OVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravniStvo in ekspedlcija |v ..Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi 86 ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je t SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štey. 77.
V Ljubljani, v četrtek 5. aprila 1894.
Letnik: XXII
Jednostranost.
V našem listu je neki dopisnik iz Poljanske doline z veseljem pozdravil novico, da se za Gorenjsko snuje novo katoliško politično društvo. Predvčerajšnji .Narod" se pa prav neotesano zadira zarodi tega v poljanskega g. kapelana ter poudarja, da v Poljanah nikdo ne želi takega društva.
Temu nasproti konštatujemo, da so bili že davno pri nas nekateri možje s Poljanskega, ki so si želeli pouka, kako bi se ondi osnovalo katoliško društvo; iz tega je jasno, da .Narod" ne piše resnice, ako trdi, da v Poljanah razven g. kapelana nikdo ne želi takega društva.
Glede na snovanje političnega društva za Gorenjsko pa omenimo, da se .Narod", ko zanikuje potrebo takega društva, igra z jako nevarnim orož-j«m, katero svojo ost prav lahko obrne tudi proti narodnim načelom, katera .Narod" pravi da varuje in brani. Mi smatramo društveno organizacijo na Gorenjskem skrajno potrebuo, ne toliko s strankarskega stališča, kolikor s stališča, da treba gorenjsko ljudstvo duševno in gmotno tako organizovati, da bode moglo vzdržati naval, s katerim bogati in zato velemogočni tujec naskakuje lepo gorenjsko posest, katere kos za kosom pada v njegovo nenasitljivo žrelo. Vsled tega goni se naš Gorenjec s svojih rodnih tal ter jih prepušča tujcem, ki so nam nasprotni v verskem, narodnem in gospodarskem oziru. Spomnimo se gledd na to razmer okoli Tržiča, na Savi, Jesenicah, na Bledu in drugod. Tukaj je slovenski narod v nevarnosti za svojo posest. Zato je jako ne-osnovano in naravnost greh zoper naš narod, ako se napori domoljubnih mož, organizovati naše ljudstvo na Gorenjskem ter delovati na to, da se ohrani versko-nravni in gospodarski samostojno, razznanjajo svetu kot nepotrebni in to vse raz omejeno, nizko
strankarsko stališče, kakor je to storil v tem slučaju »Slov. Narod".
Po tem potu po našem mnenju nikdar ne pridemo iz okrožja osebnih prepirov do delovanja za naš narod. — Iz istega vzroka se nam tudi tako nesrečna zdi vprizoriter nezaupnice proti grofu Ho-henwartu, ker se ni skovala toliko proti poslancu, kolikor proti konservativni stranki, kar je razvidno iz poročil objavljenih v tem oziru v .Slov. Narodu". V tem smislu naj .Nsrod" tudi umeva zaupnico, katero so odposlali gorenjski volilci radovljiškega okraja poslancu grofu Hohenwartu, in proti kateri se zaganja s toliko silo. Z razdvajanjem našega ljudstva tiramo le sami sebe v propad.
Jeduako se v .Narodu" tolmači osnova katoliške delavske družbe v Zagorju. Vsak razsoden človek, ki pozna socijalno-demokratično, anarhistično gibanje med delavci po svetu sploh, komur je znano, kako marljivo hodijo begat zagorske delavce socijalisti iz Ljubljane, ve, da treba kaj storiti za dosedaj še verne in delavne rudokope, ako nečemo, da se med nje ne vseli še večja nezadovoljnost, ker se jim spodbije versko prepričanje in življenje, ki sladi in olajšuje delavcu njegov obstanek ter mu daje snage dovolj boriti se zakonitim potom za svoje pravice.
To je bil vzrok, da se je r smislu okrožnice Leona XIII. napravila katoliška delavska družba tudi v Zagorju. .Narod" pa v svojih dopisih stvar slika tako, kakor bi bila nova kat. delavska družba osnovana proti Zagorskemu .Sokolu". Po našem mnenju ima .Sokol" svoj namen, kat. delavska družba zopet svoj namen, vendar tako, da se ne izključujeta ta namena ter da je mogoče, da obstajata drug poleg drugega, ne da bi se mej njima netil prepir. — Mi tukaj ne smemo gledati na osebe, marveč na stvar, mi se ne smemo ozirati na trenutne sedanje razmere, marveč moramo gledati v prihodnjost. Ce pa
stvar sodimo s tega stališča, tedaj nam je jasno to-le: Ako bode .Narod" gojil prepir pri zagorskem .Sokolu" ter naskakoval ž njim na kat. delavsko društvo, bode vspeh ta, da ne bode mogla delavska družba razvijati svojega blagodejnega delovanja tako, kakor bi bilo želeti v prospeh delavcev, in ker .Sokol" 8 svojim zabavnim namenom tudi ne bo rešil socijal-nega vprašanja, imeli bodo bogato žetev pri teh prepirih — socijalni demokrati, kateri pač tudi -Narodu" v n ar o d n em oziru ne morejo biti vzor in tudi ne poroštvo za prospevanje narodne zavesti med delavci v Ztgorju.
Sploh ne pozabimo, da svet hiti urnim korakom socijalnim katastrofam nasproti in da se jim ne izognemo tudi mi Slovenci. Da pa jih mi srečno pre-trpimo, treba, da ohranimo slovenski narod duševno in gmotno krepak, sicer bo naš narod trst, katerega bo omajal vsak vetrič in kadar bomo na njem iskali zaslombe, razdrobil se bo nam v prah in narod naš bo služil le kot rodovitna njiva, na kateri bo cvetela in zorela pšenica — tujcu I
K r ščansko - socij al en program treba tudi nam Slovencem zarisati na svojo zastavo. Nadejamo se trdno, da pod to zastavo kmalu preneha doba prepirov in kričanja za narod ter da napoči doba resnega dela za duševni in gmotni naš prospeh.
Jednostranost torej na stran in na njenem mestu naj se vkorenini — višje obzorje!
Papeževa enciklika do poljskih
škofov.
(Dalje in konec.)
Poljakom na Ruskem.
K temu, kar smo rekli vsemu poljskemu narodu, pridejati še hočemo nekatere točke, ki bodo, kakor mi sodimo, koristne za posamične kraje, v
LISTEK.
Stari ulanec.
Povest. ČeSki spisal Vaclav B. Tfebir.sky.
(Dalje.)
Pri gospodu stotniku se je sešla danes popolu-dne zopet vesela družba; tudi gospod major je pri-jahal na svojem vrancu. Od nekega časa je slavil gospod stotnik gostije skoro vsak dan. Iz celega polka so se shajali k memu častniki, pa puščali tukaj včasih kar najedenkrat svoje mesečniue. Niso se ke-sali; vsaj je imel gospod stotnik pri sebi — sestro Marcelino. Njeue oči črne kakor noč in žareče kakor solnce so znale očarali vsakega, zlasti mlade častnike. Bili so veseli f*ntjn, pa sami grofje in knezi. Grofov je bilo malo med njimi in z rudečo krvjo nobenega, prav nobenega. Pri stotniku so minuli dnevi kakor ure, ure kakor minute.
Toda daues je sedela Marcelina sama v svojem salonu. Pričakovala je mladega grofa, Kolovrata. Najedenkrat so zazvenele pred hišo podkovi. Marcelina se je vzdiauila kakor iskra iz naslonjača, ki je bil potažen s t^mno-rudečim aksamitom. Skočila je k oknu in v njenih črnih očeh je zabliščalo nekai, kakor če plameuica zažari v temi, na črnkastem obrazu se ie pokazala ru9- čica, kakošna nastane na nebu, ko prasketajo po noči strelni plameni. Za-
smejala se je glasno, prav tako, kakor če se je norčevala iz ljudij.
V tem hipu je hitela nasproti novemu gostu.
.Tako pozno, gospod grof? Pričakujemo vas že cele dve uri. Bala sem se že za vas, govorila je in podala mlademu častniku roko.
Ves zamaknen je šel grol z Marcelino t roko.
.Do smrti bi mogla tako živeti, ljuba Marcelina, ali bi hoteli?' začel je častnik.
Marcelina je pobesila sramežljivo glavo, dve kili črnih las ste splavali čez črnkasti obraz, ki je brezdvomno pričal, da je Marcelina dete gorkega juga. Grof se je stresel kakor mlad hrastič, ko zapiše vanj vetrec in šepeta njegovim listkom, kako srečni so ljudje na zemlji, ako sezida ljubezen nad njimi svoj dom.
nGospod grof — jaz sama ne določujem svoje usode. Odvisna sem od brata, — pa tako rada bi živela v svoji domovini I Privadila sem se onim ravninam in Dunavu, kateri teče po njih kakor kralj. Gorato češko mi ne ugaja; hrepenim po dunavskih valovih, na katerih sem preživela toliko krasnih, nepozabljivih dnevov; poleg katerega bi tudi rada
počivala--. Verjamite mi, gospod grof, tuj kraj
nima zame nobenega veselja".
.Z vami pojdem. draga Marcelina; skupaj se bova vo/ila zvečer po modrih dunavskih valovih in se vam bodo vrnili zepet oni krasni, nepozabljivi
dnevi. — Z vami bi šel povsodi, tudi v afriške puščave in v sredi lepih brlogov bi vam in sebi sezidal kočo--".
.Ali bi na zavrgli moje domovine?* vprašala ga je še jedenkrat; povzdignila glavo, pogledala nanj z očmi, ki bi znale raztajati tudi najširši led. Takemu čarodejstvu nasprotovati se pa še ni naučil mladi neizkušeni grof. Bilo mu je prav tako, kakor otroku v lepi povesti, ko je vstopil na vrt, na katerem je cvetela množica neznanih cvetov, omam-ljujočih ga s čarobno vonjavo. Usedel se je na zeleno, mehko travo, glavo si je podprl na palmo, in vse cvetlice so se k otroku sklanjale, svoje čašice odpirale — ga vabile s svojimi dihljeji in z dihanjem zazibljale---
„Hočete torej z menoj? Dunajski valovi vas pozdravijo, privadite se jim in njih šumenju. O tam je lepo! Ko zagostoli slavec v njega šum, zdi se mi, kakor bi slišala čarobno godbo; žalostne melodije so zdaj tihe in zopet besno ropotajoče, kakor grom. Včasih se vzdiga Dunav nad svoje brege, kakor ogromna kača, ko se grozovito v zraku vrti in na svojo žrtev pada. Gospod grof, tako mi je doma, pa vam ne bo prav tako."
Mladi grofje bil kakor v nezavesti; v glavi mu je vrelo, kakor bi bili žgali ogenj.
.Sestra, sestra! Ne čudil bi se, ako bi se bila narodila nekje na Sekvani. — Dobro došli, gospod
^ C	VY1
.i .
"N.
katerih stanujete. Zato bi Vam mi radi nekatere opomine toliko globočje vtisnili v Vaša srca.
Obratujoč se najprej do Vas, kot po številu najmočnejših, ki prebivate pod rusko vlado, smemo Vas po pravici pohvaliti zaradi Vašega srčnega spoznavanja katoliške vere in z obodrenjem potrjevati v veri. Opominjamo Vas, da se trdno držite ter stanovitno gojite sveto vero, kajti v njej imate dobro, katero je, kakor smo že rekli, temelj in vir najvišjih dober. Kristijan more jej dajati prednost pred vsemi drugimi stvarmi; od te stanovitnosti ne sme po božjih naredbah in sijajnih vzgledih svetnikov vzlic vsem težavam odstopiti, temveč jo varovati z vso silo in naporom in ž njeno pomočjo pričakovati z vso gotovostjo in potrpežljivostjo tolažbe iu pomoči pri Bogu, naj pride kar koli.
Kar se Nas tiče, dobro poznamo Vaš položaj, kakor to zahteva Naš posel, in se veselimo Vašega presrčnega in otroškega zaupanja v Nas. Opominjamo Vas. da zavračate vse, kar se napačnega raztresa o Naših dobrih namenih in o skrbi do Vas, in prosimo: bodite prepričani, da nič manj ne skrbimo za Vas, kakor so prejšnji papeži, nič manj, kakor za druge narode, in da ohranimo zaupanje Vaše, smo pripravljeni, vsega s trdnim sklepom se lotiti in tudi izvesti. Opomnimo naj, da smo od začetka našega vladanja mislili, kako povzdigniti ka-toličanstvo pri Vas, pri ugodni priložnosti jeli smo se pogajati s carsko vlado, da dosežemo to, kar zahteva dostojanstvo apostolskega stola in varstvo Vaših koristij.
Vspeh teh pogajanj je bil, da se je doseglo sporazumljenje v nekaterih točkah, mej drugim, da smejo škofje svobodno voditi semenišča po cerkvenih določilih, da se je izročila duhovna akademija v Peterburgu, ki je odprta tudi Poljakom, jurisdikcji mohilevskega nadškofa in da se je bolje vredila v veliko korist duhovščine in vere, da se je obljubilo, da se kmalu odpravijo ali pa vsaj ublažijo oni izjemni zakoni, zaradi katerih se je toliko pritoževala Vaša duhovščina. Od tistega časa nismo opustili nobene priložnosti, da bi ne bili priganjali, da se izpolni, kar se je dogovorilo. S takimi pritožbami obrnili smo se do velemogočnega carja samega in apelovali v Vaši stvari na njegovo prijaznost proti Nam in visoko čuvstvo pravičnosti. Opustili ne bodemo, obračati se do njega s prošnjami za Vas, priporočajoč poslednje pred vsem Bogu, ker je »kraljevo srce v roki Gospodovi". (Prov 21. 1.)
Vi, častiti bratje, pa nadalje z nami branite posvečene pravica katoliške vere, ki bode v resnici zadoščala svojemu namenu in dajala dobrote, katere mora, da je, imajoč potrebno svobodo in varnost, oskrbljena z ugodnimi sredstvi za razvoj svojo delavnosti. Ker ste sami opazili, koliko smo se že trudili, da se napravi javen mir in red pri narodih in tudi ohrani, glejte vedno, da bodo duhovščina in-drugi spoštovali oblastva in ohranjevali javen mir in red, da se tako odpravi vsak povod za spodti-kanje in grajo in da se ne bode moglo katoliško ime niti za pičico obdolževati, da ohrani svoj dober glas in ga še pomnoži.
častnik. Zdaj pa že vemo, zakaj niste prišli v družbo svojih prijateljev. Kajne, da zna Marcelina lepo zabavati", smejal se je stotnik vstopivši v salon in ponudil mlademu Kolovratu svojo desnico.
.Gospod stotnik, bolje je, da se ni narodila gospodičina v mestu, kjer veje že malim otrokom v srca zlobna in lahkomiselna sapa. Tem zvestejša in ljubkejša tovaršica more biti in tudi bo meni, svojemu ženinu. — Gospod stotnik, ali privolite, da bi okrasil z vašim rodbinskim grbom Kolovratski grb? Obračam se na vas, gospod stotnik, saj moja sreča je odvisna od vas —"
„Od mene, ljubi grof? — Ali bom jaz deležen vaše sreče ali nesreče vašega življenja? Le na to bi vas opozoril, gospod grof, da se ne prenaglite. Tebi pa, Marcelina, pripomnim: dozdaj si prosta kakor orlica, ko leta iz sedmograških gora v naše planine; kakor dunavski valovi, ko se dvigajo jeden nad druzega. Toda braniti ti nočem. Sama določi o svoji svobodi."
,V okove gospoda grofa se dam rada vkleniti,
brat--"
.Naj velja, sestra moja. Naj ti so njegovi okovi sladki, vam pa, gospod grof, želim, da bi našli v Marcelini zvesto družico za vse življenje. Samo to prosim, da ohranite zaroko še za danes skrivno. Tem bolj pa iznenadimo potem svoje prijatelje."
(Dalje Bledi.)
Ravno tako glejte, da se blaginji vernikov ne bode kaj škodovalo bodi si že, kar se tiče uprave župnij, oznanjevauja božje besede ali gojitve verskega duha, da otroci in zrelejša mladina pridno dobivajo zlasti v šolah katehetski pouk, in sicer kolikor je mogoče po duhovnikih, kateri so od Vas za to opravičeni; da se božja služba vrši v primernih poslopjih in s primerno slovesnostjo, s Čimer se vera pospešuje. Ce v tem oziru pretč nevarnosti, prav storite, če jih odvračate, iu sklicujte se na resen in moder način na to, kar se je dogovorilo z apostolskim stolom.
Ne le Poljaki, temveč vsi, kateri skupnost odkritosrčno ljubijo, morajo želeti, da se take nevarnosti preprečijo, temveč se zgodi primerno dobro. Kajti katoliška cerkev je, kakor smo že v začetku omenili, in kakor se kaže slednji dan, tako vrejena, da državam in narodom ne škoduje, temveč jim mnogostranski koristi, in to tudi v pozemeljskih stvareh.
Poljakom v Avstriji.
Vi, ki stanujete v ozemlji vzvišene rodbine Habsburške, pomislite, koliko se imate zahvaliti vzvišenemu, podedovano vero tako cenečemu cesarju. Vaša zvestoba in hvaležna udanost do Njega naj vedno svetleje sveti in sveti naj nič manj Vaša gorečnost, da vse izvedete, kar obstoji v neomadeževano ohranitev in v čast katoliške vere dobrih naprav ali se jih po času in okoliščinah osnovati more.
Mi jako želimo, da krakovsko vseučilišče, ta stari in plemeniti sedež znanosti, ohrani svojo veliko veljavo in tekmuje z onimi velikimi šolami, ki so se z Našim pospeševanjem baš v sedanjosti osnovale po skrbi škofov in radodamosti zasebnikov. Kakor na onih, naj tudi na Vaši pod skrbjo Našega ljubljenega sina kardinala Škota dobivajo vsi znanstveni predmeti, v prijazni zvezi z vero vkupe hodeč, od nje luč in moč, v nje obrambo po svoje delujoč, izbrani mladini donašajo občno korist.
Tudi mora Vam biti zelo veliko na tem —vsaj nam je to zelo na srcu — da se pri Vas verski redi občno spoštujejo; ti so, odlikujoč se po svojem teženju za krepostjo, mnogostranski učenosti in plodonosnem delovanju cerkvi kot elitne čete na razpolago in tudi država se jih je vedno posluževala kot najboljših sodelavcev pri vseh izvrstnih napravah. Z ozirom na Galicijo omenimo stari bazili-janski red, za katerega obnovljenje smo že poprej nekaj posebnih vreib ukrenili. Nam napravlja veliko veselje, da, Našim pričakovanjem z vso vestnostjo ustrezajoč, z vso silo teži po slavi minolih časov, ker se je na mnoge načine pokazal blagodejen za rusinsko cerkev. Znamenja tacega blagodejnega delovanja se vedno očitnejo vidijo vsled pazljivosti škofov in marljivosti duhovščine.
Ker smo tukaj omenili Rusinov, moramo Vas opominjati, da bodite ž njimi v tesnem prijateljstvu, če tudi so druzega rodu in obreda, kakor se spodobi za take, katere veže skupnost vere in države. Kakor jih priznava cerkev za zaslužne sinove in jih ljubi, in jim po modrem sklepu dovoljuje njih pravne navade in šege, jih tudi Vi, zlasti duhovščina morate zmatrati za brate, ki so z Vami jednega srca in jedne duše in si z Vami skupno prizadevajo, da se Bog in Gospod obilno slavi in se ob jednem množe plodovi in vsakeršne pravičnosti v .lepoto miru".
Poljakom na Nemikem.
Radi se obračamo do Vas, ki stanujete v cerkveni pokrajini gnezenskopoznanski. Posebno Nas veseli, da moremo omeniti, da smo po občni želji po pobožnosti, modrosti in ljubezni bdlikujočega moža izmej Vaših rojakov postavili na preskušeno stolico sv. Adalberta. Se bolj pa nas veseli videti, s kako pokorščino in ljubeznijo Vi jednodušuo podpirate njegovo milo in marljivo delovanje. Iz tega izvira upanje, da bo stanje katoliški cerkvi pri Vas z vsakim dnem veselejše. Da se to upanje še bolj potrdi in popolnoma ustreže željam, priporočamo Vam, da zaupate v velikodušno pravičnost prevzvišenega cesarja, o katerega naklonjenosti in blagohotnosti da Vas smo se osebno prepričali, in jo tudi ohranite, ako bodete spolnovali zakone in vsestranski krščanski živeli.
Sklep.
Te predpise in opombe naznanite svoji čedam, da bodo z vašim sodelovanjem še plodovitejši. V njih naj spoznajo najdražji sinovi, kako jih ljubimo. Vsprejmejo naj jih pa z Našim željam primemo poslušnostjo in spoštljivostjo. Ce se bodete — kar Mi za gotovo pričakujemo, skrbno in stanovitno rav-
nali po njih, pomanjšali bodete nevarnosti, ki prete veri po časovnih okoliščinah in obvarovali znamenite prednosti svojih očetov, posnemali njih mišljenje in vzglede in iz tega imeli največjo korist v olajšanje življenja.
Prosite z Nami za obilno božjo pomoč s pri-prošnjo slave polne Device Marije, sv. Jožefa, katerega praznik obhajamo danes, in nebeške priprošnjike Poljske.
Kot poroštvo tega in v dokaz svoje naklonjenosti dajemo Vam, Vaši pazljivosti izročeni duhovščini iu narodu z ljubeznijo v Gospodu apostolski blagoslov.
Dano v Rimu pri sv. Petru dne 19. marca 1894 v sedemnajstem letu našega pontiiikata.
Politični pregled.
V L j u bij an i, 5. aprila.
Volitev v dunajskem notranjem mestu je začetek boja mej nemškimi liberalci in demokrati. Ti dve stranici sta si bili popolnoma spojili pred nekolikim časom in sta pri zadnjih občnih državno-zborskih volitvah skupno postopali proti krščanskim socijalistom. Pri dopolnilni volitvi pozneje so v notranjem mestu celo 1 beralci volili dr. Kronavveterja, da si ta mož ni povsem jednacih nazorov z liberalci. Zadnja volitev jih je razkrojila. Po volitvi je bilo več shodov na katerih ste obe stranki precej hudo druga proti drugi zabavljali. Novoizvoljeni poslanec Noske je očital demokratom predrznost in nehva-ležnost. Liberalci so takorekoč iz usmiljenja volili jednega demokrata v dunajskem notranjem mestu, ali sedaj jih pa zato hočejo izpodriniti popolnoma iz notranjega mesta. Demokratje so pa osnovali poseben odbor, ki bode neprestano deloval zanje in zlasti tudi agitoval za občno volilno pravico. Boj je začet in najbrž ne bode kmalu ponehal. Nesloga mej dunajskimi naprednjaki bode pač krščanskim socijalistom le v korist.
Mladočehom so jako zoprna vedno množeča se katoliška društva na Češkem in Moravskem. Na shodu v Kolinu je vprašal neki udeleženec mlado-Češkega poslanca Engla, kaj da mislijo Mladočehi storiti proti klerikalni vedno se razširjajoči agitaciji. Na to vprašanje je odgovoril dr. Engel, da so proti klerikalni agitaciji najboljše sredstvo liberalni učitelji in pa brezverska šola. Dolžnost je pa tudi vsakega mladočeškega političnega in narodnega društva, da klerikalce povsod zasleduje in odpravlja, kar pusti nečisti val klerikalizma. Po njegovem mnenju se vpliv duhovščine in pa prava vernost pač jako malo vjemata. To kaže, da hočejo Mladočehi z vso silo v bodoče udrihati po klerikalcih. To je tudi verojetno, ker mislijo, kakor se je izrazil dr Schvvarz, nekoliko manj zabavljati vladi. Nekaj pa morajo imeti za napadanje, drugače pri njih stranki ne gre, ker niso za nobeno resno delo. Prepričani smo pa, da s katoliškim gibanjem pa Mladočehi ne bodo tako hitro pomeli, kakor so s Staročehi.
Kossuthovo slavlje na Ogerskem že pač davno presega meje vsega dovoljenega. V deputacijah, ki so prišle se poklanjat sinovoma Kossuthovima in izražat jima sožalje, je bilo tudi več uradnikov, kar je gotovo značilno za razmere na Ogerskem. Ni čuda, da se še v inozemstvu čudijo, da se vse te komedije trpe. Berolinska .Kreuzzeitung" misli, da tako dalje ne more iti v mouarhistični državi. Zrušiti se bo moral sistem, ki take stvari dopušča. Na Ogerskem se je te dni veliko izdajskega govorilo. Od več stranij se je naglašalo, da si Ogerska mora pridobili popolno samostojnost. Jeden Kossuthovih sinov se je izrekel, da drugače on ne more razumeti tacega proslavljenja njegovega očeta, nego da so vse stranke jediue v tem, da se mora Ogerski priboriti popolna samostojnost, le v tem niso jedine, kdaj naj se ta boj izvojuje. Govori se, da mislita Kossuthova sinova potovati po deželi, da prebivalstvo še bolj vnemata za ideje njegovega očeta. — Vlada vse to mirno gleda in tudi drugače ue more, ker je njen obstanek odvisen od skrajne levice.
Politični umori v Srbiji. Omenili smo že dveh političnih umorov v Srbiji. Danes je nam še omeniti, da so v Svojimiru oborožeui radikalci umorili naprednjaka Vladimira Pavloviča. Radikalni listi oporekajo, da bi ti umori bili politični, ali njih politični značaj že to dokazuje, da ni bil noben umorjenec oropan. Sicer pa ni prvi pot, ko si srbski radikalci poslužujejo umora, temveč je znano že več podobnih slučajev iz prejšnjih let. Bili so že v zvezi z roparji iu požigalci. Nova vlada bode pač
morala z vso odločnostjo postopati, ako bode hotela vzdržati red.
Upokojence generala Anghelescu je predmet, o katerem se sedaj govori največ v Ru-muniji. Generalni intendant Tamara je pregledoval blagajno 1. voja v Krajevi iu našel, da manjka 20.000 frankov. Pojasuilo se je, da je 14.000 od teh denarjev si izposodil poveljnik voju general Anghelescu. General je obljubil, da dolg povrne, ali vojno ministerstvo ga je vzlic tej obljubi takoj upokojilo.
Norvegija. Radikalci predlagali so v državnem zboru, da naj se kralju poniža apanaža za 100.000 kron. Državni zbor pa ni odobril tega predloga. Sklenil je pa, da se ustavi apanaža kraljeviču, dokler se ne oporeče novica, da se je kraljevič izrekel za to, da bi Švedi z orožjem vdrli v Norvegijo, ako bodo Norvežani le zahtevali večjo samostojnost.
Brazllijanska vlada misli konfiskovati posestva iu sploh premoženje vsem tujcem v Braziliji, ki so kako podpirali vstajo. To bi bilo hudo na-silstvo in bi se lahko zlorabilo. Marsikak tujec je bil prisiljen kolikor toliko iti na roko vstašem, če bo pridrli v kraj, kjer ima svoje bivališče, kajti drugače bi ga bili pa oropali ali pa še umorili. — General da Gamo in tovariši se mislijo dati postre-liti, ako jih bodo izročili Portugalci. Peixoto misli menda, da se bode s surovo silo najložje obdržal.
Slovstvo.
.Theologisch-praktische Ouartalschrift." —
II. zvezek tega izvrstnega bogoslovnega lista prinaša celo vrsto zelo zanimivih znanstvenih in praktičnih večjih in manjših sestavkov. Izmed teh posebe omenjamo spisov: Die Aufgabe der Kirche inmitten der gegenwartigen socialen Bewegung (P. M. Albert Weiss); Die Verteidigung des Glaubens und der Glaubigen gegen den Unglauben (Lehmkuhl S. J.); Kirchlich-social-politische Umschau (Weiss). — Duhovnom je ta list že itak pohvalno znan, zato ga nam ni treba priporočati še posebej.
Škrtac. — Napisao H. Conscience. Preveo J. Zorič. V Zagrebu. Knjižara Dioničke tiskare. 1893. Cena 60 kr.
Početni nauk o petju za ljudske šole. — Po R. Weinwurmu sestavil Anton Ne d ved. V Ljubljani. Tiskala Kleinmayr & Bamberg. 1894. Cena 20 kr.
Vaje v petju. Zložil Anton Nedved. — V Ljubljani. Tiskala Kleinmayr & Bamberg. 1894. Cena 60 kr.
Kako postanemo stari? Spisal dr. Jurij Simonič. Natisnila Klein & Kovač v Ljubljani. Založil pitatelj. Cena?
Zbrani dramatični in pripovedni spisi dr. Jos. Vošnjakovi. — Narodna knjižnica. 3. zvezek. — Celje. 1894. Tiskal in založil Dragotin Hribar. Cena 50 kr._
Dnevne novice.
V L j u bi j an i, 5. aprila.
(Poslovanje uradov pri konfiskaciji listov.) Po dosedanji praksi pri koufiskovanju listov se je dogajalo pri nas redno vselej, da je bila kaka številka lista konfiskovana, ne da bi se bilo naznanilo, kateri sestavek da je zaplenjen, in da je vrednik moral čakati naznanilo še le drugi dan. Pravosodni minister je pa sedaj odredil, da se takoj pri konfiskaciji lista naznani vredniku, zakaj da je bil list konfis-kovan.
(Nagrade in priznanja za cepljenje kdz.) C. kr. ministerstvo za notranje stvari je v priznanje zaslug za pospešitev cepljenja k6z v 1. 1892 ziste-movane nagrade za cepljenje kdz prisodilo nastopnim zdravnikom, in sicer prvo nagrado v svoti 63 gld. provizoričnemu okrajnemu zdravniku g. L. Zalokarju v Vel. Laščah, drugo nagrado v svoti 52 gld. provizoričnemu okrajnemu zdravniku g. Rud. L u k e š u v Šmariji; tretjo nagrado v svoti 42 gld. dobil je provizorični okrožni zdravnik g. Fr. Fin z v Ljubljani. Ltim povodom izraža deželna vlada kranjska javno priznanje za posebno požrtvovalnost v prvi vrsti čestiti duhovščini po deželi, predvsem č. g. kanoniku Ivanu H o f-s te ter ju v Postojini, dalje nastopnim čč. gg. župnikom: Iv. Sajovicu v Slavini, Iv. Segi Podlipo, Juriju Rozmanu v Rakitui, Jos. Skoficu v Zaplani, Iv. Doviču v Mirni Peči, Iv. Plevaniču v Soteski, Lovro Gantarju v Čermošnjicah, Karolu Hoferju v
Čatežu in župnemu oskrbniku č. g. Val. Bernardu na Studencu. Dalje učiteljskemu osebju, ki je letos zdravnike pri cepljenju kdi jako izdatno podpiralo, in sicer so to gospodje: nadučitelj Josip Kragelj in bivši učitelj Andrej Kmet v Tržiču, nad-učitelja Martin Gerčar na Mirni in Ivan Jaklič v čermošnjicah, šolski vodja Vinko Kmet pri št. Lovrencu, nadučitelj Miha Kalan v Št. Petru, bivši nadučitelj Anton Skala v Vremu; učitelji Ivan Su-ligoj v Ostrožnem Brdu, Štefan Jelene v Trnju in Rudolf Horvat v Orehku, nadučitelj in okrajni šolski nadzornik g. Fr. Gaberšek na Krškem in občinski odbornik Ivan Spilar v St. Petru.
(Koncert opernega pevca g. Trtnika.) Včeraj bila nam je zopet priložnost dana občudovati krasni glas našega domačina, opernega pevca g. Trtnika, katerega smo kot nadarjenega pevca spoznali že preteklo leto. Pokazal se je v vseh točkah, popolnoma izvežbanega pevca. Posebno zanimivo pel je: „Recitativ iu veliko arijo" iz opere .Bajazzo" iu .Lohengrinova pripoved o „Gralu" in ,slovo". Tudi v vseh drugih točkah je pokazal, da je mojster petja in da ima lepo čist, milo doneč glas. — Koncert je bil dobro obiskan.
(Slovenski klub na Dnnaju) ima v soboto 7. aprila t. I. sedmi svoj večer v tej sezoni v dvorani restavracije „zum alten Šchottenthor" I. Schotten-gasse 7. Berilo bode imel gospod Fran S v e t i č : „0 realizmu na odru". Začetek ob osmih zvečer.
(Iz Ptnja,) 4. aprila: Poročena sta bila danes v tukajšnji nemški cerkvi g. Karol P I e i w e i s, notarski kandidat v Ljubljani, in gdč. Olga Ploi, hči tukajšnjega domoljubnega advokata.
(V Vojniku) vrši se dne 8. aprila ob 4. uri popoludne v gostilni Vrečerjevi redni letni občni zbor katoliškega slovenskega političnega društva .Edinost".
(Iz Št. Petra na Notranjskem,) dne 2. aprila: Izvanredno lepo vreme je kaj ugodno za naše po-gorelce. Te dni vidimo prvo ostrešje zgotovljeno, prične se tudi zidarsko delo in upati je, da bode v kratkem vsaj deloma zaceljena rana nesrečnikov. Kaj prijetno je bilo slišati o milih darovih dan za dnevom dohajajočih od raznih dobrotnikov, katere je naš č. g. duhovnik modro razdeljeval. Zaprečila se je s tem prva beda, pri nekaterih tudi ohranila cela odškodnina zavarovalnic za stavbinske stroške. Čudno se mnogim dozdeva, zakaj da je si. županstvo toliko časa pridržavalo v ta namen došle mu zneske. — Začelo se je pri nas nekoliko resno delati za potrebno vodo: razširila se je za nekoliko metrov vaška lokev in za vodnjak na spodnjem koncu vasi pričenjajo se prve priprave. To je hvale vredno, le želeti je, da se vse izvrši v občno korist. Predno se je začelo rušiti kamenje v imenovani lokvi, bila je govorica, da se bode obrnilo v prid pogorelcem, a to se ni zgodilo, zakaj ne, nam ni znano. Le toliko vemo, da pogorelci niso imeli do onega kamnja pravice. Žalostna resnica! — Dne 15. t. m. osnuje se pri nas kmetijska podružnica; v ta namen nas bode obiskal tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Pire. Pripravljeni smo vse v to svrho storiti in pozdravljamo ustanovitev te prekoristne podružnice, le prične in vrši na| se tako, kakor si želi katoliško verni pivški kmet; na drugi način zna seme pasti v nerodovita tla; Pivčana ne obrne vsaka sapa!
(Japonski princ v Postojinski jami.) Japonski princ K o m a t s u , ki potuje zdaj po Evropi, in )e bil tudi našemu cesarju predstavljen na Dunaju, obiskal je v torek slovečo postojiusko vileuico. Priuc se ni mogel zadosti načuditi podzemeljskim ču-desom.
(Darovi.) Po želji rajne gospe Marije Murnikove dob6 še: Ubogi v Radovljici 50 gld., dijaško podporno društvo .Radogoj" 50 gld., podporno društvo za slovenske visokošolee na Dunaju 50 gld., prostovoljno gasilno društvo v Radovljici 50 gld, pevsko društvo .Slavec" 25 gld., pevsko društvo .Liub-ljana" 25 gld., Čitalnica v Spod. Šiški 25 gld, družba sv. Cirila in Metoda 25 gld. „Nar. dom" 25 gld , .Glasbena Matica" 25 gld., msgr. Jerana dijaška kuhinja 25 gld.
(Blagoslovljenje in otvorjenje nove šole) se je dne 29. m. m. slovesno vršilo v Retečah pri Škofji Loki. Ker je tamošnji č. g. župnik zaradi bolezni v Ljubljani, izvršil je namesto njega službo božiu v župnijski cerkvi in blagoslovljenje v šoli njega namestnik č. g. Fr. RozmaD. Po končanem blagoslovljenju je v imenu okrajuega šolskega svčta kranjskega s primernim govorom šolo otvoril c. kr.
okrajni šolski nadzornik g. A. Zumer. Za njim je govoril novoimenovani šolski voditelj in učitelj g. R. Ziegler in končno v imenu č. g. župnika njega namestnik , ki je v svojem govoru naslikal pomen in važnost šole in mnogoštovilno zbranemu ljudstvu priporočal redno pošiljanje otrok v šolo. Po končani slavnosti je okrajni šolski svet priredil v učiteljevem stanovanju skupno kosilo za 26 oseb. Petje v cerkvi, v šoli in pri kosilu so preskrbeli gg. učitelji iz okolice, katerih je bilo okoli 20. Vsa slavnost se je jako lepo iu redno vršila.
(Žalostni veliki petek.) V Zgornjem Hajdinu pri Ptuju se je dne 2. aprila pripetila huda nesreča. Imenovanega dne je ob 6. uri zažgal triletni deček posestniku Mateju Drevenšeku, po domače Komer-skemu, igrajoč v sobi z užigalnimi klinčki, hišo svojega očeta. Domačini in ptujska požarna bramba so hitro prihiteli na pomoč in pridno gasili, ali niso mogli ognja omejiti. Žal, da je pri gašenju gospodinja zgorela in našli so jo grozno obžgano na pogorišči. Pogreb njen je kazal izredoo sočutje. Neko bolno osebo je hajdinski kapelan rešil gotove smrti.
(Amerikanske novice.) V Jolietu je umrl 11. pret. m. nagle smrti Anton Turk iz Brusnic na Dolenjskem. Zadušil ga je plin. Pokojnik je zapustil doma ženo in čvetero otrok. — V West Newtonu pa se je ponesrečil Janez Kolenec. Padel mu težek kamen na glavo, ki ga je do smrti potolkel. — V jednem tednu tedaj ponesrečena dva Slovenca, katera sta v Ameriki iskala srečo! — Kako velike pravice imajo v Ameriki ženske nam spričuje nastopna do-godbica: V Dulutlu je hodila neka deklina svoji gospej s .checkom" po denar v banko. Zadnje dni pa je bančni ravnatelj obdolžil, da ima ponarejen check, ter jo je dal peljati v zapor. Drugi dau so se pa gospodje pri banki prepričali, da je deklica nedolžna in so jo hitro iz zapora spustili. A deklica je vložila pri sodniji tožbo zoper bančnega ravnatelja 0. Halla. Sodnija je razsodila, da mora Hali deklici plačati 500 dolarjev odškodnine, ker jo je dal zapreti za jeden dan. Deklica je tedaj v 24 urah zaslužila 1250 gl. av. velj. To je pač ameri-kansko!
(Štajerske kose.) Več sto vagonov po svetu dobro znanih štajerskih kos se izvozi vsako leto na Rusko. Dobra letina preteklega leta je provzročila, da so letos prišle še mnogo zdatneja naročila iz Rusije. Tedaj je na kolodvorih prav veliko tega blaga, katero se bode takoj odposlalo, da se le — kakor se splošno upa — zniža carina. Iz Rusije se pošiljajo štajerske kose celo v Perzijo in Afganistan.
(Tambnraškim zborom.) Družba sv. Cirila in Metoda ima na prodaj še ne dva meseca rabljeni bas k tamburicam, ki ga ji je daroval bivši tambu-raški zbor čč. mariborskih bogoslovcev.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 25. do 31. dne marca je bilo 16 novorojenih in 34 jih je pa umrlo. Umrl je 1 za legarjem, 1 za davico, 7 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 1 za mrtvoudom, 2 za starostno oslabelostjo, 1 vsled nezgode, 19 za različnimi boleznimi. Mej njimi je bilo 19 tujcev in 17 iz zavodov. Zboleli so 3 za škarlatico in 1 za davico.
(Iz Prage,) 1. aprila. V Roztokih je preklinjal neki mož Boga, govoreč, da je sv. Rešnje Telo navadno pecivo, da so duhovniki antikristi, in podobno. Enako se je smejal Sucharda, tako mu je priimek, kadar se je dal kdo prevideti s sv. zakramenti, on ne bode nikoli duhovna k sebi poklical. Tega mu tudi ni bilo treba storiti, ali prav za prav, mu je za to časa zmanjkalo. Tri dni pozneje je cepil drva, kar omahne in izdihne svojo dušo. V treh letih je že drugi slučaj nagle smrti bogokletnika npi riti sta! — V Lomnici pri Jičinu je razpuščen občinski zastop radi demonstracij pri mladočeškem shodu. Govoril je obsojeni omladinec Sokol. Sicer pa hočejo nekateri obsojene vodje Omladine grozno Častiti, kakor bi slonela edino le na njih srečna prihodnost naroda. Nekoliko zdržljivosti bi nikakor ne škodovalo. Omladina je vse drugo potisnila v ozadje. Taka je mladočeška politika: svet jih mora smatrati za mu-čenike in jih mora milovati. Da bi za ljudstvo skrbeli, to jim je deveta briga. Kaj jim mar, da gredo tisoči in tisoči iskat po svetu kruha, kaj jim mar, da se češki delavci ponemčujejo, da jim nemški tovarnarji diktirajo in ubogi tlačaui v skrbi za se in za svojo družino se jim vdajajo. Koliko bolj bi koristili, ako bi ljudstvu zemljo branili, kajti narod se more zdržati le takrat, ako živi redno, verno, ako poseda svojo očetovsko zemljo in jo obdeljuje. Za-pravljivost ni nikakor na mestu, in ako se bode med
ljudstvom še naprej širila, kakor se je dosedaj, potem je vse zastonj. V tem smislu se je izrazil tudi kra-ljevegraški škof Brynych. — Iz odbora zemljedelskega sveta je izšel izkaz o podporah tistim krajem, ki so imeli lani posebno slabo letino. Veliko-posestniki in najemniki ne bodo nobene pomoči dobili. Podpore se bodo dajale večinoma v naturaiijab in tudi voz-nina na nekaterih železnicah bode ceneja. Prva pomoč znaša 208.500 gl. in prizadeti okraji bodo dobili od 1500 gl. do 6500 gl.
(Zlata še ne bode zmanjkalo.) Dobivanje zlata se je v Ameriki zadnje leto zdatno pomnožilo. Leta 1892 so v Zdr. državah našli samo za 33,000.000 dol. zlata, leta 1893 pa so ga pridobili za 37,000.000 dolarjev. Še zdatnejša pa je pridobitev zlata na celem svetu. Skupna cena v leto 1893. pridobljenega zlata znaša namreč 150,000.000 dolarjev.
Telegrami.
Dunaj, 5. aprila. Policija je zasledila že vec let delujočo več glav broječo družbo goljufov, kateri je bil glavar v Galiciji rojena že večkrat kaznovana oseba z imenom Szapira. S pismi iz Londona do oseb v Galiciji, v katerih so jim ponujali ponarejene ruske in druge bankovce po znižani ceni, izvabili so zločinci osebe, katere so jim odgovorile, v Rotterdam in različna nemška mesta, kjer so jim odjemali večje zneske na dobro organizovan način. Ta družba se je zasledila in zaprla v sporazumljenju z bero-linsko policijo.
Dunaj, 5. marca. Generalna debata o budgetu se je začela. Vpisanih je dvanajst govornikov proti budgetu in dvanajst za bud-get. Najprej je spregovoril Pacak proti budgetu. Omenjal je poslednjih dogodkov na Ogerskem povodom Kossuthove smrti in naglašal, da je treba z zadovoljitvijo kraljestev in dežel v zapadni državni polovici napraviti nekako protitežje, da se napravi ravnov esje. Jedino, če se decentralizujejo gospodarske sile, bode mogoče se upirati močni konkurenci Ogerske. Izjavo ministerskega predsednika, da ne pozna češkega vprašanja, govornik označuje za kurijoznost.
Pariz, 5. aprila. Včeraj zvečer razletela se je pri gostilni Foyot, nasproti senatnemu poslopju na okenski obzidek položena bomba, in so v gostilni se nahajoči socijalisti, gostilničar, pisatelj Taillade in natakar Tho-maso hudo poškodovani. Soproga Tailladova je le malo poškodovana. Več oseb je opra-skanih. Napadnik ni znan. Škoda napravljena gostilnici je znatna.
London, 5. aprila. Francoskega anarhista Meuniera, provzročitelja eksplozicije v kavarni Very v Parizu, so danes zvečer prijeli na Viktorijinem kolodvoru.
Novi Tork, 5. aprila. V premogovnikih zapadne Pennsylvanije štrajkajo ogerski delavci. Štrajkujoči delavci so pobili več tovarniških delavcev, napali tovarno v Davidsonu, pri čemur je bil jeden inžener ubit, jeden Oger in šest policistov pa ustreljenih.
Premovana želodčna tinktura lekarja Piccolija v Ljubljani se ne more primerjati s podobnimi navadno drastično vplivajočimi preparati, kateri so, če tudi sprva kaže, da močno vplivajo, škodljivi prebavljajočim organom	584 8 10 — 9
Umrli so:
4. aprila. Joiefa Polegeg, mestna uboga, 86 let, Kar-lovska cesta 7, marasmus._
Tu] ci.
3. aprila.
Pri Mftlii«: Dachler, Hog in Schulz z Dunaja. — Sehierholz iz Kolonije. — Soner iz Varaždina. — Schuldes iz Brna. — Krieger iz Budimpešte. — Wokegger iz Kočevja. — Franc pl. Nickerl, Nestlberger iz Gradca. — Lorenz z Jesenic. — Koritnik z Dolenjskega. — Seitner iz Varaždina.
Pri	: H. vitez Pinter, generalmajor, iz Zadra. —
Oppenheim iz Budejevic. — Bamberger, Behacker, Gold-scheider, Fiseher z Dunaja. — Dereani z Reke. — Hille iz Draždan. — Schwimmer iz Temešvara. — Preša in Peč. — Košmelj iz Železnikov. — Rtlckl iz Hrastnika.
Pri Jutnem kolodvoru: Geiringer iz Kmova. — Linner iz Gradca. — Meyer z Dunaja. — Aljinovič iz Feldkirch-a.
Pri bavarskem dvoru: Schleimer s Kočevskega. — Ferjančič iz Ribnice.
Pri avstrijskem caru : Bernare izStudnega. — Mreule od Sv. Krila. — Kosak iz Trsti. — Pappler, nadučitelj, iz Borovnice. — Assinger od Sv. Štefana.
Vremensko sporočilo.
a &	Ca*	Stanje		Veter	Vreme	> 0 U O 3 s
opazovanja		■»komer* T mm	toplomer« po Celaijft			K a 2
4	7. n. sjut. J. a. pop. 9. t. sveč.	736-4 736.0 737.8	1-6 17-6 10-1	si. vzh. zm. vzh. si. vzh.	jMno n n	0-00
— -------- ■ —	—	— --------n
Srednja temperatura 10*1°. «» 1*8' nad normalov
Na prodaj je t Kropi h. it. 96 prav dobro ohranjen
stroj za pletenje nogavic
n več rasnih atrarij. Natančneje poizvtS se pri gospčj Antoniji Kokalj v Kropi.	199 2—1
Zahvala. 196 (1>
Na grobu našega preljubega očeta
Frančiška Zupanca
tešilo nam je bridko zgubo vsestransko sočutje bližnjih in daljnih sorodnikov, prijateljev in znancev pokojnikovih, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se prečast. domači duhovščini, radovljiškim meščanom, sovaščanom in sploh vsem udeležencem, ki so molili za rečni mir in pokoj umrlega očeta. — Prosimo še daljnega prijateljskega spomina v molitvah.
Lancovo, dnž 5. aprila 1894.
Rodbina Cajhnovi v »Žagi".
198 1-1
Poslano.
„UNIO CATHOLICA".
S Studenca pri Krškem, 31 marca.
Pogosto slišimo pritožbe o slabem in krivičnem plačevanju zavarovalnih zastopov pri nesrečah pro-uzročenih po ognju. Da bi se ,Unio catholica" takim prištevala, o tem ni čuti. Kako pošteno poravna škodo, smo se pri nas prepričali. Dne 10. marca so se r enem farovških dimnikov vnele saje. Pri hudi sapi so bila vsa farovška poslopja v veliki nevarnosti. Prihiteli so ljudje v pomoč in posrečilo se jim je, da so ogeDj pogasili. Pri dimniku se je streha poškodovala in nekoliko tudi dimnik. Generalni zastop „Unio catholica" je na tukajšnji dopis o škodi sporočil osrednjemu ravnateljstvu na Dunaju in ta je prav takoj poslal celo naprošeno svoto v odškodnino.
Zavarovalni banki »U n i o e a t h o 1 i c a" izrečem s temi vrsticami zahvalo in popolno zaupanje in ta pošten lavod najtoplejše priporočam slavnemu
občinstvu.	__ _ . .,
M. L., župnik.
Št. 6128.
Tolitveni razpis.
197 1-1
V smislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da se bodo letošnje dopolnilno volitve občin »koga sv&ta vršile kakor običajno t mestni dvorani, in da bode volil:
dnft 16. aprila III. volilo! razred, dne 18. aprila II. volilni razred, dn6 20. aprila I. volilni razred, vsak d&n od 8—12. ure dopoldne.
Ako bo treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvi volitvi, to je dnč 17., oziroma 19. in 21. aprila, tudi od 8—12. ure dopoldne v mestni dvorani.
Izstopijo letos sledeči gospodje občinski svetovalci, in sicer:
V Ljubljani, dn<5 16. marcija 1894.
a)	od III. volilnega razreda:
Kune Matija. Zupančič Filip, Žitnik Jernej;
b)	od II. volilnega razreda:
Hribar Ivan. Pire Gustav, Žagar Karol;
c)	od I. volilnega razreda :
Gogola Ivan, Grasselli Peter, dr. Stare Josip, Velkovrh Ivan.
Voliti bo torej III. in II. volilnemu razredu po 3, volilnemu razredu pa 4 člane občinskega svčta.
Župan: GRASSELLI.
m

§
835T VL zvezek:
"OVES TI
AIDEEJ KALAN
je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v ,.Katoliški Bukvami" in „Katol. Tiskarni"
v Ljubljani.
W Dobe se Se II., III., IV. in V. zvezek.
*

g|Q D u n a j h k a borza.
Dnč 5. aprila.
Papirnu renta Iti % davka Srebrna renta 5%, 16* davka . . Zlata renta 4%, davka prosta i % avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld.....
London. 10 funtov stri. Napoleondor <20 fr.) . . Cesarski cekini . . Nemških mark 100
Dnč 4. aprila.
98 gld	70	kr.			
98 .	35	„	Ogerska zlata renta 4% .	118 gld. 10 kr.	
119 .	20		Ogerska kronina renta 4 %, 200 kron .	95	10 „
98 ,	15		4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld.	147	- — .
1018 .	—		5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. .	158	- - n
358 „	25		Državne arečke 1. 1864., 100 gld. . .	196	. 50 .
124 .	80		Zastava* pisau»avstr. oar. zem. kred. banke 4 %	98	„ 60 .
» n	92	«	4% kranjske deželno posojilo.....	96	n 50 „
> .	87		Kreditne srečke, 100 gld, ...	198	. 25 .
61 .	20		St. Genois srečke, 40 gld. .....	70	n -
4% srečke dunajske parobredne družbe	143 gld. AvatT. rudečega križa arečke, 10 gld; . . 18 .
Budolfove srečke, 10 gld.......— „
Salmove srečke, 40 gld........74 ,
Waldsteineve »rečke, 20 gld..... 61 .
Ljubljanska srečke.........23
Akcije angis-avstrijake banke, 200 gld, . .	155
Akcij« Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st v.	2940
Akcije južne ieleiaiae, 200 gld. sr. . .	108
Papirnih rubeljev 100......134
— kr.
25 .
25	.
50	.
25	[
25	„
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, desarjiv itd. Zavarovanje z» zgube pn žrebanjih, pri isarebenju
najmanjšeza dobitki. K u 1» n t n » izvršitev naročil ma heral.
vmmmammmmmummmmmmmmm
Henjarnična delniška družba
„M M B C U
Hibi* U. 10 Dunaj, lariatMlfeNtrassa 74 B.
66
aur PeJaMsUa-SS V vseh jeepoSsrskik in teasdsih stvareh,
potem o kursaik vrednostih vaeh ipeknlesfiekih vrednestnili papirjev in veetei sviti z* desego kolikor js mogoče visooega ohrestovenja pri popolni varnosti naloženih glarnlo. ^Hl
tidajatelj Dr. Ivan Jseetift.
(M««vofz»: vraJnik: Andrej Kalen.
Tisk .K*wifthe «*«■»* v lieMjem.