsedei na oglodano in oguljeno politično mrho in že v začetku svojega kiobasanja razžalil porotnike, češ, da niso njegove narodnosti in ne njegove politične stranke, toraj se mu ni nadjati nepristranske sodbe. (!!) Splete! je dolgo kito obrekovanj Slovencev, zato je na obrazih porotnikov bila brati opravičena nevolja. Zagovornik njegov dr. Suppan sicer ni jezil porotnikov, a dolgočasil jih je s svojimi razlogi in trdil sem ter tje kaj čudne reči, namreč, da po člankih „Tagbiattovih" Kreč nikakor ni žaljen, priimki, kakor „roher Geselle, zu Excessen geneigte Natur, Stanker" itd. Suppanu niso razžaljive paov&e. — Ko je dr. Moše še kratko pa krepko zavrnil oba in na to še dr. Suppan nekaj odgovoril, je predsednik sodnije porotnikom podal po-snem cele obravnave.
Ob desetih zvečer gredo porotniki v odločeno jim sobo posvetovat se , in ko se vrnejo nazaj, bere načelnik njihov, gosp. Andrej Debevec, hišni posestnik v Trnovem v Ljubljani, razsodbo porotnikov, po kateri je zatoženec z li glasovi proti enemu spoznan kriv raz-žaljenja časti, zasmehovanja in obrekovanja g. Kreča; isto tako so porotniki z 11 proti enemu glasu razsodili, da „Tagblatt" ni dokazal, česar je Kreča dolžil. Oprt na to razsodbo predlaga potem dr. Moše, da se obsojeni ima kaznovati po postavi.
Obravnava je končana ob eni popolnoči, predsednik sodnije pa naznani, da razsodba se naznani drugi dan ob 7. uri zvečer. To se je zdodilo, pa vkljub skoro enoglasnemu izreku porotnikov v vseh vprašanjih je bil Spitaler obsojen le zarad zasmehovanja gosp. Kreča na 14 dni zapora z dvema postoma, in da „Tagb." zgubi 60 gi. kavcije. Temu dodamo le še nekoliko opazek. Gosp. Alešovcu, vredniku „Breneeljna", je leta 1871 sodnija pripoznala 2 mesca, „Slovenec" je zgubil koj prvikrat j}$i gold. kavcije. Kako da je bila pri „Tag-blattu" f ' ¦ tako milostljiva? Otožencu Spitalarju se je pa ?                    sodba prehuda   zdela,  zato je njegov
277
zagovornik naznanil pritožbo zarad ničevosti. Dr. Moše si je pritožbo pridržal. Mnogo bi imeli kritikovati o tem, kako se je vršila obravnava, — kako se je predsednik Heinricher branil slovenščine v obravnavi in kako strašansko je slovenščino trpinčil v branji in govoru, — kako zelo mu je bil S pital er na srce pri-raščen itd. itd., al nam zadostuje to, da je po poštenih možakih iz vse dežele obsojeno večletno nesramno početje „Tagblattovo" in njegovih pajdašev. Le nekaj je še, kar nas sili k očitnemu vprašanju in to je: Kakor je iz obravnave razvidno, bila je dvojna vrsta prič v svojih izpovedbah druga drugi strogo nasprotnih kakor noč in dan; vse priče pa so prisegle na svoje izreke, tedaj je ena vrsta prič morala priseči po krivem, — katera?
— (V poslednjih dveh sejah deželnega odbora) je bilo sklenjeno, da se prodaja šolske knjige platin s k o-slo venske vaje" prof. Žepiča za 1. in 2. gimnazijski razred izroči v Ljubljani bukvarju Kleeru in Blaznikovi tiskarni. Cena obširni trdo vezani knjigi je 2 gold. To šolsko knjigo (prve te vrste v slovenskem jeziku) bodo ravno po tej ceni prodajali tudi bukvarji v Kranji, v Novemmestu, v Celji, v Mariboru, v Ptuji, v Celovcu, v Gorici in v Trstu, ter se imena onih bukvarjev pozneje naznanijo. — Dopis deželnega predsedstva, da je sklep zadnjega deželnega zbora o pri kladah na direktne davke in na vžitnino za zemljišno odvezni zaklad za leto 1876 zadobil cesarjevo potrjenje, je bil na znanje vzet. —- Na kmetijsko družbo se je obrnil deželni odbor za svet o tem, ali bi se stroški za pokončanje trtne uši in za povračilo škode, ki jo ta mrčes napravi vi-norejcem, v smislu §. 19 državne postave od 3. aprila t, 1. prevzeli na deželni naklad ali ne.
— „Das ist ja ein gelinder Belagerugszustand fur Euch Slovenen" — nam je rekel v pondeljek neki Nemec na povratku iz Bleda, ko je slišal, da je c. k. de-
! želno predsedstvo Ljubljansko prepovedalo čitalnici in „Sokolu" sestanek (shod) društev iz sosednih dežela, malo prej pa tudi zabranilo javno nabiro darov za uboge Ercegovince, ki bežijo pred krvoločnim Turkom na zemljo Avstrijsko. — Res prav taka podoba je — mu zavrne Slovenec — in to tem več, če beremo, kako so ravnokar Avstrijski nemci pri „nemškem zaveznem strelu" slavili veliko Nemčij o ter iz vseh grlov „hoch" kričali ,,dem theueren deutschen Vater-lande", ko je vojvoda Virtenberški strelcev slovesnost končal z besedami: „Sie haben das Wehen des Gei-stes verstanden, der unser Fest durchzogen, moge dieser Geist ein festes Band sein, das alle deutschen  Stamme
I umschlingt!" Nad tem „Geistom" se nihče ne spodtika, ta trdna zveza se ne prepoveduje! In udje konstitucio-nalnega društva Ljubljanskega tudi so kričali „hoch, hoch das theuere deutsche Vaterland! hoch ein einig Volk von Brudern!" Sinovom monarhije Avstrijske pa je prepovedan „sestanek". — Wie Ihr Slovenen doch kurzsichtig seid — kennt ihr denn das alte Sprich-wort nicht: „Ja Bauer das ist was anderes ?" — Keksi odide.
—   Gosp. profesor Povše je dovršil od minister-stva kmetijstva mu izročeno nalogo in preiskal rodove goveje živine, ki se nahajajo dandanes na Kranjskem, ob enem pa je na prošnjo družbe kmetijske ogledal zarod iz državni podpore po deželi razdeljenih žlahnih juncev in telic. Radostni slišimo, da mu je ta ogled kazal očiten napredek o govedoreji.
—  Gosp« profesor Haberlandt, od ministerstva kmetijstva iz Dunaja poslan, da ogleda na Stajarskem, Koroškem  in   Kranjskem  kmetijske   in   V P vaške
.M
soie, je preteKii teaen po ogieau grajseme Ur m p0j Novega   mesta vrnivši  se v Ljubljano ogledal tukajšr!^ kovaško in živinozdravniško šolo ter vso njen° napravo z gorko besedo pohvalil.                                  a
278