IflHJIIli
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din-Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15»/» dražji-
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaš? letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
Murska Sobota, 17. decembra 1939,
ŠTEV. 40.
Finci se branijo
Finski narod se je postavil v bran Sovjetski Rusiji, ki še zaenkrat ne more beležiti večjih uspehov. Poročajo celo, da so bile Sovjetske izgube precej hude. Le od merske strani so imeli Rusi večje uspehe. Zasedli so nekaj važnih otokov in z bombami zasipali nekatera obmorska mesta.
Finska vlada je s posredovanjem švedskega poslaništva v Moskvi ponudila sovjetski vladi pogajanja, da bi se na miren način rešil sedanji spor. Izjavila je, da je pripravljena ugoditi sovjetskim željam, v kolikor so v skladu z neodvisnostjo države. Ruski zunanji komisar pa je vsaka pogajanja odklonil.
Sovjetska Rusija je imela namen, da do 21. decembra konča zasedbo Finske. Na ta dan namreč praznuje Stalin svojo 60 letnico. Obenem groze, da bodo poslali nad finsko glavno mesto Helsinki 500 vojnih letal in z bombami popolnoma uničili mesto, če Finci ne bodo sprejeli vseh ruskih zahtev.
Veliko ofenzivo so Rusi pričeli na vsej rusko-finski meji. Zbrali so nad pol milijona vojakov. Do sedaj, ko to pišemo, pa niso dosegli Rusi nikakih bistvenih uspehov. Obramba Fincev je zelo učinkovita, ker mora sovjetska vojska premagati velike naravne in umetne ovire, ki jih postavljajo Finci, posebno proti tankom in drugim motornim vozilom.
Vrhovno poveljstvo finske vojske je izdalo ukaz, da se morajo finske vojne sile samo braniti in da smejo preiti v ofenzivo samo takrat, kadar nameravajo zavzeti zopet izgubljene postojanke. Vrhovno poveljstvo nad sovjetskimi tetami je na finski fronti prevzel sam vojni komisar (vojni minister) Vorošilov.
Papež Pij XII. namerava predlagati vsem vojskujočim se državam, da sklenejo za božične praznike premirje. Na francosko-nemški fronti bo to lahko, saj se itak samo od časa do časa malo obstreljujejo s topovi, težji pa bo to na rusko-finski fronti, kjer se bijejo iz dneva v dan srditejši boji.
Na zahodnem bojišču še vedno vlada mir. Bilo je le nekaj letalskih spopadov z menjajočo bojno srečo.	< #
Na morju pa se je vojna zopet zaostrila. Potopljenih je bilo zopet večje število ladij. Na morsko mino je naletel tudi naš par-nik „Drava" in se potopil. Mornarje so rešili. Nemčija je izgubila 5 velikih podmornic. Anglija in Francija neizprosno izvajata blokado vsega, kar gre v Nemčijo in kar iz nje izhaja.
Nemci poročajo, da so potopili v prvih treh mesecih bojevanja 194 ladij s skupno tonažo 735.768. Angleži to zanikajo, češ da so te številke previsoke.
Italija je prodala Fincem 25 letal. Prvih deset letal je že prispelo na Finsko.
Nevtralne države prihajajo v vedno hujše škripce. Namen obeh vojskujočih si taborov je, da si pridobijo na svojo stran čim več zaveznikov med nevtralnimi državami. Nevtralne države, tako pravita oba tabora, se bodo morale odločiti za eno ali za drugo stran. Da bi sredi vojskovanja živele mirno življenje in lepo služile denar, to ne gre.
V Italiji se je sestalo vrhovno fašistično vodstvo, ki je razpravljalo o trenutnem političnem položaju. Važen je bil govor, ki ga je ob tej priliki imel italijanski zunanji minister, ki je med drugim deial: »Italija ne more trpeti, da bi kdorkoli skuša! porušiti ravnotežje in red na Balkanu in v Podonavju".
Konferenca severnih držav
se bo sestala v Oslu. Zunanji ministri Danske, Norveške in Švedske bodo razpravijali o sovjetskem napadu na Finsko.
Na Norveškem, Danskem in Švedskem zbirajo prostovoljce, ki se bodo borili na Finskem. P/av tako zbirajo prostovoljce tudi v Italiji.
Anglija in Francija nameravata blokirati Nemčijo tudi , na kopnem. Tako sta v Romuniji najeli vsa prevozna sredstva, da bi preprečili sleherni izvoz v Nemčijo. Pokupili so tudi vse zaloge bencina in petroleja, da ga ne bi izvažali v Nemčijo.
Modeme okvirje za sline _Post. vložile —
dobite Najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
Domači pregled:
Nj. Vis. knez namestnik je
bil povišnn ze armijskega generala.
Nov volilni zakon je že izdelal minister pravde dr. Marko-vič s posebno ministrsko komisijo. Volilni zakon je izdelan na podlagi tajnih volitev, glasovanje se pa bo vršilo s kroglicami. Po volilnem zakonu bodo imele dostop v parlament tudi manjše politične skupine.
Jugoslovanski Madžari ustanavljajo lastno stranko. Doslej so bili v JRZ, zdaj so se pa zaupniki na sestanku v Subotici izrekli za svojo stranko, ki naj bi sodelovala z JRZ. Bivšemu senatorju dr. Vžradyju so poverili nalogo, naj izdela pravila in program za novo stranko in naj oboje predloži notranjemu ministru.
Samostojen zavod za zunanjo trgovino banovine Hrvatske, se po zadnjih vesteh, ne bo ustanovil.
Kljub novemu volivnemu zakonu, ki bo najbrž že v kratkem objavljen, pa volitev še ne bo tako hitro. Politična javnost se vedno bolj nagiblje k temu, da je treba najprej urediti državo ter še le nato iti na volišče, da bodo volivci vedeli, o čem naj glasujejo.
Dr. Maček je novinarjem izjavil, da bodo volitve v narodno skupščino izvedene v čim bolj svobodoljubnem duhu in brez vsakega pritiska. Dr. Maček je tudi dejal, da bo skrbel za to, da bodo poleg zakona o volitvah narodnih poslancev sprejeti čim preje še ostali politični zakoni.
Po mnenju dr. Mačka, tako piše neki budimpeštanski časopis, je danes najbolj važno področje sodelovanja med Jugoslavijo in Madžarsko čuvanje obojestranske nevtralnosti: „Med Jugoslavijo in Madžarsko je danes tako razmerje, da omogoča v vsakem pogledu med njima čim večje zbližanje".
Glavni odbor Radikalne stranke si je izvolil za predsednika bivšega ministra Mišo Tri-funoviča.
Zagrebška policija je prepovedala zborovanje socialističnih železničarjev v Zagrebu.
ZLATA NALIVNA PERESA PISEMSKI PAPIR
FOTO-ALBUMI
so najlepša darila za B O 2 f &
Oglejte si bogato zalogo v trgoviai
HflHH IZIDOR, IH. Sobota. Naši sezonci se vračajo
Sezonsko izseijenstvo je odprlo nov problem. Denar, ki se steka v Slovensko krajino ni dovolj. Dalno-vidnejši postajajo zaskrbljeni, ko za-pažajo kako zapada cvet naroda verski in moralni mlačnosti. Svoboda v tujini in neizkušenost je za mlade ljudi zapeljiva. Narodna zavest ie hvala Bogu dosedaj ni trpela preveč, nevarnost pa je, da pri modernem načinu agitacije tudi v narodnem oziru narod postane mlačen. Zvita agitacija ima največ uspeha pri mladih in neizkušenih ljudeh. Tako je postalo sezonstvo iz tega vidika zelo delika-ten problem, ki ga je Zveza poljedelskih delavcev začela pridno študirati. Pripravlja predloge, kako zajeziti prevelik odtok naroda v tujino. Proučuje kako bi ga bilo mogoče čimveč zaposliti, pri različnih melioracijskih delih. Proučuje kako ga versko in moralno ohraniti zdravega in nepokvarjenega ter narodno zavedenega slovenski zemlji.
Sedaj jih pričakuje domov njihova domačija ia tudi njihova organizacija, ki hoče čez zimo stopiti z njimi v stike, da pripravi vse potrebno za prihodnjo sezono. Upoštevala bo njihove želje in predloge, da jih s pomočjo merodajne oblasti uvede v veljavo. Nekateri so se že vrnili, drugi se bodo še te dneve vračali. Zveza je pravočasno ukrenila vsa potrebno, da so merodajne oblssti poskrbele, da dobivajo v Mariboru in na Jesenicah brezplačno okusen topel prigrizek. Ravno tako, da lahko nemoteno zamenjajo 10 RM v dinarje, kakor tudi reden odhod na njihove domove. Tudi vožnjo na državnih poštnih avtobusih imajo 50% popust. Iz Čakovca nam poročajo, da so tudi Medjimurski delavci, kf se vračajo na svoje domove, zelo zadovoljni z lepim sprejemom v Mariboru.
Zveza pripravlja za javnost predloge za prihodnjo sezono, kakor tudi Statistiko svojega dosedanjega delovanja. Kako bo z novo sezono posebno v inozemstvu, trenutno ni mogoče ničesar določenega povedati.
Iz pisarne Zveze poljedeljskih delavcev R. S.	v Murski Soboti.
Af. Sobota, 12. decembra 1939.
Kljub temu, da si stoje na nemško-francoski meji nasproti sovražne armade, ki čakajo na ugoden trenutek, da se spoprimejo, kljub temu da gospodarska vojna zahteva vsak dan novih človeških in materielnih žrtev ob obrežjih Anglije, je vse to stopilo za trenutek v ozadje, spričo borb, ki so se razbesnele med Finci in Rusi. Najnovejša ruska poročila govore o predoru finske obrambne črte, med tem ko Finci to zanikajo in trde, da so odbili vse sovražne napade, sestrelili veliko število eroplanov, uničili okrog 100 tankov ter v bojih ujeli, ranili in pobili okrog 25.000 ruskih vojakov. H koncu še pristavljajo, da bo ruski pritisk na Finsko kmalu prenehal in da bo prišlo do odločitve šele prihodnjo pomlad. Če prerešetamo poročila obeh sovražnih si taborov in poročila, ki prihajajo o finsko-ruski vojni, še iz drugih neprizadetih držav dobimo vtis, da se majhna, komaj 500.000 mož močna finska armada, ki se bori na 300 km dolgi fronti, vedno bolj uspešno upira ruski premoči, da je morala finskega vojaka na izredni višini in da je nadvse dobro oborožen.
Pri nastalem sporu na severu pa moramo povdariti dvoje: Splošno nervoznost v vseh državah in alarm na Danskem. Švedskem in Norveškem. Švedska je že vpoklicala svoje rezerviste, Danska je tudi pripravljena, Norveška stoji na preži. Spričo resnega položaja, ki je nastal na severu Evrope jim tudi drugega ne preostane. Niti ena izmed naštetih držav noče, da bi jo bodoči dogodki našli nepripravljeno. Da vsaka izmed naštetih držav z največjo zaskrbljenostjo zasleduje dogodke, ki se odigravajo na Finskem, ni treba še posebej povdariti. Pri nobenem dosedanjem sporu med posameznimi državami, ki so se vedno končali s tem, da je manjša država izginila iz zemljevida Evrope pa se ni zgodilo, da bi ves svet dvignil glas protesta proti ruski nameri. V tem prednjači posebno Amerika pa tudi nekatere evropske države, ki so začele pošiljati vojni materijal pa tudi prostovoljce na Finsko. Položaj postaja vedno bolj nejasen, nasprotstva med državami, ki so doslej stala evropskemu sporu ob strani, se zaostrujejo in lahko se zgodi, da se bodo iz rusko-finskega spora izcimili najusodnejši dogodki, o katerih še danes niti ne slutimo.
Značilno za položaj, ki je nastal v Evropi po finsko-ruskem sporu so tudi glasovi, da Sovjetska Rusija zopet načenja svoje želje glede Romunije, ki so se pojavile pred meseci pa potem zopet utihnile. Danes je položaj že bistveno drugačen, kar nam
OBČINA MURSKA SOBOTA
. RAZGLASI Obšatii!
Kakor vsako leto, bo občina tudi letos priskočila na pomoč svojim najbednejšim občanom ter jih obdarovala z živežem in oblačili. Vendar so denarna sredstva, ki jih ima občina v to svrho na razpolago, mnogo premajhna, da bi lahko priskočila na pomoč z vsaj malenkostjo vsem onim, ki so tega resnično potrebni.
Zato bodo hodili v drugi polovici tega meseca občinski uslužbenci od hiše do hiše ter nabirali darove. Že iz prejšnjih let mi je poznana daroljubnost naših občanov, zato sem prepričan, da ne bo nobenega, ki tudi letos ne bi odprl svojih vrat. Pozivam vse premožnejše, da priskočijo na pomoč z vsaj kako malenkostjo ter s tem pripomorejo, da bo občina lahko obdarovala za praznike čimveč revežev. Vsako najmanjše oblačilce, obuvalo, živež, ali pa vsak denarni znesek je dobrodošel. Zavedati se morate, da boste s tem vsaj v najmanjši meri storili svojo socijalno dolžnost ter olajšali trpljenje tem revežem.
Za Vašo plemenitost, naklonjenost in daroljubnost Vam izrekam v imenu občinskih revežev že v naprej svojo najtoplejšo zahvalo.
Predsednik občine: HARTNER, 1. r.
Iz bolnišnice
—	Horvat Žuža, po«, iz Žitkovec je padla z voza, zlomila si je ključnico in se ranila na glavi.
—	Planjšček Josip, brezpos. delavec je zvečer iskal v Slatina Radencih prenočišče. Pri tem je padel v neko jamo in si zlomil desno roko.
—	Pintarič Vincenc, prevžitkar iz Nemšavec je padel z lestve in si zlomil levo roko.
—	Andrejč Ivan, posestnik iz Bre-zovec je padel s kolesa ter si zlomi' levo roko.
—	Horvat Vilma, sezonska delavka iz Dokležovja se je vračala iz sezonskega dela iz Nemčije domov. Njenemu sopotniku Zabavnik Branku iz Jastrebec je po nesreči padel nož iz roke ter se zapičil Horvatov! v desno nogo.
—	Gergorič Ana, posestnica iz Mlaj-tinec je doma delala pri svinjaku, pri čemer je padla in si zlomila desno roko-
—	Podgorelec Martin, pos. iz Štri-gove je padel s kolesa in si zlomil reko.
Vsi ponesrečenci se zdravijo v soboški bolnišnici.
potrjuje finski primer. Orkan, ki preti, da se bo razbesnel nad Evropo bo zadel ob skalnate ovire, saj je tabor tistih, ki si žele ohraniti sedanje stanje v Evropi prav tako velik, kakor nasprotni tabor, ki hoče popraviti zemljevid našega kontinenta.
Izpred sodišia
Tatvina. Budja Jakob je bil usluž-ben pri župniji na Kapeli kot cerkcv-nilki pomočnik in kot dninar. Razmere so mu bile zssto zelo dobro znane in je tudi vedel, kje je župnik Škofič Marko hranil denar. Budja si je pri-bavil za vrata župnikove pisarrse ponarejen ključ, s katerim je odpiral zaklenjena vrata ter je odnašal večje ali -nsnjše zneske cerkvenega denarja. Župnik je sicer opazil, da nekdo krade denar iz pisarne, vendar pa zioči pu dolgo ni mogel priti na sled. Šele slučaj je hotel, da je župnik zasačil storilca pri samem dejanju. Iz svojih knjig je nato župnik ugotovil, da mu je Budja ukradel 7037 Din. Zločinec se je zagovarjal pred soboškim okrožnim sodiščem, katero ga je obsodilo na 5 mesecev strogega zapora.
Eksekutorja je napadel. Izvršilni organ soboškega sreskega sodišča Škafar Matija bi moral pri Kerčnaar Ludviku v Selu opraviti rubež. Vendar pa se mu je Kerčmar postavil po ro bu, mu iztrgal izvršilno dovolilo, ga raztrgal ter je Škafarja sunil skozi vrata. Za svoje dejanje pa je bil pred okrožnim sodiščem obsojen na 2 meseca zapora in 300 Din denarne kazni.
Fantovski pretep. Dne 8. septembra so se zbrali fantje iz različnih krajev na Ivanjševskem vrhu pri Gornji Radgoni. Fantje so pili pred neko viničarijo in so bili dobre volje. Med fanti, kakor je to običajno, je prišlo do spora. Med prepirom je Hojs Franc pograbil nož in ga je zasadil v prsa Škrlec Francu, ki je kmalu na to izkrvavel. Ob isti priliki je Hojs razbil puško čuvaja Kajdič Franca. V splošnem pretepu sta bila poškodovana Kajdič Franc in Hamler Dominik. Okrožno sodišče je obsodilo Hojs Franca na 3 leta strogega zapora in 400 Din denarne kazni, Bačič Rudolfa, ki je poškodoval Kajdiča na 1 mesec zapora in 400 Din denarne kazni, Jauka in Babreka pa, ki sta se udeležila pretepa pa na 400 Din denarne kazni.
DOMAČE VESTI
Zamenjajte srebrne kovance
Narodna banka objavlja: Opozarjajo se zainteresirani, da je zelo kratek rok določen za zamenjavo starega srebrnega denarja. Določeno je 6 mesecev za 50 dinarske kovance, za dinarske kovance pa eno leto. Po odlokih, ki jih je finančno ministrstvo svojčas izdalo, poteče rok za zamenjavo starega srebrnega denarja po 50 din že 16. februarja, rok za zamenjavo starega srebrnega denarja po 20 din pa 16. avgusta 1940. Ker preneha takrat veljava tega denarja, se pozivajo vsi imetniki tega denarja, da v lastnem interesu ta denar v najkrajšem času zamenjajo na blagajnah Narodne banke ali pa pri državnih finančnih ustanovah.
SOBOTA
—	Osebna vest. Na veterinarski
fakulteti v Zsgrebu je bil diplomiran g. Obal Štefan iz M. Sobote. Če:-ti!a®o!
—	Smrt. V najlepši rncšsi dobi, star komaj trideset Ist, je po daljši mučni bolezni umrl g. Benko Štefan, resiavrater v Slatina Radencih, Pokojni je bil doma v Mlajtincih ter je več let bil tudi v Murski Soboti, Zapušča globoko užaloščeno ženo in hčerko. Vsem prizadetim naše iskreno sožalje. Naj v miru počival
-- Zahvala. Tukajšnja podružnica »Kola jugoslov. sester" se prav iskreno zahvaljuje vsem sodelavcem, ki so pripomogli, da je tako lepo uspel »Miklavžev večer in srečolov*. Posebno zahvalo naj prejmejo članice za njih lepa darila in cenjeno občinstvo, ki je obiskalo in gmotno podprlo to dobrodelno prireditev. — Odbor.
—	Meščanski dom v Murski Soboti priredi 23. dec. 1939 v restavraciji Vučak „Božičnicoa, oziroma društveni večer ob priliki obdaritve 20 revnih otrok. Prosimo cenj. občinstvo, da se naj v čim večjem številu udeleži te prireditve. Vstopnine ni. Odbor.
—	Prekmursko prosvetno okrožje je imelo te dni občni zbor. V okrožju je včlanjenih 13 društev, ki so vršila prosvetno delo med narodom s predavanji, igrami in vzdrževanjem knjižnic. Vsa društva imajo okrog 2000 članov. Letos je bil zgrajen nov prosvetni dom v Pečarovcih, vBogo-jini pa je bil prezidan. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor, v katerem je predsednik gosp. Janez Bejek, župnik pri Sv. Sebeščanu.
— Župnik cvetočega vinograda. Timmermansovo igro v treh dejanjih bo vprizorilo Prosvetno društvo v Soboti v Prosvetnem domu, dne 16. decembra ob 8. uri zvečer in v nedeljo 17. dec. ob 3. uri popoldne. Režira prof. Potokar Jože. Vstopnina običajna. Vljudno vabljeni.
Izjava.
Podpisani Izjavljam, da ne odgovarjam ža dolgove, kater« bi naredila moja mlajša hčerka Katarina.
M. Sobota, 11. dec. 1939.
raznih modelov kvalitetnih
RADIOAPARATOV
bo tudi Vas navtfuillo.
Izredno nizke cene, odličen ton, dvoletno jamstvo naše
strokovne delavnica.
Zahtevajte cenike in brezobvezno predvajanje.
HE1EC ]., Murska Sobota.
—	Kino Central. Dne 7. decembra
Je ministrstvo trgovine in obrti poslalo komisijo cd banske uprave iz Ljubljane. Komisija je kinodvorano v redu našla, razven oparacijske celice, katera se mora za 1 meter povečati, ta malenkost se da z lahkoto preurediti in upamo ugodnega rešenja.
DTHDŠHE IBHflČBE,
pupe, jahalni konji, razne lesene igračke za otroke, damske in otroške ročne torbice ter manu-fakturno blago primerno za
Božično darilo
se dobi v veliki izbiri pri
HAHN ŠAMUEL,
trgovcu v MURSKI SOBOTI
Kolodvorska ul. 1.
illllflllllEHIHE 1111II yilWHItWitfmillQlf HilUttiMIffittlti 11II Itlillll
—	Pregledovanje in žigosanje sodov pri postajah za kontrolo sodov se bo vršilo kakor sledi: V Murski Soboti dne 10. in 11. januarja 1940, dne 7. in 8 februarja 1940, dne 6. in
7.	marca 1940. V Gor. Radgoni dne
8.	in 9. januarja 1940, dne 5. in 6. februarja 1940, dne 6. in 7. marca 1940.
Izdajanje lovskih kart za leto 1940. Po čl. 15 pravilnika o obliki, vsebini in načinu izdajanja lovske karte in lovske dovolilnice (Službeni list str. 575/85 iz leta 1935) se za prihodnje 1940 leto lahko začno izdajati lovske karte že izza dne 1. decembra f. 1. Obenem se opozarjajo vsi lovci, da morajo k prošnji za izdajo lovske karte kolkovano z 10.— din kolkom priložiti sledeče: a) za zakupnike in goste: 30 din drž. kolek za lov brez psa, 40 din drž. kolek za lov z enim psom, 50 din kolek (banovinski) za banovinsko takso, 10 din (lahko tudi v drž. kolkih) za banovinski iovski sklad, 5 din (lahko tudi v drž. kolkih) za tiskovino lovske karte, člansko izkaznico S. L. D. za I. 1940. b) za lovske čuvaje: 50 din ban. kolek za ban. takse, 5 din (lahko tudi v drž. kolekih) za tiskovino lovske karte, člansko izkaznico S. L. D. za 1.1940. Radi majhnega prostora za lepljenje kolkov na tiskovini naj se prilagajo kolki po možnosti v enem kvečjemu
KINO
Gospod podnajemnik
Fernebeck je prokurist pri Alojzu fiergerju. Vse je že določeno, da vzame Bergerjevo hčerko za ženo. Fer-nebek je pravi uradnik, ne pozna ni-kakega veselja, ter je ves prežet z uradnimi dolžnostmi. Edina njegova strast je, da skrivoma komponira šla-gerje. Nekega dne pa uspe mladi pevki Lidiji, da razkrije Fernebecku vso praznoto njegovega življenja. Položaj postaja vedno bolj zamotan, ker seje Fernebeck slednjič zaljubil v Lidijo. Ko pa je izvedel, da je Lidija pevka, noče ničesar več o njej slišati. Tako vsaj pravi ljudem, skrivoma pa odide v varijete, kjer nastopa Lidija in se še bolj zaljubi v njo. Fernebeck je plah človek, Lidija pa tudi noče, da
v dveh komadih, — Sreski načelnik: Dr. Bratina s. r.
—■ Na naši gimnaziji bo v soboto popoldne druga letoinja konferenca za zaključek ocen. V nedeljo ob 11. uri pa bo roditeljskih sestanek.
—	Zborovanje za žensko volilno pravico pripravljajo tudi v Soboti. Datum zborovanja še ni določen.
—	Ponerejen 10 dinarski kovanec je bil oddan v neki soboški trgovini. Ponaredek je zelo točen, samo po barvi in zvoku kovine se ga takoj lahko spozna.
-— Tečaj nemSčine, ki ga je nameravalo prirediti Okrožje kmetskih fantov in deklet v Murski Soboti, se ne more vršiti, kar sporočamo tov. društvom in dosedanjim prijavljencem.
Okrožje.
—	Novi učitelji. V našem srezu so postavljeni za učitelje(-ice): v Kuzmi Martin Fuis, Rozina Fuis in Ivana Križaj, v Vidoncih Helena Sterle-Rcžanec in Viljem Zupan, v Martjan-cih Marija Tratnik, v Fikšinclh Vladimira Germek, v Serdici Marija Robič, v Ženavlje Ida Ribič, v Domanjšovcih pa Ferdo Ulaga. V lendavskem srezu sta bila postavljena v Dobrovniku Stane Kovačič in v Genterovcih Marta Pustišek. Tako je zdaj v našem srezu nameščenih 10 novih učiteljskih moči, nezasedenih pa je še 21 mest. Upamo, da tudi na te ne bomo dolgo čakali.
—	Adrijanci. Te dni nas je zapustila nad vse ljubljena učiteljica gospa Velnar Ivana. Tiho in skromno je delovala med nami nad deset let. Ob slovesu ji šol. upraviteljstvo in kr. šol. odbor izreka toplo zahvalo za ves njen trud in vzorno delo, s katerim si je med tuk. mladino in pa tudi med odraslimi pridobila toliko prijateljev-Na novem službenem mestu pa ji želimo mnogo sreče in uspeha.
Nailepie
božične okraske
__ iz čokolade in sladkorja JJŽgJl ter peciva dobite po dnevni ceni v slaščičarni
siDOHna PfiURD (ran)
M. Sobota Aleksandrova c.
bi prišla z besedo na dan. Mogoče oba zaljubljena ne bi nikoli izpovedala drug drugemu svoje ljubezni, če ne bi temu bila vzrok tretja oseba.
Tiger iz Einapura
Pustolovci Demidov in brata Bo-rodinova si hočejo prisvojiti nakit Ma-harane Site, indijske princeze, s katero je Demidov preživel lepe dneve v Parizu. V džungli se sprejo in Demidov ubije Mišo Borodina, dočim Fjodor zbeži. Onemoglega Sašo, ki se je iz-gabil v džungli najdejo vojaki Maha-radže, ki je bil slučajno na lovu na tigre. Maharadža odpelje Sašo na dvor, pozneje se tam pojavi še Fjodor, ki izda Ramiganiju sorodniku maharadže, Saševo ljubezen do maharane Siti. Saša zbeži, vendar ga ujamejo. Iz smrtne nevarnosti ga reši Siti. Oba
—	'Izgubljeno. Dne 12 dec.
popoldne so se zgubile uhane, Pošten najditelj naj jih izroči v knjigarni Hahn nroti nagradi.
—	Če ste si nabavili radioapa-rat pri nas, Vam slavimo prav radi na razpolago nsš specialni aparat za iskanje motilcev in naše šolano osob-je. — Obrnite se na nas I — RARIO NEMEC, Murska Sobota.
—	Nov grob. V 76. letu starosti je po dolgem mučnem trpljenju umrla v Rankovclh tamkajšnja gostilničarka ga Mafcari Judila. Pogreb pokojne je bi! v sredo, dne 13. t. m. Preostalim naše sožalje. N. v m. p. 1
Iz Gor. Radgone
—	Vodnjaki so usahnili. Vsled dolgotrajnega lepega vremenu so pričeli usshnjevati vodnjaki tako, da preti pomanjkanje vžitne in zlasti pitne vode, ako ne bo nastopilo kmalu deževno ali snežno vreme.
—	Iz delovanja obmejnega So-kolstva. V nedeljo, dne 10. decembra 1939 je župna uprava v Mariboru izvršila po svojem odposlancu in revizorju br. Trobej Joškotu, profesorju iz Maribora revizijo poslovanja uprave matičnega družtva Gornja Radgona-— Prvodecemberske sokolske proslave, ki se je vršila s pestrim sporedom radi pomanjkanja prostora v šolskem razredu, se je razven številne sokolske družine udeležilo tudi precej ostalega sokolstvu naklonjenega občinstva in zastopnikov uradov. Tudi izredno dobro obiskan družabni večer istega dne je potekel v najlepšem redu in razpoloženju, kar vse priča o skupni povezanosti vsega članstva brez razlike in sokolstvu naklonjenega{občin-stva. — Društvena uprava je na svoji zadnji seji sklenila prirediti to leto Silvestrovanje s pestrim sporedom.
—	Smrtnajjkosa. V Orehovci pri Gornji Radgoni je umrl po kratkem boiehanju gostilničar in posestnik ter vnet gasilec g. Haložan Josip. Blag mu spomin I
Božične počitnice.
Na posredovanje kr. banske uprave in tujsko prometnih društev je prosvetni minister določil, da bodo letošnje božične počitnice na vseh srednjih in osnovnih šolah trajale od 23. decembra do 10. januarja.
ponovno zbežita pred razjarjenim ma-haradžem, ki se je zaklel, da se nad obema maščuje. Iskati hoče Sašo in Siti po vsem svetu. Maharadža prispe v Berlin. Tam se seznani z arhitektom Firbringerom, kateremu poveri velika gradbena dela v svoji domovini, kamor povabi tudi arhitektovo ženo. Ramingan, ki je spremljal maharadžo, najde slučajno Sašo in Siti. Oba nastopata v nekem berlinskem varieteju. Ko Saša zapusti oder se zapiči nad njegovo glavo v deske indijski nož. Saša ve, da ga je našel maharadža. Samo hiter beg jih lahko reši. Med tem so Indijci obkolili oder. Saša zažge kulise. Ogenj v gledališču. Rami-gani je že odvedel Siti na aerodrom. Saši uspe, da z revolverjem v roki še enkrat reši Siti. Oba bežita mračni negotovosti naproti.
GRiUSRI RlliO 1UISM SOBOTA
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 14. XII. ob 20-30 uri v soboto, dne 16. XII. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri
VESELOIGRA
»GOSPOD PODME™«"
(VEČERNI OBISK) Liana Hald	Paul Horbiger
Film poln komičnih zapletljajev, lepih pesmi in plesov! Film o pedahtnem prokuristu, ki koncu koncem le uvidi, da so na svetu še lepše stvari od kontroliranja računov ....
V nedeljo, dne 17. XII. 1939
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
»GOSPOD PODNAJEMNIK«
Znižane cene: 2-—, 3-—, 5-— din
Dodatek: Najnovejši „Metrojournal" in šala.
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 17. XII. ob 15-30 uri ob 17.30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 18. XII. ob 17-30 uri in ob 20-30 uri
VELEFILM
»Tiger izEšnapura"
Kltty Jantsen Frilz von Dongen Teo Lingen	La Jana
Sodeluje: Indijski „Menaka«balet"!
Tajinstvena Indija, domovina misterioznih fakirjev v vsej svoji mističnosti! Razkošna inscenacija! Prekrasni prirodni posnetki!
Dodatek: Najnovejši „Foxov" tednik
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
Velikodušna obdaritev revnih delavskih otrob v Radencih
V zdraviliški restavraciji (Benko, prej Maršik) v Slatini Radencih se je v nedeljo, dne 10. decembra 1.1. zbralo na pobudo uprave zdravilišča vso tamkajšnje delavstvo s svojimi malčki k Miklavževanju, katerega sta jim priredila lastnika zdravilišča gg. Vilma in Dr. Ante
Šarič. Za uvod je kratko spregovoril o pomenu prireditve ter položil na srce zbranim malčkom pravo očetovsko skrb in ljubezen sam lastnik zdravilišča g. dr. Ante Šarič. Za njim je nato zdraviliški ravnatelj g. Kosmač v temperamentnem daljšem govoru orisal pomen te hamane prireditve lastnikov zdravilišča zlasti v teh časih, ko vihrajo zunaj naših meja burni viharji, ki vplivajo tudi pri nas na podražitev raznih življenjskih potrebščin. Vse to sta upoštevala lastnika gg. Sarič, ki revnim malčkom svojih uslužbencev nista hotela kratiti veselja in sta s svojim velikim darom omogočila, da so bili vsi otroci po številu 116 deležni dobrot Miklavže-vanja.
Nabito polna prireditvena dvorana je živahno sledila nastopu Miklavža (g. Humana). Vsa revna delavska de-ca po številu 116 je bila obdarovana z velikimi paketi, v katerih je pripravil zdraviliški oskrbnik g. Rudolf Sečko po nalogu lastnikov zdravilišča vsakemu posebej potrebno obleko, kakor gornjo, tako toplo spodnjo, nadalje obutev ter razne šolske potrebščine in različno pecivo, za kar vse so znašali izdatki okrog 15.000 Din.
Radost obdarovanih malčkov je marsikatero mater ganila do solz. Razven tega pa je zdraviliška uprava prispevala znatne vsote tudi za obdaritev revnih šolskih otrok ljudskih šol v Radencih in pri Kapeli.
539123484853915353485323534853535353534848485348
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Zlata nedelja
Po sklepu seje uprave združenja z dne 12. decembra t. J. javljamo članstvu, da bo pred božičnimi praz niki zlata nedelja v nedeljo, dne 17. c^ecembra t. 1.
Dne 17. decembra lahko ostanejo trgovine odprte do 12. ure. Medtem ko ostanejo trgovine v nedeljo, dne 24. decembra samo dve uri predpol-dne odprte.
t kg 1 kg 1 kg 1 lt 1 kg 1 kg 1 kg 1 kg
1 kg 1 kg 1 kg
Cenik
Sladkor kocke in prah sladkor kristal sol mleta bela petrolej
moka pšenična Ogg Ia Ogg Ha Og Ia Og Ila
„ pšenična za vkuhavanje
n	n "
• črna „ ržena la „ „ Ila
„ povprečna otrobi pšenični otrobi rženi moka ajdova Ia moka ajdova Ha moka koruzna mehka koruzni zdrob (polenta) pšenični zdrob kaša prosena ječmena kaša (ričet) kaša ajdova
kava pražena 1 kg čaj	1 dkg
Franck ali kolinska škatlja a 1/2 kg
n	s » » i> V« kg
»	» » » » /6 "g
„	ali kolin, okrogel pak a »/2 kg
»	n » » » » V4 kg
Din 15 50 Din 14-1.50
kg kg kg kg
kg kg kg 1 kg Din 5. 1 kg Din 80 Din 2.
Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din
9.-4 —
3	75
4	— 3 75 350 325 3— 3-25 3-
2-75 160
1-40 4"—
3-50
2-275 5-350
do 7.-Din 4 50 do 132—
Enrilo
V« kg 1/l»ba
Slatina petajnska ali radenska
V« kg V10 kg
mast svinjska olje bučno Ia olje namizno olje olivno Ia riž
rozine
surovo maslo metle št. 1 „ št. 2 » št. 3 ribarice
1 kg Din 18 1 lt 1 lt 1 lt Din 10-Din 10-Din 28
- do
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
3.-9.50 5,-3 50 8.50 4.25 3.-2.-5.50 2.50 250
1 kg 1 kg 1 kg
do 20-Din 20.-Din 18.-Din 32-— do 13-do 16-do 32-Din 10.-Din 11.50 Din 13 — Din 5,— do 7,—
Nakupna cena za deželne pridelke
Pšenica
rž
ajda
proso
oves
krompir
fižol
Din Din
1 q
1 Q 1 Q
1 q 1 q 100'
Din Din Din Din Din
180--150--140' 150-140-
do 110 -
400 — do 450 —
Kurjava
drva bukove Ia cepanice 1 m3 Din 115 — drva bukove oblice	1 m® Din 100-
drva mehka	1 m3 Din 70 — do 75,—
drva cepana	za 100 kg Din 34.—
premog rujav	1 q Din 28 —
premog črn	1 q Din 34 — do 44 —
Meso in mesne Izdelke
govedina	1 kg od Din 10 — naprej
teletina	1 kg od Din 10 — naprej
svinjsko meso kare	1 kg Din 14 —
svinjsko meso ostalo od Din 14 — naprej klobase	od Din 12 — naprej
prekajeno meso	od Din 8 — naprej
KUPUJEM MED
čist trčen čebelni med po najvišji dnevni ceni kupujem le še nekaj dni
ČEH FRANC trgovina z mešanim blagom Murska Sobota
Uredba
z zakonsko močjo
o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije
od 20. septembra 1939.
Člen 14.
1)	Pri dejanjih iz členov 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. te uredbe sme preiskovalno oblastvo začasno zapleniti vse blago, ki je bilo predmet kaznivega dejanja, in ga izročiti določenemu skrbniku v hrambo pod zakonito odgovornostjo. V takih primerih je preiskovalno oblastvo dolžno dostaviti naredbo o zaplembi v 24 urah pristojnemu okrajnemu sodišču, ki je nadaljnjih 24 urah dolžno izdati odločbo, s katero naredbo potrdi ali razveljavi.
2)	V primerih iz členov 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. te uredbe se sme poleg zaporne in denarne kazni odvzeti obsojencu vsa koločina blaga, ki je bila predmet kaznjivega dejanja, v prid sklada za prehrano siromakov; ob kaznivem dejanju v povratku pa se blago mora odvzeti.
Člen 15.
1)	Za prekrške in prestopke iz te uredbe odgovarja lastnik podjetja (obrata), če je fizična oseba, ako ne dokaže, da je to dejanje storil njegov nameščenec in brez njegove vednosti ali naknadne odobritve. V takem primeru odgovarja nameščenec sam. Za denarno kazen jamči pa solidarno tudi lastnik podjetja (obrata).
2)	Pri pravni osebi odgovarja tisti, komur je poverjena voditev poslov, če se ne dokaže, da je bilo dejanje storjeno brez njegove vednosti. V takem primeru odgovarja, kdor je dejanje storil. Za denarno kazen, na katero se ta oseba obsodi, jamči solidarno tudi pravna oseba.
Člen 16.
1)	Vsa dejanja po tej uredbi se delijo na prekrške in na prestopke.
2)	Prekrški so tista dejanja, za katera predpisuje ta uredba zaporno kazen do 30 dni in denarno kazen do 5.000 dinarjev.
3)	Ostala dejanja so prestopki.
Člen 17.
1)	Zaporne kazni, izrečene po tej uredbi, se ne morejo spreminjati v denarne kazni; denarne kazni pa se ob neizterljivosti spremenijo v zapor, pri čemer se za vsakih 50 dinarjev šteje po en dan zapora.
2),Spremenitev	denarne kazni v zaporno kazen pa ne sme presegati 3 mesece pri prestopkih, a 30 dni pri prekrških.
3)	Pogojne kazni se ne morejo izrekati.
Člen 18.
1)	Prijave se vlagajo pri občnem upravnem oblastvu prve stopnje oziroma pri državnem krajevnem policijskem oblastvu.
2)	Za preiskovanje in sojenje prekrškov po tej uredbi so pristojna občna upravna oblastva prve stopnje oziroma državna krajevna policijska oblastva, ki preiskujejojpo predpisih veljavnih postopkov za poizvedovanje prekrškov v posameznih pokrajinah države.
3)	Za predhodne poizvedbe o prestopkih po tej uredbi so pristojna občna
Najnovejši RADIO APARATI
Ha zalogi ,„ „a|-1 model 1940 dospeli« lhBlK.Man,|,«ta|lap: HORNYPHON, KČRTING, RADIONE, BRAUN i. t. d.
Aparate predvajamo v trgovini, aH na domu brez vsake obveznosti za nakup.
Ugodni plačilni pogoji, nizke cene!
ŠTIVAN ERNEST, xTŠ M. SOBOTA.
Cene vseh vrst koles in šivalnih strojev globoko znižane!
upravna oblastva prve stopnje oziroma državna krajevna policijska oblastva; za njih razpravljanje in sojenje pa so pristojna okrajna sodišča po predpisih sodnega kazenskega postopnika.
4) Postopek je hiter.
Člen 19.
Zoper razsodbo občnega upravnega oblastva prve stopnje oziroma državnega krajevnega policijskega oblastva, ki se mora vročiti obsojencu v 8 dneh, ima obsojenec pravico pritožbe v 8 dneh na bana oziroma na upravnika mesta Beograda.
2) Zoper sodbo okrajnega sodišča, ki jo je treba vročiti obsojencu v 8 dneh, ima obsojenec pravico priziva v 8 dneh na okrožno sodišče.
Člen 20.
Izvršna sodba se objavi ob obsojen-čevih stroških v „Službenih novinah".
Člen 21.
1)	Kaznivost prekrškov po tej uredbi zastara čez eno leto od dne prekrška, prestopkov pa čez dve leti od dne prestopka.
2)	Izvršenost kazni ne zastara.
Člen 22.
1)	Pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje je ustanovljen sklad za prehrano siromakov; vanj se stekajo vse denarne kazni in denar od prodanega zaplenjenega blaga po kaznivih dejanjih iz te uredbe.
2)	Vse denarne kazni in denar od prodanega zaplenjenega blaga po določbah te uredbe pošiljajo izvršilna oblastva v plodonosno naložbo Državni hipotekami banki po vsakem mesecu in to najdalj do 5. dne naslednjega meseca.
3)	Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje razporeja dohodke tega sklada radi prehrane siromakov po banovinah in upravi mesta Beograda in to po ključu izterjanih kazni in denarja od prodanega blaga z ozemlja posamezne banovine oziroma uprave mesta Beograda.
Člen 23.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje in minister za trgovino in industrijo se pooblaščata, da predpišeta sporazumno s prizadetimi ministri, če se za to pokaže potreba, pravilnik za izvr. ševanje te uredbe in da izdasta vse ostale potrebne predpise in navodila za njeno uporabljanje.
Člen 24.
1) Pri ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje se ustanavlja odbor za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, ki mu je naloga, da proučuje vprašanje draginje in brezvestne špekulacije in da predlaga ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje nove ukrepe za njuno pobijanje. V ta odbor spada po en pred-
stavnik ministrstva za trgovino in industrijo, ministrstva za vojsko in mornarico, ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za gozdove in rudnike, ministrstva za promet, ministrstva za finance, ministrstva za pravosodje, ministrstva za notranje posle, ministrstva za gradbe in ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
2) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sme poklicati v ta odbor tudi predstavnike gospodarskih zbornic, kmetijskih in delavskih zbornic, predstavnike Glavne zadružne zveze in ostalih prizadetih organizacij in naprav in posamezne strokovnjake, če se za to pokaže potreba.
Člen 25.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah"; tega dne prenehajo veljati zakon o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921.* in pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 7. septembra 1922.** kakor tudi vsi ostali zakonski predpisi, ki nasprotujejo določbam te uredbe.
* „Uradni list" št. 6/5 (popr. št. 86/33) iz 1. 1922.
** „Uradni list" št. 311/99 iz 1. 1922.
Ministrski svet je v svoji seji z dne 20. septembra 1939. na podstavi § 113. finančnega zakona za 1. 1939./40. odobril prednjo uredbo.
V Beogradu, dne 20. septembra 1939.; M. s. št. 1160.
Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta Dr. VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
P«nrin ^a. poceni čevljarski stroj r«UUfl Sv levo ročni. Natančnejši podatki se izvejo pri SOBOT1N JOŽEF-U Košarovci 28. p. Križevci.
llllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHHIIIlllini
KOMPAS - MEDIATOR
RUPiOAPARUT
100% automatizirana serija MADE in HOLLAND 1940.
NISKE CENE!
Hali mesečni obroki!
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili
murska sobota.
lllllllllllllllillillUlIllllUlUlMIlllUUlUiHUlIUUlUUIINUlIDHttiUlU