LETO XXXIV. — Številka 21 27. maja 1982 Cena 5.—šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt „ Veliki intelektualni potencial“ stran 2 Slovensko prosvetno društvo „DRABOSNJAK“ vabi na Poslovili smo se od selskega župnika stran 3 Drabosnjakov PASIJON na binkoštno soboto, 29. maja 1982, ob 16.00 uri in na binkoštno nedeljo, 30. maja 1982, ob 16.00 uri Otroški dan v Št. Jakobu na prostem in na farovškem skednju pri podružnici Zgornja vas/Oberdorf na Kostanjah/Kostenberg. stran 12 Predstava bo ob vsakem vremenu. Režija: Igor Košir Nova telefonska številka! Od 25. maja so NSKS, KKZ in Naš tednik dosegljivi pod novo telefonsko številko: 0 42 22/51 25 28! Scena: Saša Kump Kostumi: Milena Kumar Nastopajo igralci domačega društva in iz okolice. Pri tej priložnosti bodo domači ustvarjalci razstavljali svoja likovna dela (Hanzej Dragašnik, Veronika Zeichen, Herman Mačnik) Na PASIJON, ki so ga Kostanjčani zadnjič uprizorili leta 1932, vabimo vse rojake od blizu in daleč. Že so bile nakazane pomembne Postaje življenja in župnikovanja rajnega. Kot predstavnik narodnopolitične organizacije pa bi vendar rad posvetil spominske besede tistemu delovanju rajnega, ki je ime-I? in bo imelo velik pomen za življenje naše narodne skupnosti, tu-kaj. v Selah in sploh na Koroškem. Župnik Vavti je vse dni svojega življenja spoštoval in ljubil slo-yenski narod, iz katerega je sam Izhajal in za katerega je trpel in žrtvoval, s katerim pa se je tudi radostil in praznoval. Posredovanje verskih in narodnih vrednot, to je “Ho zanj enota. Verska skupnost 'n narodna skupnost zanj nista bili dve ločeni zadevi. Da so si Sele kot fara, katero je vodil in upravljal Župniku Alojziju Vautiju v slovo več kot pol stoletja, ohranile svoj verski in narodnostni značaj, je Predvsem zasluga rajnega gospoda župnika, ki je že kot mlad duhovnik moral dokazati svojo zvestobo narodu z ječo in s pregnanstvom. Ze leta 1919 je bil zaprt za en teden v vojaški kasarni, za časa druge svetovne vojne je za svoj narod trpel — leta 1940 so ga nacisti ?aPrli in izgnali iz dežele, postal je žrtev nacistične strahovlade kakor številni drugi njegovi sobratje. Najhujše mesece ječe je doživel v “erlinu-Straubingu. Le dejstvu, da s? Amerikanci prej zasedli Da-chau, je pripisati, da rajni župnik ni končal v dachauskem taborišču 9roze in smrti, marveč se je leta '”45 lahko spet vrnil med svoje Selske farane. Spet je odločno prijel za delo, gradil in bodril farno skupnost, rtad je poučeval v šoli. Vedel je, da Posreduje poleg vere tudi slovenski jezik. Skrbel je za kulturno živ-Jsnje. Skupno s provizorjem go-Podom Ivanom Matkom je zbiral a novo cerkev in za farni dom. Ali ° riista najlepša spomenika rajne-V111 župniku, nova cerkev, nov farni -0ni> brez katerih si danes Sel nih-6 ne bi mogel predstavljati! , Se nekaj moram omeniti: rajni ‘uPnik je kot sotrudnik Narodnega v®ta koroških Slovencev od njegove ustanovitve naprej redno pi-a| tudi v Našem tedniku. Kakor že . P SO-letniei Našega tednika, tako udi danes izrekam v imenu organi-,acije rajnemu sodelavcu zahvalo . Priznanje za dolgoletno zvesto 'n Plodno sodelovanje. Župnik Vavti je za vedno odšel d nas, a vendar njegova dela stanejo med nami in nas bodrijo delovanju po njegovem zgledu, oh °®pod župnik Alojzij Vavti, nranili Vas bomo za vedno v čast- Nedeljska akademija ob [ubilejij naše gimnazije Praznik vseh Slovencev Nedeljska slavnostna akademija v celovški Delavski zbornici je bila višek praznovanj in slavnosti četrt-stoletnega obstoja Slovenske gimnazije. Osrednja slovenskokoroška izobraževalna institucija je do sedaj edina izpolnjena točka sedmega člena. Treba pa je ob tej slavnosti povedati, da gimnazija ob raznih napadih ni bila deležna tiste zaščite in podpore od deželnih in državnih oblasti, ki bi jih morala dobiti. Podprle pa so šolske oblasti gimnazijo zmeraj, kadar je to narekovala potreba — tako pri šolskih problemih, kar sta na tiskovni konferenci preteklo soboto potrdila ravnatelj gimnazije dr. Vospernik in inšpektor dvor. svetnik dr. Valentin Inzko. V vseh časih njenega obstoja, v vseh vihrah in sončnih dneh pa so naši rojaki podpirali gimnazijo, zaupali njenemu profesorskemu kolegiju svoje otroke, vedoč, da je omika in izobrazba neprecenljivega in ogromnega pomena za obstoj naše narodnostne skupnosti. (Več o akademiji poročamo na straneh 10 in 11 priloge). Častna izjava KN Glasilo koroške FPČ, Karntner Nachrichten, je aprila lani citiral Naš tednik z 20. 10. 1980, ki pa nikdar ni izšel, ker v ponedeljkih ne izide NT. Podtikoval nam je, da smo „rasisti made in Karnteh11 ter nam očital ..šovinistično mišljenje onstran miru in razumevanja med narodi11. Naš tednik je nato sprožil, preko odvetnika dr. Grilca, proti piscu članka in glasilu koroške FPČ pravni postopek, pred kratkim pa je ..časopis na zatožni klopi11 moral, tako sodišče, objaviti častno izjavo, kjer prekličejo vsa ta podtikavanja. nem spominu, kakor so nam v spominu veliki možje našega naroda, župniki Ražun, Starc in Poljanec. Odpočijte se zdaj tam, kjer ste vedno radi bili: v Selah. Selška zemlja naj Vam je lahka. V imenu NSKS izrekam iskreno sožalje sobratom, Vam, žalujočim sorodnikom in selskim faranom. (Mag. Filip VVarasch na pogrebu rajnega selskega župnika) Dne 19. maja letos naj bi bili na Dunaju ponovni razgovori med kanclerjem in zastopniki slovenskih osrednjih organizacij. Kancler jih je po kolodvorski akciji Koroške dijaške zveze (8. maja letos) menda ves ogorčen — odpodvedal. Odpoved je zelo odjeknila v javnosti, posebno večinski koroški tisk je zavzel več ali manj soglasno stališče k odpovedi — pozdravil jo je. čestital pa je kanclerju celo koroški hajmat-dinst, da je končno pokazal Slovencem, kdo je po njegovem gospodar v hiši. V intervjuju z listom svoje stranke in tudi v radiju je kancler povedal, zakaj da je odpovedal ragovtire:- ker se pod pritiskom demonstracije, kar je po njegovem kolodvorska akcija menda bila, ne bo pogajal. Po- gajanja, tako Kreisky, naj potekajo v miru. Pa je kancler tudi dodal, naj koroški Slovenci ničesar ne bi zahtevali — ker bi sicer morda mislil, da je spet pod pritiskom. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Matevž Grilc je o Kreiskijevih izjavah dejal, da kancler odgovorov ni povedal zaradi kolodvorske akcije — beri ..pritiska11 (opomba ured.), ampak zaradi tega, ker deželni glavar in koroške stranke razgovorov niso hotele. Pričakovati je bilo, da bi razgovori prinesli konkretne, za narodnostno skupnost dobre uspehe. Močno je predsednik NSKS zavrnil kanclerjeve trditve, češ da so želje dijakov, če zahtevajo vozovnico v slovenščini, materinščini, nespodobne. Potemtakem pomeni, tako dr. Grilc, da je koristenje in posluževanje ustavno zajamčenih pravic nespodobno! Če pa kancler trdi, da ima razumevanje za težnje Slovencev, pa je odpoved razogo-vorov še bolj nerazumljiva. Pripravljenost do razgovorov in ragovori so bili celo takrat, ko je bilo vzdušje na Koroškem in narodnostno vprašanje mnogo bolj napeto kot danes. Koroški Slovenci smo vedno bili pripravljeni za razgovore, kot kaže, pa je tudi kancler spoznal, kar je bilo pričakovati, da se bo treba le razgovarjati, ker zvezno in deželno slepomišenje ter užaljena stališča ničesar ne prinesejo. Obe osrednji organizaciji sta nedvoumno pokazali svojo pripravljenost za razgovore. Naj to pokažeta tudi zveza in dežela — pa brez užaljenosti in pritiska. Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku! 2/politika TEDNIKOV KOMENTAR Piše Janko Kulmesch Zvezna gimnazija za Slovence — veliko se je že o tej osrednji slovenski ustanovi pisalo. Neštetokrat je bilo poudarjeno, kako važno vlogo igra Slovenska gimnazija v življenju naše narodne skupnosti. Dala je doslej narodu, kot je to ravnatelj dr. Vospernik povedal v pogovoru z Našim tednikom (štev. 20), 661 absolventov, letos se jim bo še pridružilo okoli 50 maturantov. Vsega skupaj je bilo na šoli bo- mija, ki je privabila zadnjo nedeljo veliko množico staršev, absolventov, dijakov in drugih odkritih prijateljev naše gimnazije. Upravičeno je veselje, ki ga doživljamo ob tem prazničnem jubileju. Prav tako pa je upravičeno, če ob taki priliki razmišljamo o stvareh, ki niso tako praznične, kot marsikateri odkriti prijatelji naših gimnazijcev ter Veliki intelektualni potencial diši za eno leto ali dalj do mature 2000 dijakov. Bolj študirani ljudje bi temu rekli „velik intelektualni potencial", tako imenovani „navadni“ človek s podeželja pa: „S Slovensko gimnazijo smo koroški Slovenci dobili vrsto izobražencev, ki so nam prej krvavo manjkali." Drži, kot drži tudi dejstvo, da narod brez inteligence zdavnaj težje kljubuje asimilaciji oz. pritisku s strani oblasti ter nemškonacional-nih sil. Najbolj se tega zavedajo naši nasprotniki: dobro se še spominjam, ko so mi v času „Ortstafelsturma" razni zagovorniki KHD in drugih včerajš-njakov rekli: „ Dajte Slovencem vse napise, le gimnazijo jim vzemite." Za take ljudi je pač gimnazija veliki strup, ki ga (jo) treba uničiti. Letos obhajamo 25-letnico naše osrednje šolske ustanove. Praznična je bila šolska akade- absolventov čuti bolečino v srcu. Ko se npr. vpraša, ali je „veliki intelektualni potencial", ki prihaja iz Slovenske gimnazije, doslej res služil in koristil narodu v zadostni meri. Ko npr. bere v jubilejnem zborniku gimnazije, da je približno 150 maturantov izbralo poklic učitelja, na podeželju pa zaslediš le malo teh absolventov, ki bi se resno posvetili kulturnopolitičnemu delovanju. Isto velja za razne druge „dohtarje“. Gotovo morajo nekateri po sili razmer služiti kruh izven domovine; doma pač ne dobijo primerne zaposlitve. Vendar bi lahko bilo število tistih, ki rešujejo slovensko vprašanje na Dunaju ali v Gradcu, na vsak način manjše. Delo v domovini in na podeželju je potrebno in zahtevno. Kdaj se bodo tega zavedali vsi „dohtarji“ in drugi študirani ljudje? J „Priznavamo se k manjšinski zaščiti, vendar mislimo, da je enakopravnost možna le tedaj, če sta oba partnerja enako močna. Šibkejši partner se naj prilagodi močnejšemu, naj se mu ukloni." To je pred kratkim izjavil Friedrich Oschmautz, mdr. podžupan Pliberške mestne občine, vodilni zastopnik lokalne ljudske stranke, direktor pliberške Raike ter referent za turizem. Povedal je to v razgovoru s ..Pliberškim časopisom", ki ga izdaja domača EL in kjer imajo — hvalevredna in pravilna zamisel — tudi zastopniki ostalih frakcij možnost, priti do besede. Pa to še ni vse: za Oschmautza je asimilacija „Zuwendung zum Staatsgefuge." Torej so zanj tisti, ki se nočejo asimilirati, ki torej hočejo ostati svojemu, slovenskemu narodu zvesti, ki nočejo pozabiti svoje materinščine, protidržavno usmerjeni ljudje. Ljudje, ki se obračajo proč od države, jo zavračajo. Kot izgleda, smo za Pliberškega podžupana „staatsfeindliche Elemente". Taki ljudje pa, tako dir. Zbornik o narodnostnem vprašanju Dunajska založba „Verlag ftir Gesell-schaftskritik" je izdala zbornik predavanj, ki so bila podana lani jeseni v okviru znanstvenega simpozija na celovški univerzi. Knjigo, njen naslov je „Kein einig Volk von Briidern — Stu-dien zum Mehrheiten- und Minder-heitenproblem am Beispiel Karntens", lahko naročite pri: dr. Franz Dotter, UBW Celovec/Klagenfurt, Universitats-straBe 65, telefon (0 42 22/23 7 03-474). Naročniki, ki jo naročijo do 4. junija, plačajo subskripcijsko ceno 200.— šil. Pozneje stane knjiga-zbornik 240,— šil. Oschmautz, nimajo pravice, da se poslužujejo svoje materinščine. Na drugem mestu intervjuja s „Pliberškim časopisom" namreč pravi, da se lahko nekdo poslužuje svojega jezika le tedaj, če „se priznava k avstrijski državi". Takšne stvari torej spušča Oschmautz od sebe. Gospod podžupan so pač želeli povedati to, kar resnično mislijo. Mislijo pa, da so zelo pameten človek; na občinskih sejah ter v družbi nastopajo kot nekdo, ki vse vidi in vse ve, ki ga kritizirati ne sme. In ker so pli- Pred kratkim je bil izvoljen za novega predsednika predsedstva SFRJ Pe-tar Stamboli’c. Zamenjal je dosedanjega predsednika Sergeja Kraigherja. Vladimir Bakaric pa je bil izvoljen za podpredsednika. Petar Stambolič se je rodil leta 1912 v Brezovi pri Ivanjici. Leta 1941 je bil eden izmed organizatorjev vstaje v Srbiji. Leta 1974 je bil izvoljen v predsedstvo CK ZKJ, leta 1979 pa za člana predsedstva SFRJ. Na konstitutivnem zasedanju zvezne skupščine v Beogradu so novi delegati izvolili za predsednico zveznega izvršnega sveta Milko Planinc, za predsednika skupščine SFRJ Raifa Dizdarevi-ca, za predsednika zveznega zbora dr. Antona Vratušo, za predsednika zbora republik, pokrajin pa Nikolo Kmeziča. Predsednica zveznega izvršnega sveta se je rodila leta 1924 v Drnišu na Hrvaškem. Doslej je bila predsednica CK ZK Hrvaške, pa tudi članica predsedstva CK ZKJ. Pred kratkim pa so tudi v Sloveniji izvolili nov izvršni svet ter novo predsedstvo. Za predsednika zbora združenega dela je bil izvoljen Martin Mlinar, za podpredsednika pa Terezija Štefančič; Za predsednika zbora občin Mitja berški referent za turizem vseveden in vseviden strokovnjak za manjšinsko zaščito, hočejo našo manjšino ščiti, katere pa po njihovem ni oz. ne bi smelo biti. Ker se naj asimilira, utone naj v morju večinskega naroda. Konfuzna, zmedena logika? Kon-fuzen podžupan, ki le ni tako brihten, kot si to sam predstavlja? Da in ne. Da takšen podžupan le ne more biti tako brihten, to smo doživeli na zadnji dunajski tiskovni konferenci manjšin v Avstriji: ko je namreč mag. VVarasch citiral Oschmautzove izjave, novinarji tega niti niso mogli prav verjeti. Čudili so se, da takšen človek lahko pravi takšne „smešne stvari". Vendar Oschmautz je povedal to, kar misli večina vsemogočih zastopnikov koroških oblasti: manjšina se naj asimilira, beseda „zaščita“ pa je kvečjemu fraza, uporabljiva za nedeljske govore ... Horvat, za podpredsednika Silva Baumanu Cenčič; za predsednika družbenopolitičnega zbora Ciril Ribičič. Za predsednika skupščine SR Slovenije so izvolili Vinka Hafnerja. Po skupni seji vseh zborov republiške skupščine je Vinko Hafner razglasil izvolitev predsedstva SR Slovenije. To sestavljajo: predsednik Viktor Avbelj ter člani Alojz Briški, Majda Gaspari, Stane Markič, Zoran Polič, Franc Popit, Franc Štiglic in po položaju Andrej Marinc, predsednik CK ZKS, ter Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL. Na skupnem zasedanju vseh treh skupščinskih zborov je bil izvoljen izvršni svet (vlada) skupščine SRS. Za predsednika je bil izvoljen Janez Zemljarič, za podpredsednika pa Vlado Klemenčič in Dušan Šinigoj. Izvolili pa so tudi republiške funkcionarje v izvršnem svetu. Matjaž Kmecl, ki je doslej bil izreden profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, je bil izvoljen za predsednika komiteja za kulturo, Majda Poljanšek je bila ponovno izvoljena za predsednico komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo; za predsednika komiteja za mednarodno sodelovanje je bil prav tako ponovno izvoljen Jernej Jan. Volitve v Jugoslaviji Vloga matere — nekoč in danes Žene, matere, industrijska družba, štedilnik — boj za enakopravnost... Pred kratkim smo praznovali materinski dan. Razna kulturna društva so priredila materinske proslave, otroci in mladina so izrazili svojim materam priznanje in zahvalo za njihove žrtve, nesebičnost, ljubezen. Neumestno bi bilo, če bi omalovaževali ali morda celo odklanjali take proslave. Umestno pa je, nekoliko več razmišljati o vlogi žene ter matere — včeraj in danes. Čeprav je bil materinski dan že pred tremi tedni. Ali morda ravno zato ... Saj igra danes tako imenovano žensko vprašanje veliko vlogo. Heidi Stingler iz Bilčov-sa se je odločila, da objavi nekaj svojih misli k temu vprašanju v NT. Če veliki svet časti svoje matere, ki so deloma živele v dobrih razmerah, koliko bolj vredne slave so naše slovenske matere, našega malega in že od nekdaj od vseh strani ogroženega naroda. Naš ob- stoj, naš jezik nam je rešila v prvi vrsti naša mati, ki se ni bala učiti svojih otrok materinskega jezika in jih je vzgajala v narodno-zavedne Slovence. Naše matere so bile močne, nesebične žene, ki niso dopustile, da bi slovenski rod izumrl, marveč so skrbele, da je ostal ta rod borben in zvest svoji domovini. Danes slavimo take matere in jih postavljamo mladim za zgled. Napačno pa bi bilo, če bi idealizirali preteklost in opevali lepi čas, ker bi bilo to nerealistično. Tudi naše mame in babice so bile kmetice ali strežnice, kar pomeni, da so rodile ter da niso imele časa samo za vzgojo; to pomeni, da tudi one niso imele dosti časa, da bi lahko iskale komunikacijo z otrokom. Nočem očitati mladim materam, da se premalo zavedajo problema, ki nastane, ko gresta oče in mati na delo, otroka pa pošljeta v vrtec. Toda nujno je treba kritično presvetliti težave in posledice, v primeru, ko mora otrok že zelo zgodaj v vrtec. Dejstvo je, da imamo, z redkimi izjemami, otroške vrtce, kjer se govori samo nemško. Velika škoda, ker otrok tako nima možnosti se naučiti dva jezika. Mar nima mati velike naloge, da vzgoji v svojih lastnih otrokih globoko spoštovanje in ljubezen do te naše besede, da se je nikdar ni nikjer v življenju ne bodo sramova- li? Zavedajmo se, da bodo otroci šele tedaj resnično spoštovali jezik soseda v deželi in drugod, ko bodo z vsem srcem ljubili materinsko besedo. Toda: v zadnjih desetletjih se je agrarna država vedno bolj spreminjala v industrijsko, kar je povzročilo gotove spremembe in nenazadnje tudi nove probleme. Psihologi so dokazali, če ima nalogo gospodinje in matere samo žena, prihaja v takem primeru nujno do konfliktov v družini. Na vsak način je treba za to iskati vzroke v dejstvu, da se delo gospodinje večinoma zelo podcenjuje. Tako je danes zaposlenih izven hiše, to se pravi v obratih, 60 odstotkov vseh žena. Ta zaposlitev pa pomeni za ženo hkrati dvojno obremenitev, ker je največkrat samo po sebi umevno, da izvršijo doma sama nalogo gospodinje in matere. Poleg tega pa žena tudi na delovnem mestu mnogokrat občuti zapostavljanje napram moškim; še vedno je družbeno zapostavljena, ker dobi npr. za isto delo nižjo plačo kakor moški. Dejstvo je tudi, da čim višjo pozicijo zavzame žena, tem manj more odločati samostojno. Poleg izvrševanja poklica in dela v gospodinjstvu se nekatere žene še požrtvovalno udejstvujejo v kulturnih društvih. Na žalost pa imamo le malo takih žena. Mnogokrat se ne zganejo prav žene, ki nimajo poklica, ne kmetije. Niso nikjer aktivne. Zadovoljijo se s tem, da pogledajo trikrat na dan v vrt, kako raste solata, čakajo, kdaj bo prišla sosedinja pit kavo, in morda gredo od hiše do hiše, včasih tudi v cerkev, da bi tudi na ta način mogla zvedeti kako novico. S tem hočem le povedati, da je mnogokat žena sama kriva, če oz. ker noče uživati potrebne enakopravnosti v poklicu, doma, v zakonu — v družbi sploh. Žalostno pa je tudi dejstvo, da časopisi le redkokdaj posvečajo primerno pozornost našim materam — in če, potem jo pogostokrat le postavijo v luč pridne mamice, ki "pere, kuha, povija otroka, ali pa celo nasprotno — kakor se to vidi predvsem v televiziji — uporabljajo oziroma zlorabljajo sliko žene še posebno radi kot objekt seksa npr. v reklami. Skoraj nikoli pa ni videti žene v vlogi, ki zahteva odgovornost, izobrazbo ipd. Zelo pogosto slišimo v zadnjem času o nasilju v družinah. Tako nameravajo na Koroškem — in sicer v Celovcu — v kratkem zgraditi hišo za trpinčene žene. Take ustanove so se uveljavile že na Dunaju, v Linzu, Gradcu in v Salzburgu. Tam iščejo žene razumevanje za svoje velike težave in skušajo spremeniti odnos do samih sebe. Žena sama še mnogokrat občuti, da stori krivico sebi, družini in družbi, če gre delati. Vzrok temu pa je pogosto- krat idealiziranje dobe, ko so bil6 mamice in babice še mlade. Te-danje razmere največkrat niso dopuščale, da bi žene iskale zaposli' tev izven hiše. Naša determiniran^ vzgoja v marsičem vpliva na celo; ten duševni razvoj žene. Skoraj povsod v svetu, tudi v najbolj razvi' tih državah, je vzgoja deklet še vedno tesno povezana z domom ](] s štedilnikom. Ženska, ki je že od malega sem tako vzgojena, vzgoj6’ na v družbi, kjer prevladuje preprl; Čanje, da je moški spol „močnejsl spol", da je moški pristojen 13 uspeh pri delu, da so mu za kari6’ ro vsa vrata odprta, ona pa mo^ skrbeti za otroke, taka žena mo<3 najprej premagati to tradicionalen6 mišljenje: Nato se šele lahko laži6 zavzema za večjo enakopravnost' lahko šele dokaže, da tudi ohf zmore to, kar ji moški svet po krl vem in nepotrebnem odreka. Stingler Hei idi NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) " izdajatelj: društvo „Narodni svet k°r ških Slovencev". — Uredništvo: Vi kV' ger Ring 26, 9020 Celovec. — Tisk: M" horjeva, Viktringer Ring 26, 9020 Cel vec. — NAŠ TEDNIK izhaja vsak tek. Naroča se na naslov: tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Ce^ vec. Telefon uredništva, oglasnega 0. delka in uprave: * 42 22/72 5 65. zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZ Gradišče 10, 61000 Ljubljana, te" 22 30 23. Zemlja v Rutah je bila silno skopa in starši Filip Vavti in žena Marija, rojena Mert sta morala pridno garati od jutra do večera, da sta preživljala šest otrok. Lojzek je raje tičal pri knjigah kot pri vilah in grabljah. Zato je oče, velik bukovnik in izreden talent, ki je zelo spoštoval duhovniški stan, jasno odločil: „Naj gre študirat!" Malega študenta je pospremil novomašnik Alojz Mlinar v Kranj na gimnazijo. Stanoval je privatno. — Moral se je učiti brez nadzorstva in pomoči kakega prefekta. Študiral je pridno. Po maturi pa je nevarno zbolel. Starši so ga poslali v zdravilišče Iko ob Jadranskem morju, kamor je tudi pozneje kot duhovnik rad zahajal na dopust. V bolezni je imel čas, da je precej razmišljal. Pod vplivom sorojaka iz Dolinčič, poznejšega škofa dr. Gregorija Rožmana, se je odločil za bogoslovni študij na celovškem semenišču. Po končanem 3. letniku je bil leta 1911 posvečen v duhovnika. Novo sv. mašo je daroval v Šmihelu. Šmihelska fara se je tedaj lahko postavila z lepim številom duhovnikov-domačinov. Duhovniški poklic ni bil v krizi kot je danes. Čislan je bil in vsaka družina je bila ponosna, če je smela vzgojiti sina duhovnika. Bilo je tudi več pripravljenosti na žrtve. Vavtejeva prva kaplanska služba je bila v Št. Jakobu v Rožu pri znanem župniku Ražunu. Tam se je mladi duhovnik v narodni zavesti še bolj utrdil in spoznal je poslanstvo slovenskega duhovnika, da ljudstvu odpira in posreduje poleg verskih tudi narodno kulturne vrednote. To spoznanje je postalo mlademu Vavteju vodilo in ravnilo za vse njegovo poznejše življenje. , Po kratkem kaplanovanju v St. Jakobu je prišel za kaplana v bližino svojega rodnega kraja, v Pliberk. Tu je s sobratom, prerano umrlim Cirilom Kandutom pomagal dekanu Mariniču oskrbovati obsežno župnijo s svojimi sedmimi podružnicami. Pliberški verniki so novega kaplana zelo čislali, tudi že zato, ker so ga poznali že izza bogoslov- Minuli ponedeljek se je zbralo ogromno ljudi iz vseh krajev Koroške, da je pospremilo rajnega župnika na zadnji poti. Pogrebne obrede in mašo je opravil ob asistenci provizorja Ivana Matka ter številnih duhovnikov, krški škof dr. Egon Kapellari. V pridigi je provizor Matko dejal, da pokojni župnik Vauti nikoli ni iskal plačila in hvale za svoje delo, ki ga je požrtvovalno opravljal nad pol stoletja v Selah. Alojzij Vauti pa ni bil le duhovnik, marveč tudi učitelj in kulturni delavec. Predvsem njegova zasluga je, da so zgradili novo, lepo farno cerkev. Rajni župnik pa je z vso dušo in telesom živel z narodom, iz katerega je sam izhajal in za katerega je živel. Mešani pevski zbor iz Sel je pod vodstvom Francija Čertova olepšal pogrebno slovesnost. V imenu sobratov se je poslovil od rajnega, najstarejšega župnika krške škofije, Avguštin Čebul, ki je orisal življenje pokojnega in njegove zasluge ter delo. Predsednik Krščanske kulturne zveze, Lovro Kašelj se je zahvalil za vso delo in trud, ki ga je pokojni Alojzij Vauti imel z mladino, s katero je naštudiral številne igre, jih naučil slovenskih pesmi, najprej v Šmihelu, nato v Selah. Župan Anton nih let. Radi so poslušali njegove kratke, a tem bolj jedrnate pridige. Iz Pliberka je prišel nato za provizorja v Podljubelj, kjer pa ni dolgo ostal. V Selah je namreč tedaj zbolel župnik Linasi in g. Vavti je bil od škofa poslan v Sele, da bi tamošnjega obolelega župnika nadomeščal. Ko je ta kmalu umrl in so z njegovo smrtjo Sele izgubile svojega župnika, je ostal g. Vavti v Selah ter postal njegov naslednik in s tem najmlajši župnik v škofiji. Tu v Selah, pri teh rodoljubnih pridnih ljudeh se je za mladega nadebudnega duhovnika odprl njegov življenjski delokrog. Kmalu si je osvojil srca teh poštenih srčno dobrih hribovcev, ki so v svoji vernosti precej spoznali v svojem župniku dobrega očeta. Vzljubili so ga in mu ostali zvesto vdani vsa dolga leta njegovega pastirovanja. Zavedali so se, da jim je božja Previdnost poslala duhovnika, ki ima svoje prepričanje, ki dela, moli in trpi s svojo čredo. In s to svojo čredo je ostal pokojni tesno povezan do smrti, povezan v sreči in nesreči, v miru in vojni, v vseh sončnih in mračnih dogodkih farnega življenja. Hribernik je dejal, da je pokojni župnik bil velika obogatitev tudi za občino. Njegovo delo za faro in občino bo ostalo v trajnem spominu. Tudi oba predstavnika osrednjih političnih organizacij sta se župniku Vautiju zahvalila za ves njegov trud in delo za slovenski narod. Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Filip VVarasch je orisal delovanje pokojnega v organizaciji NSKS. Bil je stalno povezan z vodstvom koroških Slovencev. Vsa leta je bil zvest dopisnik Svoje prepričanje kazati, zagovarjati in braniti, je bila že od nekdaj nevarna lastnost za slovenskega človeka na Koroškem. To je bridko čutil ob koncu 1. svetovne vojne poleg mnogih slovenskih duhovnikov tudi župnik Vavti. Za svoje prepričanje je moral ponovno v zapor. Leta 1919 je moral tudi on bežati pred tako imenovano „Volkswehr“, ki je oropala župnišče do golih sten. Povezanost med čredo in pastirjem je prišla tudi ob tej priliki lepo do izraza, ko so pregnanega in zasledovanega g. župnika lastni farani pri samotnem Košutniku v kašči skrivali cele štiri tedne. Pokojni župnik Vavti je bil v svojem življenju velik prosvetar in očetovski prijatelj dijakov. Pri njem v Selah so se shajali svoj-čas slovenski dijaki, imeli svoje Našega tednika. »Globoko je rajni spoštoval in ljubil slovenski narod in slovensko zemljo. Naj mu bo slovenska zemlja lahka," je končal predstavnik NSKS. Za Zvezo slovenskih organizacij pa se je poslovil predsednik dipl. inž. Feliks Wieser. Spregovorila sta tudi ravnatelj selske ljudske šole Hans Jak-litsch. V imenu župnijskega sveta, pevskega društva in KPD »Planina" se je pokojnemu župniku zahvalil za vsa prizadevanja in za ves trud, Stanko Olip. počitniške sestanke, tu se je ustvarjalo tisto dijaško gibanje, iz katerega je izšla zavedna slovenska inteligenca vojne in povojne dobe. Ta dijaška srečanja v Selah so bili nepozabno lepi dnevi, ko nas je dobrohotni selski župnik bodril in nam nudil v svojem farnem domu, — prvem na naših koroških tleh — zavetje in oskrbo. Sploh je bilo župnišče v Selah s svojim župnikom priljubljeno shajališče slovenske inteligence. Radi so sem tudi prihajali duhovniki-sobratje. Iz selskega g. župnika sta izžarevali očtovska dobrohotnost in privlačna iskrenost. Znal je poslušati, pa tudi bodriti, tolažiti in spodbujati. Njegova od doma podedovana, takorekoč prirojena skromnost se je zrcalila iz vsega njegovega bitja. Kdor koli se mu je bližal, ga je to navdalo z zaupanjem. Župnik Vavti je bil lik ljudskega duhovnika, ki ni bil samo iz ljudstva vzet, temveč ki je tudi za ljudstvo živel, delal, molil in trpel, kratkomalo s svojo selsko čredo delil veselje in bridkost, delo in trpljenje. Obdan od svojih faranov, znancev in prijateljev je obhajal svojo zlato, biserno in železno sv. mašo. Jubileji so dar božji. Tega se je pokojni vedno zavedal ter bil Bogu za ta dar hvaležen. Za časa Hitlerjeve strahovlade je bil za dobo petih let izgnan iz svoje fare. Nekaj let je v izgnanstvu v Schoder ob Murau na Zg. Štajerskem bil pomočnik tamošnjemu župniku, večji del tega časa (22 mesecev) pa je prebil v zaporih, tudi v Berlinu, kjer ni manjkalo dosti, da bi ga bili na smrt obsodili. Končno je bil obsojen v koncentracijsko taborišče Dachau. To je trnjeva pot slovenskega duhovnika rodoljuba, kateremu je Bog, mati in domovina pomenila v življenju vse. Njegov spomin je z neizbrisnimi črkami vdolben v srca Selanov in vseh koroških Slovencev. Rinkolške Rute, polne borovega vonja, so nam ga dale; naj bi njegov svetli duhovniški lik vzbujal v idealnih mladih srcih bližnje in daljne okolice primeren odziv v tem smislu, da bi se ta ali oni fant ob svojem razpotju le odločil za pot, katero je hodil naš pokojni Vautlnov gospod. Hvala mu za njegovo delo, molitev in trpljenje. Slovo od župnika Alojzija Vauti ja, najstarejšega duhovnika krške škofije Bil je kakor planinski hrast V petek, 21. maja, dan po Gospodovem vnebohodu je odšel od nas najstarejši duhovnik naše krške škofije, dolgoletni in nadvse priljubljeni selski župnik c. g. Alojzij Vavti. Skoraj pravljične se nam zdijo številke, ki smo jih brali na pokojnikovi osmrtnici: 71 let duhovništva, 63 let pastirovanja v Selah in 95 let življenja.-. Ce gledamo te številke in če malo listamo po življenjski kroniki tega moža, potem je edino primerna ugotovitev: hil je kakor planinski hrast, ki se ni uklonil nobenemu ne telesnemu in ne duhovnemu nasilju, celo smrti je do nenavadno visoke starosti kljuboval. Pokojni župnik Vavti se je rodil 18. junija 1887 v rinkolških Rutah, ali Dobravi štev. 1. Krstil ga je kar drugi dan po porodu tedanji šmihelski župnik in poznejši kanonik dr. Jože Somer. Rute so štele tedaj samo štiri hiše. V tej samoti in v vsej tedanji skromnosti je doraščal mali Lojzek. Škof dr. Egon Kapellari je opravil pogrebne obrede 4/Rož, Podjuna, Žila naš tedniki 27. maja 1982 OBVESTILO udeležencem potovanja v Nemčijo od 29. do 31. maja: Odhod v soboto, 29. maja 1982. Vozila bosta dva avtobusa v sledečem vrstnem redu: Libuče — cerkev 5.00 Drveša vas —- gost. Potočnik 5.05 Šmihel — Šercer 5.10 Globasnica — Šoštar 5.15 Dobrla vas — Sienčnik 5.25 Št. Rupert — gosp. šola 5.35 Celovec — Mohorjeva 6.00 Bilčovs — zadruga 6.30 Št. lij — cerkev 6.40 Žitara vas — Rutar 5.30 Galicija — cerkev 5.40 Borovlje — avtobusna postaja 6.05 Št. Janž — Tišler 6.15 Rožek-Goriče — avtob. post. 6.30 Lipa — avtobusna postaja 6.45 Salzburg/VValsenberg Autobahn/mejni prehod 10.00 RAZSTAVA SLIK IN OBJEKTOV JOŽETA BOSCHITZA Čas: od 10. do 29. maja 1982, v Avstrijskem kulturnem institutu v Zagrebu MLADINSKO POTOVANJE V SOVJETSKO ZVEZO Leningrad — Moskva — Kiev Od 4. 7. do 11. 7. 1982 Starost: do 32 let Prijave: Prof. A. Malle, tel. 24 73 35 Cena: 5650.— KONCERT Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu Kraj: Farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu Čas: nedelja, 6. 6. 1982, ob 20. uri Nastopata: Moški pevski zbor ,,VRES“ iz Prevalj in MPZ „Rož“ iz Št. Jakoba v Rožu Krščanska kulturna zveza v Celovcu in Katoliško prosvetno društvo „Planina“ v Selah vabita na SREČANJE KOROŠKIH VIŽARJEV v nedeljo, 13. junija 1982, ob 14. uri pod Mažejevo lipo (poleg cerkve) v Selah. (Ob slabem vremenu bo prireditev v farni dvorani). Nastopajo domači ljudski godci in pevci z Žile iz Roža in Podjune. Povezuje: dr. Janko Zerzer Veseloigra s petjem »ŠTUDENTJE SMO“ Prireditelj: Prosvetno društvo v Velikovcu Kraj: dvorana šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu Čas: četrtek, 10. 6. 1982, ob 15. uri (na praznik Rešnjega telesa) Gostuje igralska skupina SPD „Danica" iz Št. Vida v Podjuni Katoliška mladina v Celovcu vabi na MLADINSKI DAN ki bo v nedeljo, 6. 6. 1982, na Zilski Bistrici Spored: 9.00 Zbiranje . pri ljudski šoli v Zahomcu 9.30 Skupen začetek z molitvijo in igro 10.00 Razdelitev v interesne skupine 12.15 Kosilo 13.45 Maša Nato družabni popoldan, Na sporedu bo nastop skupine iz Ukev, Jadagani, skeči, skupne pesmi, smešnice, skupni plesi. Krščanska kulturna zveza in Katoliška otroška mladina v Celovcu prirejata DVODNEVNI SEMINAR ZA OTROŠKE VRTNARICE IN VODJE OTROŠKIH ZBOROV od sobote, 12. junija,s pričetkom ob 9. uri, do nedelje, 13. junija, do 12. ure v Domu v Tinjah Seminar bo vodil znani skladatelj, pesnik in vzgojitelj prof. Janez Bitenc iz Ljubljane. Cena: 200.— šil. Prijave sprejema Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26, Celovec, tel.: 0 42 22/51 25 28 - 23 ali 24, in Katoliška otroška mladina, Vitringer Ring 26, Celovec, tel.: 0 42 22/51 11 66 Celovec Pred kratkim je bila v modri dvorani Doma glasbe letošnja konferenca žensk treh dežel, ki jo je organizirala Zveza slovenskih žena. Njena predsednica Milena Grčbla-cher je konferenco odprla, Marija Jurič pa je imela glavni referat o ženski v družbi, o njeni izobrazbi ter poklicu in zaposlovanju. Povedala je, da so ženske v vseh poklicih zapostavljene, samo nekateri — pač tipično ženski — so večinoma v »njihovih" rokah. To pa ni zadovoljivo stanje. Prišle so ženske iz Slovenije, pokrajine Furlanije-Julijske krajine ter iz Koroške. Popoldan so si ženske ogledale muzej pri Peršmanu, v Železni Kapli pa so jih pričakali in pozdravili društvo ter zastopnice žena. Sekira V soboto in nedeljo, 15. in 16. aprila, je Kulturno društvo „lvan Cankar" z Dunaja obiskalo Koroško. Društvo deluje že vrsto let med dunajskimi Slovenci, ima mešani zbor, ki ga vodi prof. Ipavec in obisk Koroške je bil hkrati letni izlet otrok, ki obiskujejo na Dunaju dopolnilni pouk v slovenščini, svoji materinščini. V soboto zvečer so priredili v hotelu Korotan v Sekiri pester kulturni večer. Zapel je mešani zbor, nastopili so recitatorji, zelo pa je užgala šolarska folklorna skupina. Folklorno skupino je ob tej priliki posnela tudi televizija. V nedeljo so si po maši ogledali tudi glavno mesto Koroške in so tako na krut način spoznali »koroško stvarnost" — pomazano Slovensko gimnazijo. Morda bo pa »karikaturist" KTZ sedaj napravil še bolj odurno in hujskaško karikaturo kot pa po napadu na gimnazijo. Rojaki z Dunaja so obiskali še Gospo Sveto in vojvodski prestol. Pliberk V soboto, 22. maja, je bil pri Schvvarzlnu v Pliberku že traditionalni koncert MPZ „Podjuna-Pliberk“. Predsednik Herman Germ je pozdravil številne poslušalce in častne goste, kot župana Mikuscha s soprogo, podžupana Frica Kumra, mestnega svetnika Folteja Vautija s soprogo, tajnika ZSO Luca, sodnika dr. Huga Ramnela s soprogo in druge. Nam vsem že dobro znana otroška skupina s Suhe pod vodstvom učitelja Pepeja Kropa je ob začetku koncerta razveselila poslušalce. Otroci so z navdušenjem zapeli domače in tuje narodne pesmi in tako osvojili srca navzočih. Dekleta iz Nonče vasi so s svojim nastopom dokumentirala, da pridno va- dijo in z vnemo prepevajo pod vodstvom učiteljice Nežike Kert. Iz sosednje Slovenije je prišel na ta koncert Koroški oktet iz Raven pod vodstvom Toneta Ivartnika. Slišali smo nekaj zahtevnih pesmi, katere so moški zelo dobro podali. Mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka se je publiki v Pliberku predstavil z deloma zelo zahtevnimi pesmimi in jih ubrano zapel. Lahko rečemo, da šteje Podjuna danes med najboljše zbore na Koroškem. Predvsem nas je navdušila interpretacija zahtevnih kompozicij Mozarta in Brucknerja. Podjuna nam je na tem koncertu postregla z marsikaterim dosežkom in doživeli smo prave umetniške trenutke. Tonetu Ivartniku in njegovim pevcem čestitamo k temu uspehu. Med posameznimi skupinami je bral svoje pesmi ravnatelj Herman Germ. Kot pred kratkim v Žvabeku, je tudi v Pliberku navdušil navzoče. Spored pa je napovedovala učenka Slovenske gimnazije Veronika Riedl iz Nonče vasi. Koncertni večer je zapustil v obiskovalcih globok vtis, saj je prikazal vrsto skupin, ki se z vso vnemo trudijo za širjenje in ohranjevanje domače kulture. Žvabek Žalostna novica o smrti našega pri-Ijubljenga rojaka Pavleja Pernjaka je nas vse hudo prizadela. Pavlej se je rodil kot drugi od devetih otrok Tončke in Floreja Pernjaka na Bregu pri Žvabeku. Bil je zelo priden učenec. Po ljudski šoli je vstopil v Slovensko gimnazijo, katero je končal z odličnim uspehom. Na dunajski univerzi je študiral nekaj let arhitekturo. V zadnjem času pa je bil nastavljen pri Kmečki zbornici v Celovcu. Njegovo življenje je bilo vedno polno ljubezni in dobrote, njemu samemu pa ni dalo vedno tiste vsebine, katera bi mu pripomogla do resničnega zadovoljstva in sreče. Velika množica prijateljev, sošolcev, učiteljev in znancev je spremljala Pavleja na zadnji poti k večnemu počitku. Nobeden ni hotel in ni mogel verjeti, da nam je zahrbtna bolezen dokončno vzela tega dobrega prijatelja. Družini Pernjak in vsem žalujočim izrekamo naše sožalje. Pavleja pa bomo ohranili v blagem spominu. Suha Katoliška mladina Pliberk-Žvabek-Suha si šteje v veliko čast, da bo krški škof dr. Egon Kapellari kmalu njen gost. Mi mladi iz Pliberka, Žvabeka in Suhe se veselimo tega obiska in vas vse vabimo na srečanje s škofom, ki bo v petek, 11. junija, s pričetkom ob 17. uri na Suhi. Spored: Ob 17. uri v farni cerkvi na Suhi sveta maša. Nato sledi kulturna prireditev in diskusija s škofom. Sporočamo žalostno vest, da je v petek, 21. maja 1982, v 95. letu starosti umrl v Selah konz. svet., železnomašnik, župnik v pokoju in najstarejši duhovnik krške škofije ALOJZIJ VAUTI Pokojni je bil vse svoje življenje neutrudni delavec na verskem, narodnem in kulturnem področju. Bil je ustanovni član Narodnega sveta koroških Slovencev, dolgoletni sodelavec Našega tednika ter vnet kulturni delavec. Koroški Slovenci se klanjamo spominu velikega rojaka, ki smo ga spremili k večnemu počitku v ponedeljek, dne 24. maja 1982. Narodni svet koroških Slovencev Krščanska kulturna zveza Naš tednik Naše srečanje s škofom stoji pod geslom „Z otroki, za otroke — za mir". Pri sveti maši in pri kulturnem sporedu sodelujejo otroške skupine s Suhe, iz Žvabeka, Doba, z Božjega groba in iz Libuč. Kulturno prireditev prirejamo v čast našemu visokemu gostu. Na to srečanje vabimo predvsem tudi vernike suške fare. Kotmara vas Šolska mladina z vsemi učitelji kotmirške šole, sorodniki in znanci so se poslovili v ponedeljek, 17. maja 1982, na kotmirškem pokopališču od učiteljice lise Knapp, ki je dolga leta poučevala v Kotmari vasi. Mnogo prezgodaj so jo strli prehudi udarci življenja. Julija lani je njen sin VValter, ki je pičel mesec poprej uspešno končal gimnazijo, postal nedolžna žrtev prometne nesreče. Predvsem tega udarca ni mogla preboleti. Odšla je na oni svet. Župnik Maks Michor se je v svojem poslovilnem govoru zahvalil rajni rojakinji iz Šmarjete v Rožu za njeno dolgoletno požrtvovalno vzgojno delo, v imenu šole in poklicnega zastopstva pa se je poslovil ravnatelj Josef Schvvarz. Naj rajna učiteljica lise Knapp počiva v miru. Pogrešala jo bo predvsem hčerka Inga. Bilčovs V že precej znani oddaji »Radio-spielvviese" sta preteklo soboto sodelovala po dva kandidata iz občin Bilčovs in Dollach (Molltal). Občino Bilčovs sta pri tem kvizu zastopala Joži Part in Heidi Stingler. Ta radijska oddaja je po mnenju kandidatov precej dobro uspela. Med drugim prav gotovo tudi zaradi tega, ker se ORF ni bal predstaviti občine Bilčovs takšne, kot je — namreč dvojezična. Tako je v ORF zapel tudi moški pevski zbor »Bilka" pesem »Žabe". Na žalost pa je bilo opaziti, da živi v Celovcu še nekaj zagriženih nestrpnežev, katerim je odveč, slišati kakšno slovensko pesem — vrhu tega še v nemški oddaji. Jasno je to stališče zavzela neka žena iz Celovca, ki se je po telefonu — še preden je zapel slovenski zbor pesem do konca — razburjala, češ da zgleda, da imajo Slovenci že vse privilegije in pri tem seveda tudi ni varčevala s psovkami. Kljub temu je treba reči, da so ostali poslušalci reagirali pozitivno: v primerjavi s prejšnjimi tovrstnimi oddajami je bila omenjena Celovčanka edina, ki se je razburjala zaradi slovenske pesmi in besede. Srienčev oče Folti z Bistrice pri Šmihelu praznuje te dni 76. rojstni dan. Čestitamo! Helena Orasch, Kapla na Dravi, praznuje 73. rojstni dan. Čestitamo! Milka Jernej, Moosburg, praznuje svojo 50-letnico. Čestitamo! Alojzija Santič, VViesenau 32, praznuje 76. rojstni dan. Čestitamo! Mariji Dimšnik iz Zgornje vasi pri Žvabeku vse najboljše k 60-letnici! Iskreno čestitamo Pivkovi mami iz Doba k njeni 80-letnici! Marija Marko, po domače Fu-ražova v Vincelni vasi je te dni praznovala svojo 70-letnico. Želimo ji obilo zdravja in božjega blagoslova. Slovenski športni klub Obir vabi na 3. OBČNI ZBOR ki bo v soboto, 29. 5. 1982, ob 20.00 v hotelu Obir v Železni Kapli. PLES Prireditelj: Slovenski športni klub Obir Kraj: hotel Obir v Železni Kapli Čas: sobota, 5. 6. 1982, s pričetkom ob 20. uri Igra ansambel „LARIX“ iz Logarske doline SIMPOZIJ „130 LET MOHORJEVE DRUŽBE V CELOVCU" Prireditelj: Mohorjeva družba v Celovcu Kraj: Slomškov dom v Celovcu, 10. Oktober-StraBe 25 Čas: petek, 11. junija 1982, s pričetkom ob 9.30 Spored predavanj: Univ. doc. dr. Andrej Moritsch: Zgodovinsko ozadje ustanovitve Mohorjeve družbe dr. Avguštin Malle: Mohorjeva družba od ustanovitve do pregona na Prevalje dr. Valentin Inzko: Celovec, središče slovenske kulture in literature. Možje Mohorjeve dr. Erih Prunč: Literarni pomen Mohorjeve družbe dr. Janez Hornbock: Mohorjeva družba od 1920 do danes in njen pomen za zamejske Slovence Vsakemu predavanju bo sledil razgovor. ZAHVALA Ob smrti in pogrebu častitega gospoda župnika ALOJZIJA VAUTIJA konz. svetnika, železnomašnika, župnika v pokoju in najstarejšega duhovnika krške škofije se zahvaljujemo vsem, ki so molili ob krsti rajnega in se kljub slabemu vremenu udeležili pogrebnih svečanosti. Naša posebna zahvala velja škofu dr. Egonu Kapellariju, ki je vodil somaševanje, vsem duhovnikom, sorodnikom in znancem ter vsem udeležencem pogreba. Zahvaljujemo se prav tako vsem govornikom, ki so ob poslednjem slovesu orisali in počastili življenjsko delo pokojnika. ,, , „ . . Hvaležni faram jz dejavnosti avstrijsko-jugoslovanskega društva: Obisk pri umetniku Jožetu Horvatu-Jakiju Lanskoletna razstava svetovno deželnega zbora Josef Guttenbrun- znanega in priznanega surealistič-nega slovenskega umetnika Jožeta Horvata-Jakija v celovški mestni hiši je bila izreden uspeh. Na željo številnih članov je zato Avstrijsko-iugoslovansko društvo priredilo v soboto, 15. maja 1982, ogled Jaki-ieve domačije in galerije v Nazarjah v Savinjski dolini in ogled raz-nih kulturnozgodovinskih zanimivosti v tistem kraju. Ni treba posebej omenjati močnega vtisa, ki ga je zapustila mnogostranska Jakijeva umetnost (ni ga skoraj materiala od železa mimo papirja in tekstila Pa do keramike in stekla, ki ga Jaki ne bi bil uporabil), predvsem pa srečanje s tem samoniklim, tempe-ramentnim in prisrčnim sinom Prekmurskih ravnin, ki se je udomačil sredi hribov in gorovja Savinjske doline. Izredno doživetje je bil ogled ba-ročne župne cerkve v Radmirju, Posvečene misijonarju Frančišku Ksaveriju, predvsem zaradi nadvse dragocenih mašnih oblačil. Zaključno srečanje je bilo v Gorjem gradu (tam stoji največja, tudi baročna cerkev mariborske škofije) v domači gostilni, ki jo je Jaki sooblikoval pri preureditvi. Letošnje kulturno potovanje v Jugoslavijo (lansko je bilo za dr-Zavni praznik, cilj pa so bili hrvaški naivni slikarji v Hlebinah) je organiziral deželni tajnik Avstrijsko-lugoslovanskega društva VVerner Pressl, med udeleženci so bila med drugim podpredsednik, bivši namestnik deželnega glavarja Thomas Truppe, predsednik koroškega Obiščite galerijo VVernerja Berga Vodstvo VVerner Bergove ga-lerije sporoča, da je galerija v Pliberku od četrtka, 20. 5. 1982 d° 31. 10. 1982 spet vsak dan °d 10.00 do 12.00 in od 16.00 do "I8.00 ure odprta. Obisk galerije je po dogovoru možen tudi izven navedenega časa. Judi letos je razstavljenih večje število slik, katerih še ni-kier niso pokazali. V posebnem Prostoru je nameščena cela Jrsta fotografij iz umetnikovega Oljenja. ner in jugoslovanski konzul Alfonz Naberžnik, ki je odlično tolmačil. V Nazarjah pa se je pridružil bivši jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Milan Šamec. Tudi podžupan mozirske občine je bil tam navzoč. Umetnik Jože Horvat-Jaki je poklonil v spomin vsakemu obiskovalcu odtis ene svojih grafičnih dragocenosti. Vogrče „Ubogi Lojz!" Tako smo pomilovali Voglovega Lojza ali uradno Alojzija Kerbitz. Navsezgodaj v službo v Celovec, zvečer še poseben tečaj za mojstrski izpit mehanika, spal je premalo, jedel premalo, da je bil vedno bolj prekla in da bi moral skoraj hlače držati, da mu ne uidejo. Poleg vsega še kmetija doma. Eno ga je držalo še pokonci: ljubezen do Kati, namreč Kro-pivnikove Kati, ki se David piše. Ljubezen je močna reč, vse prenese in pretrpi. Lojz ni imel časa, da bi daleč iskal gospodinjo. S potnim listom poštenega fanta je šel čez mejo na Vogrški gori v šmihelsko faro in tam zaprosil Emila, slavnega čebelarja in nekdanjega še bolj znanega izdelovatelja cokel in sodov, za hčerko in starša sta bila zadovoljna, saj takega fanta ni mogoče kupiti v nobenem supermarktu. In take neveste tudi ne. Spoznala sta se pa — na vogrškem odru. Lojz je vedno sodeloval pri farni mladini, bil dober igralec, ki nas je vedno zabaval kot humorist ali komik. Kati je dokončala triletno strokovno šolo v Št. Jakobu v Rožu, bila nastavljena pri Sienčniku v Dobrli vasi, rada je igrala in priložnost je imela blizu v Vogrčah in tam se je vžgalo in gorelo, pa ne izgorelo. Prelepi majski dan, 16. majnika, slovesni dan, ju je združil kot moža in ženo. Poroka je bila v Rinkolah, kot se spodobi za nevesto, ki ima še očeta mežnarja. Poročil ju je nevestin stric, župnik Ignacij David, z njim je somaše-val vogrški župnik, ki je imel pomemben nagovor in jima simbolično izročil šopek naših domačih rož: nagelj, ro-ženkravt in rožmarin. Pomenijo medsebojno ljubezen in zvestobo, pa tudi do svojega naroda, do materine besede in naših navad in izročil, upanje in zaupanje in prisrčno domačnost. Prepeval je vogrški cerkveni zbor skupaj z nekaterimi rinkolškimi pevci, ker je ženin tudi cerkveni pevec in član farnega sveta. Pevka in igralka je bila tudi njegova sestra Marija, ki pa nam jo je ža-libog mož odpeljal v Železno Kaplo. Zato smo pa tembolj Vogrjani veseli nove družine, posebno pa osamela vdova Voglova mati. Novoporočencema čestitamo in vso srečo v zakonu želimo! Ob mnogih materinskih proslavah tudi mi nismo ostali brez nje. Obhajamo jo zvesto prav vsako leto in zajame vse otroke dobre volje. Vsebinsko so si vse podobne, glavno pa je tista prisrčnost in domčanost, ki seže v srca otrok in staršev. Žalibog je marsikje tako, da moških materinska proslava ne vidi kot da ti ne bi imeli mater in ne privoščijo otrokom veselja, da bi pokazali staršem svoje pevske in igralske zmožnosti. Teh je hvala Bogu kar dovolj. Bili smo zadovoljni in še smeha smo se naužili. Birma 25. aprila je bila ena prvih letošnjih in po novem škofu podeljenih. Radovedni smo bili, kako bo pod novim škofom, pa je šlo zelo lepo in prisrčno in smo hvaležni škofu za vse razumevanje. Fara se je pripravila notranje in zunanje, skoro vsi so sodelovali. Mlaji sicer danes niso nujno potrebni za birmo, vendar naši izredno visoki mlaji še danes pričajo o navdušenju in ponosu fantov in mož, da postavijo rekordno velike mlaje za slovesnost sv. birme in še farnega patrona sv. Florijana. Kotmara vas Poglavitni točki zadnje seje kot-mirškega občinskega odbora (sreda, 19. maj 1982) sta bili odobritev obračuna za leto 1981 in razširitev občinskega vodovodnega omrežja. Obračun za leto 1981 je bil soglasno odobren, s presežkom iz prejšnjega leta bo mogoče laže financirati načrte za leto 1982. Pri vodovodnem omrežju so bila oddana elektriška dela (fa. Skriner, Celovec), odobren je bil znesek za honorarje in potrjen načrt za finansiranje za leto 1982. Občinsko vodovodno omrežje se bo razširilo še na Gorje, Čežavo, Medrejtre in Golič. Za kmetovalce bo važno, da bosta izstavljala odslej naprej papirje za živino zdravnik dr. Šiman Janah in kmet Johann Perkonig, pd. Korat, ker je Josef Adlassnig, pd. Žlajhar, to službo zaradi starosti oddal. Občinski odbor je med drugim tudi sklenil prepoved par-kanja pri dovozu k novemu gasilskemu poslopju in pred vojaškim spomenikom (to kočljivo vprašanje je načel odbornik EL Jože VVakou-nig v svojem ustnem vprašanju). Nadalje je občinski odbor sklenil nekaj dodatkov k prostorskemu načrtu, prevzem jamstva in odplačila za kredit 170.000.— šil. za pot na Vrdi in nakup vozila Unimog (pribl. 730.000.— šil. skupno s plugom za sneg). Sklepi so bili soglasni, seji je predsedoval župan Josef Struger. Krščanska kulturna zveza in Slovenski informacijski center sta v sodelovanju z Mešanim mladinskim zborom Slovenske gimnazije v Celovcu, ki ga vodi prof. Jožko Kovačič in ansamblom „Korenika" iz Šmihela pod vostvom Alberta Kraigerja izdala kratko ploščo „Ob reki Dravci". Posneti sta dve pesmi Milke Hartmanove, „Ob reki Dravci“ in „Ostanimo prijatelji", melodijo zanju pa je zložil skladatelj Hanzi Artač. V torek so na sedežu NSKS zastopniki organizacij in skupin predali pri majhni slavnosti prvo ploščo pesnici in slavljenki Milki. Tajnik NSKS, Franc VJedenig je orisal njeno delovanje in se ji zahvalil za vse njeno delo. Milka pa je dejala, da jo veseli, če zbori pojejo njene pesmi, posebno pa, da je Hanzi Artač čustveno odel pesmi v glasbeno oblačilo. Ploščo lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah in pri SIC-u (Viktringer Ring 26, tel.: 0 42 22 - 51 25 28). Plošča stane 50 šil. Prosimo, izrežite in odpošljite na naš naslov: Naročam___________izv. plošče „OB REKI DRAVCI" Ime:____________________________________________ Naslov:........................................ dan:...................podpis:................. Mirko Paintner razstavlja v Domu v Tinjah V galeriji Doma v Tinjah, ki je odprla vrata lani septembra, razstavlja svoja dela avtodidakt Mirko Paintner. Rodil se je leta 1947 v Podgorjah. Po ljudski in glavni šoli so ga starši vpisali na Slovensko gimnazijo v Celovcu, kjer je maturiral leta 1967. Po maturi si je izbral študij glavnošolskega učitelja za risanje, ročno delo in slovenščino. Leta 1971 se je vrnil kot likovni vzgojitelj na Slovensko gimnazijo. Sedaj uči v Celovcu na glavni šoli in na šoli za vrtnarice. Slikarstvo je Mirka Paintnerja zanimalo že v gimnaziji. Večkrat je razstavljal svoje slike ob zaključnih akademijah Slovenske gimnazije. Aktiven pa je bil tudi v kulturnem krožku Koroške dijaške zveze in ko je le-ta priredila likovni natečaj, je Paintner odnesel 1. nagrado. Pozneje se je moral slikarstvu zaradi poklicne preobremenjenosti odpovedati. V zadnjih letih pa se spet intenzivneje bavi z likovno umetnostjo. Leta 1980 je razstavljal v Delavski zbornici v Celovcu, leto navrh je zasedel pri tekmovanju koroških amaterskih slikarjev 3. mesto. Sedanja razstava v Tinjah je zanj prva samostojna. Glavni motiv Paintnerjevih slik je pokrajina. Pokrajino slika delno neposredno po naravi, po vtisih, ki jih sprejema na sprehodih, delno pa te vtise le bežno skicira, jih notranje predela in uporabi šele pozneje v ateljeju. Pri upodabljanju narave se najraje poslužuje zelene barve, ker z njo najbolj more prenesti na gledalca tisti notranji mir, ki ga sam občuti pri svojem delu. Paintnerjeva tehnika je izključno akvarel. Umetnik razstavlja svoje slike v galeriji v Tinjah do 12. junija. IŠČEMO prodajalko za tek-sti|ni in kozmetični oddelek. Po-9°j: nemški in slovenski jezik. Prijave prosimo pismeno na SUPERMARKET Blažej, 9150 Pliberk ( + ) III ORGELBAU umu Walter Ottitsch Vrivat: 9020 Celovec — Fischel-sjraBe 23 — tel.: (0 42 22) 33 05 52 delavnica: 9072 Bilčovs — Pod-9rad 7 — tel.: (0 42 28) 27 39 ^■netniška In strokovna izdela-a novih cerkvenih orgel vsake v®Hkostl ®stavrlranje — predelava — plačevanje - čiščenje - me-50vi M orgle opravila harmonijev In uglaše-vanje Naravno čista koroška zdravilna mineralna voda, poznana že od leta 1007! Preblauer je s preko 6000 mg mineralov v 1 litru najbogatejša avstrijska mineralna voda Preblauer je popolnoma naraven, brez kakršnihkoli umetnih dodatkov! Preblauer je zdravilen. Pomaga: pri prehladnih vnetjih ledvic in mehurja pri ledvičnih kamnih pri okrevanju po operacijah prostate in mehurja pri prehladnih vnetjih dihalnih poti Zatorej: Glej nase in pij PREBLAUER! 6/branje 10. kulturni teden v Globasnici: „Jeppe s hriba16, nato podjunska kisla juha Preteklo soboto seje končal 10. Globaski kulturni teden. Marljivi globaski drustveniki tako vsako leto pokažejo s svojim kulturnim tednom, ki ga skupaj prirejata SKD Globasnica in SPD Edinost iz Stebna, nekaj novega. nedavnim številne kuharske tečaje. Na vprašanje, ali je bila podjunska jed okusna, je Milka smehljajoče odgovorila: „Jed je bila tako dobra, da bi je ne mogla boljše skuhati,,. Ko so vsi navzoči gostje pokusili podjunsko jed, pa je večer še popestril mešani pevski zbor „Peca“, pod vodstvom Janeza Petjaka, ki je zapel nekaj pesmi Milke Hartmanove. Letos so kulturni teden začeli z igro Ludviga Holberga „Jeppe s hriba", ki je privabila gledalce od blizu in daleč. V torek pa je bilo predavanje o izkopavanju zgodnje-krščanskih cerkva pri Sv. Hemi. Predaval je dr. Fr. Glaser. V četrtek so lahko poslušali predavanje dr. Ludvika Karničarja o koroških narečjih. Za otroke pa so v soboto priredili otroški popoldan. Zbralo se je precej otrok, ki so si z zanimanjem ogledali lutkovno predstavo šmihelčanov „Ringa, ringa raja". V soboto zvečer je Globaško in Štebensko društvo privabilo k Šteklu na večer domačih jedil precejšnjo število ljudi. Marsikateri obiskovalec se je začudil, ko je prišel v kuhinjo, da bi pogledal, kaj so naše kuharce skuhale in spekle. V celi hiši je dišalo po podjunski kisli juhi, ajdovih zavitkih — povitja-kih, govejem mesu, hrenovi omaki in po praženem krompirju. Pri damačinih se je videlo, da so bili precej lačni, saj so kar zaporedoma vsa jedila preizkusili. Med častnimi gosti sta bila tudi predsednik Narodnega sveta, dr. Matevž Grilc in konzul SFRJ Alfonz Naberžnik. Tudi častni gostje so se kar dobro počutili, saj jim je podjunska kisla juha kar dobro teknila. Med drugim je bila navzoča tudi nam vsem znana podjunska kuharca Milka Hartman. Tudi Milka se je posluževala podjunske jedi, saj je ona sama vodila pred Dr. Andorfer predaval o manj-šinjski zakonodaji V petek, dne 21. 5. 1982, je v dunajskem klubu predaval dr. Andorfer o manjšinski zakonodaji; brez dvoma je dr. Andorfer eden najboljših strokovnjakov na tem področju. Po kratkem uvodu, v katerem je seznanil klubaše o splošnih pravilih avstrijskega prava, se je podrobneje posvetil aktualni situaciji pravnega stanja v Žitari vasi. Zapleten juristični položaj je obravnaval zelo podrobno in nazorno. Bistveno je, da bo ta pravna zadeva imela tudi v koroški manjšinski politiki izredno tehtne posledice. Tožba, ki sta jo vložile osrednji organizaciji pri ustavnem sodišču, ne velja izključno le za uporabo slovenskega jezika na uradih, ter dvojezične napise na žitrajsko šolo, temveč tudi za topografske krajevne napise. Ker sedmojulijska zakonodaja za Žitaro vas ne predvideva topografskih napisov, bi pozitivna odločitev ustavnega sodišča razveljavila tudi del tega, za nas nesprejemljivega zakona. S tem pa ne bo zavrnjen le del krivičnega manjšinskega zakona o narodnih skupinah (VGG), ampak tudi zadnje (predvsem s strani deželnega glavarja VVagnerja) trditve, češ da je člen 7 rešen. Zadeva okoli Žitare vasi in Kukoviče je, pravno gledano, primer defenzive. Dr. Andorfer pa je mnenja, da velja geslo: „napad je najboljša obramba" (tudi v pravu). Meni s tem, da vidi v postopanju osrednjih organizacij pravne nedostatke. S trditvijo, da bi z boljšim postopanjem marsikatera odločitev izpadla v našo prid, je zaključil svoje pomisleke. Ob vseh teh dejstvih lahko z napetostjo pričakujemo odločitev ustavnega sodišča. Naša naloga pa je, da se povsod zavzemamo za naše pravice in se solidariziramo z ravnateljem žitraj-ske šole Kukoviča. Za KSŠ spisala Flori VVieser in Lipan Ogris-Martič Krščanska kulturna zveza v Celovcu in A i\/^ Katoliško prosvetno društvo »Planina" v Selah vabita na \ SREČANJE KOROŠKIH VIŽARJEV . «<4v • W - •' X •ra IS ■6L. ... \ v nedeljo, II. junija 1982 ob 14.00 uri pod Mazejevo lipo (poleg cerkve) v Selah (Ob slabem vremenu bo prireditev v farni dvorani) Nastopajo domači ljudski godci in pevci z Žile, iz Roža in Podjune Povezuje: Dr. Janko ZERZER Prisrčno vabljeni! Darovi za tiskovni sklad Johan Sereinig, Reka 40.—, Johan Groblacher, Reka 40.—, Viktor Antonič, Reka 20.—, Anton Isop, Go-rinčiče, 50.—, Terezija Zvvitter, Te-šinje 20.—, Anton Amruš, Tešinje 5.—, Ana Kobenčič, Tešinje 20.—, Josef Krištof, Velika vas 20.—, Andrej Schuttelkopf, Velika vas 50.—, dr. Simon Hoja, Šentjakob 120.—, Josef Diessinger, Šentjakob 20.—, Jakob Siter, Šentjakob 20.—, Doroteja Samonig, Šentjakob 50.—, Alojz Baumgartner, Bistrica 50.—, Ana Jelenik, Šentjakob 20.—, Marija Amrusch, Šentjakob 40.—, Johan Lederer, Reka 20.—, preč. g. Janez Tratar 40.—, Janko Janežič, Leše 70.—, Anton Gabriel, Leše 40.—, Franc Keuschnig, Breznica 20.—, Josef Amruš, Svatne 20.—, Janez Miki, Svatne 20.—, Josef Miki, Svatne 20.—, Johan Kajžnik, Svatne 50.—, Johan Pirker, Podrožčica 20.—, Simon Lepišic, Podgorje 50.—, Franc VVrolich, Podgorje 20.—, Johan Inzko, Podgorje 50.—. SPAR SUPERMARKET PLIBERK Iščemo blagajničarko Predpogoj: Obvladanje obeh deželnih jezikov Telefon: (0 42 35) 22 02 9150 Bleiburg/Pliberk JOSIP JURČIČ deseti brat 46. Prišedši do blizu vasi, postal je malo in premišljal, kod bi šel, da bi bilo bolj prav. Zagledal je luč na hribcu, kjer je Krjavljeva koča stala, in, ne glede veliko na steze in meje, koračil je vse prek. Pred kočo pak je zopet postal, kakor da bi pomišljal, ali bi potrkal ali ne. Odločil se je naposled ter dvakrat udaril s palico po durih. Okno se odpre in Krjavelj pomoli svojo debelo glavo ven. Pa kakor da bi ga bil gad pičil, pomakne se hitro nazaj. Doktor Kaves bi bil lahko slišal, kako je Krjavelj po hiši sem ter tja dirjal in ves v strahu vpil: ,,0 Je- zus in sv. Lucija! Na pomaganje! O, kje imam žegna-no vodo, žegnano vodo! In oljkovo vejico od cvetne nedelje! Hudič, hudič, sam hudič je po tebe prišel! Pred vrati stoji, ves črn je. O sv. Lucija! Moli, Marti-nek, moli! Gotovo si popred, ko so bili gospod pri tebi, kakov smrtni greh zamolčal." In ko je Krjavelj našel v neki črepinji, s pajčevino zavlečeni, žegnano vodo in oljkovo vejico od cvetne nedelje, začel je skozi okno neusmiljeno škropiti in vpiti: ,,Hudoba, poberi se, hudoba, poberi se!" Ali hudoba pred vrati se ni hotela pobrati. Trkalo je čedalje bolj. Krjavelj tja v zadnji kot počene in začne moliti, ropotati in regljati, da je bilo groza. Težko je bilo Martinku Kravlja toliko utolažiti, da si je dal dopovedati, da zunaj ni hudiča, ampak najbrž Lovre ali pa gospod Piškav. Tako se je dal preprositi, da je šel odpirat. Vzel je svojo črepinjo z žegnano vodo, storil križ in junaško zapah odrinil od vrat ter obenem za dva koraka odskočil. V veliko njegovo tolažbo je namesto hudobe v izbo stopil samo stari Piškav. Martinek je Krjavlja prosil, naj gre ven. Bralec je gotovo že zapazil, da je naš Krjavelj nagle jeze in da posebno rad godrnja, če se mu prav povšeči ne godi. Ni nam tedaj treba praviti, da je tudi zdaj prav slabe volje šel ven. „Da bi te sapa vzela, sivec ti sivi!" govoril je naj pred vrati in je oddihovaje se luno ogledovat „Kako sem se ga ustrašil! Precej bi ga otepel, če je prav gospod, ko bi se le upal. Da bi se le ne bila ka kova žilica v meni utrgala, ker tako dehtim ko kova' ški meh. Še enkrat naj pride ta starec in naj me ta ko zastraši, jaz mu bom tri take tja v zobe poveda < da se bo za uho prijel, saj jaz tudi njega ne strašit11' zakaj bi pa on mene? In pa še to, to! Ti škrici v rn° jo hišo dohajajo, jaz moram pa zunaj biti tačas. C a kaj me, čakaj, kar noter grem pa ga bom vpraša > kdo je hišo zidal, jaz ali on? Čigava je, moja ali nje gova? To me pa prav zares grabi! Jaz bom vide < kdo bo meni rekel: pojdi ven! kaj sem mačka, ka-11' ali pa še pes, da me bo ven gonil?" Krjavelj vstane in hoče v hišo iti, da bi Martin^ in Piškava pošteno in do dobrega ozmerjal. Pa rav no tako naglo se skesa in zopet usede. „Kaj jim čem?" pravi. „To so vsi coprniki! Nob^ den ni v gnadi božji zapisan. Če se takih bolj oglu ljete, boljši možje boste." Nekaj časa se zamisli. pcC) ,,To pa to!" začne zopet. „To mu bom pa Pre,0 jutri povedal, desetemu bratu, da potlej, ko mrtev, ima me pri miru pustiti. Tega jaz kratko malo nočem, da bi z onega sveta nazaj hodil in P g noči okrog moje hiše lazil in strašil. Če ima kaj 1 od petka, 28. maja 1982 do četrtka, 3. junija 1982 PETEK, 28. maja: 9.00 Poročila — 9-05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Hočem obdržati svojega otroka — 12.00 Pesta del-la Palombella — 12.15 Sisi — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17-25 Risanka — 17.30 Mat in Jenny — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v siiki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Serkam Cribb — 22.00 Šport — 22.10 Nočni studio — 23.10 Poročila. SOBOTA, 29. maja: 9.00 Poročila — 9-05 Angleščina — 9.35 Francoščina 7" 10.05 Ruščina — 10.40 Papež obišče Anglijo — 13.00 Poročila — 15.35 Usoda posestnika — 17.00 Risanka — 17.30 Boomer — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Alan Pri-Ce - 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Heinz Conrads — 21.50 Šport — 22.10 Barry Manilovv — 23.05 To je bil Roy Bean. NEDELJA, 30. maja: 11.00 Binkošti v zivalskem vrtu — 12.30 Proč od klišeja ~~ 14.35 Tri besede — 16.40 TV za mla-dino _ 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Lutkovna predstava — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Cas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Labod — 22.30 Evolucija in slika človešt-Va ~ 23.30 Poročila. PONEDELJEK, 31. maja: 10.30 Go-sPod z milijoni — 14.55 Koliko stane zmaga? — ie.35 Levje sanje — 17.00 7 za mladino — 18.00 Petje in igranje 7~ 19.00 Avstrija v siiki — 19.25 Krist-Jan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Port — 20.15 Po sledovih Tosce — 1-15 Rudolf Nurejev — 22.15 Šport — 2.30 Ko sem v domovini, sem tujec — 23-00 Poročila. TOREK, 1. junija: 9.00 Poročila — 35 Am, dam, des —- 9.30 Angleščina ~~ 10.00 Iskanje energije — 10.30 Uso-® Posestnika — 11.55 Živalski vrt — 9-15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila ~~ 17.00 Am, dam, des — 17.25 Tudi ese|je mora biti — 17.55 Za lahko noč 7" 18-00 Risanka — 18.30 Mi — 19.00 ^vstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 70-15 _ 21.00 Gibraltar — 21.40 V|°eoteka — 23.40 Poročila. n SReDA, 2. junija: 9.00 Poročila — __ 5 Am, dam, des — 9.35 Francoščina ^ 10-05 Šolska TV — 10.35 Tri besede 12.10 Grobnice Židov na Gradi-canskem — 12.35 Rudolf Kedl — v ,00 Poročila — 17.00 Lutke — 17.30 p' ' ~~ 17.55 Za lahko noč — 18.00 ol|cijska inšpekcija — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Benedke — 22.20 Slike v ogledalu — 22.35 Poročila. ČETRTEK, 3. junija: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Buck Rogers — 12.00 Gottfried Kumpf — 12.40 Komaski — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Slike naše zemlje — 18.00 Prosim za mizo — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kakor ugaja Bogu — 21.15 Apropos D’ormesson — 22.15 Šport — 23.05 Poročila. PETEK, 28. maja: 17.30 Proč od klišeja — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Pregledi — 21.10 Politika ob petkih — 22.20 Kriminalka — 0.00 Poročila. SOBOTA, 29. maja: 15.45 Koncert — 17.00 Dežela in ljudje — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trai-ler — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Ljudski odvetnik —- 20.15 Torguato Tasso — 23.00 Vprašanja kristjana — 23.05 To je bil Roy Bean — 0.50 Poročila. NEDELJA, 30. maja: 10.55 Papežev obisk v Angliji — 14.00 Šport — 16.50 Tedenski pregled — 20.15 Globočina — 22.15 Šport — 22.30 Kriminalka — 0.05 Poročila. PONEDELJEK, 31. maja: 9.35 Maša papeža v Manchestru — 16.00 Ptice — 16.45 Šport — 17.15 Pesnikovanje in resnica — 18.00 Buck Rogers — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Dober nasvet ne škoduje nikomur — 20.15 Kraj dejanja — 21.45 Apropos film — 22.30 Kako nastane nenavaden film — 23.15 Poročila. TOREK, 1. junija: 16.30 Iz parlamenta — 17.45 Šolska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Dolga pot — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Glasba z Dunaja — 21.03 Dalas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. SREDA, 2. junija: 16.30 Iz parlamenta — 17.45 Šport — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Dnevnik psa čuvaja — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cafe central — 21.05 Oueen — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Umetnine — 23.35 Poročila. ČETRTEK, 3. junija: 17.30 Šport — 17.45 Šolska TV — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Dnevnik psa čuvaja — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Trič-trač — 21.50 Deset pred deseto — 22.10 Dr. Egon Seefehlner, 70 — 22.30 „Bodoč-nost časopisja1' — Poročila. PETEK, 28. maja: 8.50 TV v šoli — 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 15.30 TV v šoli — 17.25 Poročila — 17.30 Mak ob progi — 18.00 Čez tri gore — 18.30 Obzornik — 18.45 O sadovnjakih — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Včeraj... za jutri — 20.40 Propagandna oddaja — 20.45 Ne prezrite — 21.00 Gospod Horn — 22.00 Poročilo z 9. kongresa ZK Srbije — 22.15 Nočni kino: Fantje iste klape — 22.10 Poročila. SOBOTA, 29. maja: 8.00 Poročila —■ 8.05 Ciciban, dober dan — 8.35 Mi smo mali muzikanti — 9.05 Mak ob progi — 9.35 Deček s Sotle — 10.35 Novo vznemirja — 11.35 Človekovo telo — 12.05 Ljudje in zemlja — 13.05 Poročila — 16.35 Poročila — 16.40 Deček Daku — 17.45 Španija ’82 — 18.50 Naš kraj — 19.05 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Bobo — 21.40 Zrcalo tedna — 21.55 Poročilo z 9. kongresa ZK Srbije — 22.25 Jazz na ekranu — 22.45 Poročila. NEDELJA, 30. maja: 9.10 Poročila — 9.15 Živ, žav — 10.10 Martin Eden — 11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 15.45 Prisluhnimo tišini — 16.20 Poročila — 16.15. Osem filmskih pričevanj — 18.00 Športna poročila — 18.10 Reportaža z mednarodnega badmintonskega tekmovanja — 18.40 Opera narave — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Vojaki, I. del — 21.00 Človek brez meja — 21.30 Športni pregled — 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 31. maja: 10.00 TV v šoli — 14.30 TV v šoli — 17.00 Poročila — 17.05 Novo vznemirja — 18.05 Znanstveno tehnični film — 18.30 Obzornik — 18.45 Zdravo, mladi — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 35 mm — filmska delavnica — 21.30 V znamenju. TOREK, 1. junija: 10.00 TV v šoli — 14.30 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Slovenske ljudske pravljice — 17.35 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu — 18.05 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.45 Čas, ki živi — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Aktualno — 20.45 Fontamara — 21.40 V znamenju. SREDA, 2. junija: 10.00 TV v šoli — 14.30 TV v šoli — 17.35 Poročila — 17.40 Ciciban, dober dan — 18.00 Gusarji kapitana Gaucha — 18.30 Obzornik — 18.45 Naša pesem skozi pesem — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Jara Gospoda — 21.35 V znamenju. ČETRTEK, 3. junija: 10.00 TV v šoli — 14.30 TV v šoli — 17.05 Poročila — 17.10 Mladi virtuozi — 17.30 Mi smo mali muzikanti — 18.00 Mozaik kratkega filma — 18.30 Obzornik — 18.45 Po sledeh napredka — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Studio 2 — 21.30 Aktualna oddaja — 22.10 V znamenju. PETEK, 28. maja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Kolibri — 18.15 Beseda mladih — 18.45 Tele-start 81 — 19.30 TVD — 20.00 Glasba ob osmih — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Povečava — 21.55 Nočni kino: Ti in jaz. SOBOTA, 29. maja: 17.00 Liga mladih lingvistov — 18.00 Človek in pol — 19.00 Ljudska ustvarjalnost — 19.30 TVD — 20.00 Koncert zabavne glasbe — 20.30 Poezija — 21.05 Poročila — 21.10 Čez Atlantik — 21.55 Športna sobota — 22.15 Dokumentarna oddaja. NEDELJA, 30. maja: 15.45 Bleščeče oči — 17.30 Nedeljsko popoldne — 18.55 Risanke — 19.30 TVD — 20.00 Velikani Jazza — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Mladost Karla Marxa — 22.00 Kronika Sterijevega pozorja. PONEDELJEK, 31. maja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Ilustrirane zgodbe — 18.00 Otroci pojo — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Športni grafikon — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.55 Zagrebška panorama — 21.15 Dober večer — 22.05 Gibljive slike — 22.50 Kronika Sterijevega pozorja. TOREK, 1. junija: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Čas knjige — 18.45 Na obisku — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Spomini — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Dokumentarni filmi neuvrščenih dežel — 22.20 Kronika Sterijevega pozorja. SREDA, 2. junija: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Aktualnosti — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Kulturna oddaja — 20.45 Zagrebška panorama — 21.05 Hlapci — 23.00 Kronika Sterijevega pozorja. ČETRTEK, 3. junija: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Ne kličite me Bobi — 18.15 Znanost — 18.45 Zabavno glasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Teleskopija — 21.00 Po izbiri: Strogo nadzorovani vlaki — 22.30 24 Ur — 22.35 Kronika Sterijevega pozorja. Petek, 28. maja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja: Akademija Slovenske gimnazije — 1. del. Sobota, 29. maja: 09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 30. maja: 07.05—07.35 Duhovna misel — Ljubezen v srca naša vlij... (Marijine pesmi). Ponedeljek, 31. maja: 07.05—07.35 Naj pesmica naša darilo vam bo. Torek, 1. junija: 09.30—10.00 Za našo vas. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute z ... Rdeče, rumeno, zeleno. Sreda, 2. junija: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Čas za popevko. — Naša beseda: Jožica Čertov bere svoje pesmi in prozo. 21.00—22.00 Posnetki akademije Slovenske gimnazije (25-letnica Državne gimnazije za Slovence). Četrtek, 3. junija: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magazin. Hill ^esti, naj mi zdaj pove. Kaj je meni tega treba, da bi trk ne mo§e^ Pon°či od straha? Tega meni ni nič h enakega je Krjavelj še mnogo uganil, luno ogle-°Vaje. Gospod Piškav pride iz koče in hitro odide. ,,Pa reci je ta človek v gnadi božji!” in r^a Krjavelj in gleda za njim. ,,Star je ko zemlja vendar ti dirja, kakor bi kraško burjo spustil." res je imel stari posebno spešne korake. Palica Je malo rabila in le redkokrat se je spotaknil, k 0rtienek, ki ga je imel s svojim sinom, desetim ratom, menda nikakor ni bil tak, da bi se mu bilo thi]6 ° ajšal°, temveč videlo se je, da je posebno ne-r , en in razburjen. Večkrat je pogledal proti nebu, n- a Se mu je pestila in čuden glas je bilo slišati iz govih ust, glas, ki je kakor izdih globoko od zno-J Privil se na jezik, ki je pa bil bolj divjega, nemočnega značaja. Sq^ lsei je domov. Vrata so bila še odprta. V svojo sobi* ^r^ec^i’ Je vžgal luč, potem pa naglo hodil po gor in dol, kakor da bi nekaj premišljal. ž v aP°sled se je usedel k mizi, nataknil naočnike in Sel Pisati. je dve uri. So em je iz zaklenjene omare vzel več pisem. Bile plenice in drugi papirji denarne vrednosti, sin 86 s^uPaj zapečatil in naredil napis: ,,Mojemu u Marijanu!" Cel zapečateni šop je potem vtaknil v žep pri plašču. Še enkrat se je vrnil k omari, vzel iz polne vrečice nekaj tolarjev in s klina snel pištolo, katero je skrbno ogledal. Potem je zopet vse zaklenil. Ogrne plašč, ozre se še enkrat po sobi in gre ven po stopnicah dol. Zdolaj je Krivčevemu stanovanju nasproti ležal Marijan. V to sobo stopi starec tiho. Krivčevka je dremala na stolu pri bolniku in se ni prebudila. Oče pristopi bliže k bolnemu sinu, položi roko na čelo, potiplje žilo in šepeta: ,,Umreti ne more!" „Sin, bodi srečnejši, ko je bil tvoj oče!" pravi, ko je Marijana nekaj minut gledal. „Kolni ga, če hočeš!" In morda čez dolgo dolgo časa je prišla zdaj solza v oko možu, ki solz ni poznal. „Ponoči in v bolezni te pustim kakor volk svoje mlade v brlogu. Pustim te, da te ne bom nikdar več videl, da bom poslovil se od tega sveta, smrdljive luže! O, da bi ti drago prepričanje imel o življenju, da bi vedno v dosedanjih sanjah ostal! Zato te nisem budil, zato nočem, da bi ti očital kdo očeta." Pri teh besedah se je bila Krivčevka zbudila. Stari je ni opazil. Odšel je. ,,Kaj neki to pomenja?" mislila si je. „Bog ve, če je bolezen zagovarjal, ka-li? Moram vendar pogledati za njim!" In ko je šla po prstih iz sobe, našla je vežna vrata na stežaj odprta. „Za božjo voljo, kaj bo neki delal zunaj?" mislila je in gledala po dvorišču in po vrtu. Gospoda ni bilo nikjer. Ravno je bila namenjena vrata zapahniti, ko zasliši tam pri hlevu nekaj šumenja. Gospod Piškav je bil konja osedlal in Krivčevka je videla, kako ga je zasedel in odjahal z dvorišča po poti proti Slemenicam. „Da bi le ne znorel! Prehladil se bo, potlej bom morala okopavati ga kakor zdaj Marijana. Zmerom sem mislila, da ne bo nič dobrega, ker je ponoči zunaj ostajal. Zdaj je pa staknil, česar je iskal. In stari še.Iaglje kaj dobi." Tako je majka gostolela, zapiraje vrata, potem pa šla svojemu ljubeznivemu povedat, kaj je videla. Na Slemenicah je bila še luč, čeravno je bilo že precej pozno ponoči. Bili so zdaj v gradu samo domači, zakaj stotnik in Vencelj s hčerjo so se bili koj odpravili, ko so videli, da bi bili po neprijetnem dogodku s Kvasom za celo družino kakor gostje skoro nadležni. V navadni sobi sta sedela graščak in njegova žena. Manica in prejšnji Kvasov učenec sta bila odšla spat. Oče in mati pak sta ukrepala to in ono. Mati je zagovarjala hčer, kolikor je mogla, oče pa ji je očital, da bi bila ona morala bolj paziti. (Dalje prihodnjič) Še dvakrat mora Slovenski atletski klub nastopiti v vigred-nem prvenstvu. Medtem ko je slovenska enajsterica po zaključku jesenskega prvenstva upala, da bo vstopila v koroško ligo, se je stvar do konca letošnjega prvenstva znatno spremenila. Po jesenskem kolu je SAK zaostajal za vodečim moštvom na lestvici vzhodne podlige le za eno točko. Po nedeljski tekmi na Košatovem igrišču proti moštvu iz Velikovca pa zaseda SAK tik pred koncem prvenstva sicer dobro 5. mesto, toda slovenska enajsterica ima deset točk manj kot Mostič, ki bo verjetno vzhodno podligo v naslednjem prvenstvenem letu „zastopal“ v deželni ligi. SAK se je torej presneto vračunal in boljši rezultat kot 5. mesto je za moštvo športnega vodje Korde-ža nemogoč. Moštvo SAK-a sodi po tekmah vigrednega prvenstva med najslabše in je edina enajsterica, ki v vigrednem kolu ni premagala nobenega nasprotnika. Minulo nedeljo se je „straš-na“ serija slovenskih atletikov nadaljevala. Dolgo časa se je zdelo, da bo SAK-u končno uspela prva in tako zaželena zmaga v vigrednem prvenstvu, toda čudež se ni zgodil: minuto pred koncem srečanja se je vse upanje igralcev in številnih navijačev zrušilo. Gostje iz Velikovca so izenačili. Slovenski atletski klub je od prve minute naprej igral zelo dobro in nasprotnikova obramba je imela velike težave, da se je ubranila napadov. Nekajkrat so gostje iz Velikovca sicer „na-šli“ pot do vrat SAK-a, toda obramba ni imela večjih težav. Zdelo se je, da bodo slovenski igralci prvič v vigrednem kolu dosegli dve točki. Gusti Zablat- nik je uspešno zaključil odlično soloakcijo in zatresel nasprotnikovo mrežo. Po zadetku je SAK še naprej močno pritiskal na nasprotnikova vrata, gledalci so lahko videli dobre akcije slovenskih atletikov, toda do konca prvega polčasa se rezultat ni spremenil. Druga polovica nogometnega srečanja je bila bolj razdrta. Sicer je SAK bil še naprej terensko v premoči, toda ni bilo več videti tistega slovenskega moštva, ki je v prvi polovici kon-sekventno branilo in prav tako napadalo. Sicer je SAK imel še nekaj stoodstotnih možnosti za zadetek, toda soloakcije nekaterih igralcev so slovenski enajsterici „zlomile hrbtenico". Posamezni igralci so pozabili, da je nogomet skupinska igra in tako ni čuda, da je tekma postala s strani SAK-a predstava posameznih igralcev, ki mislijo, da so odlični igralci, v resnici pa so skupini in moštvu le v škodo. Vrhu tega se je poškodoval najboljši napadalec Justin Polanšek, ki ga je moral odpeljati z igrišča bolniški voz. K sreči poškodba ni bila tako huda, kot se je domnevalo. Namesto Polanška je vstopil v igro VVieser. Tik pred koncem srečanja pa je gostom iz Velikovca uspelo izenačiti rezultat. Dvakrat je rešila slovensko moštvo pred zadetkom prečka. Vrata slovenskih atletikov je tokrat dobro čuval Malle. Standardni vratar Ahlin nam je iz neznanih vzrokov ostal v Sloveniji. Postava: Malle, Perč, Babšek, Drnovšek, VVoschitz, Zablatnik, Polanšek, (Wieser), M. Kreutz, Fera, Luschnig, Velik. KPD„ DRAVA* iz ŽVABEKA v