Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. ee se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija, Poljanska cesta h. štev. 82.
Uredništvo
je na Poljanski cesti h. št. 32.
I‘o pošti prejeman velja: Za celo leto	.	.	15	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	8	„	—	„
Za četrt leta	.	.	4	„	—	„
Za en mesec	.	.	1	„	40	„
V	administraciji velja:
Za celo leto	.	.	13	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	6	„	50	„
Za četrt leta	.	.	3	„	30	„
Za en mesee	.	.	1	„	10
V	Ljubljani na dom pošilj velja 1 gl. več na leto.
Posamezne štev. veljajo 7
Izhaja vsak dan, izvzemši n delje in praznike, ob ‘/,6 popoldne.
Državni zbor.
Z Dunaja, 4. aprila.
Obe zbornici državnega zbora ste danes pričeli svoje delovanje. Gospodska zbornica sošla se je točno ob enajstih v svojih dosedanjih prostorih v deželni hiši, ter je kmalo dovršila sejo, ker so bile na dnevnem redu le dopolnilne volitve za nektere odseke.
Začetek zbornice poslancev pa se je odložil na 12. uro, ker so ministri in udje go-spodske zbornice izrekli željo, da bi bili radi navzoči pri prvi seji, kar bi bilo pa nemogoče, ko bi bili obe zbornici zborovali ob jednem. Zbornica poslancev se je namreč preselila v novo, velikansko in jako krasno poslopje, v ktero pride pozneje tudi gospodska zbornica. Za zdaj je hiša za silo priredjema še le za zbornico poslancev, treba bo pa še veliko dela, preden bode vse dovršeno. Delavcev še zdaj vse mrgoli po raznih prostorih, da pripravijo najpotrebnejše reči. Poslopje je zidano v starem grškem slogu, tla so iz lepega marmeljna in se lesketajo kakor zrcala, da bi si človek še ne upal na nje stopiti, in so raztegnjeni po njih tepihi na vse strani, stene so tudi iz raznih marmeljnov in bogato pozlačene, streha nad velikansko dvorano je steklena, lože za poslušalce so krasnejše kakor v najimenitnejših glediščih, sploh vse je tako dragoceno in velikansko, da bi človek kaj tacega ne pričakoval. Raznih prostorov, sob, mostovžev, stopnjic itd. je toliko, da bi se človek v hiši skoraj zgubil, in bodo morali poslanci dobiti plan ali obris ceie hiše, da bodo za vse kraje vedeli.
Preselitev državnega zbora v novo hišo je toraj zgodovinsko pomenljiva, in mnogo jih je mislilo, da se bode vršila z veliko slovesnostjo. Pa vsaktera slovesnost se je opustila, [
kar je po našem mnenji prav in previdno. Liberalna stranka bi bila to priliko gotovo porabila, da bi bila pred svetom ponavljala tuge in britkosti, ki ji teže srce zarad zgubljene slave in moči. Občinstvo pa je komaj čakalo, da bi od znotraj videlo novo državno-zborniško poslopje, in že pred nekterimi dnevi so bile oddane vse vstopnice, s kterimi zamorejo poslušalci priti na galerijo.
Opoludne stopi predsednik dr. Smolka v zbornico skoz posebna vrata, ki drže k predsedniškemu stolu; poslanci so bili skoraj vsi prišli, manjkalo jih je le malo; tudi ministri so bili vsi na svojih sedežih razun deželno-brambovskega ministra grofa Welsersheimba. Dr. Smolka v daljšem govoru pozdravi poslance in izreka zahvalo umetnikom, zlasti Hansenu, kteri so izdelali prekrasno, namena svojega vredno državno-zbornično poslopje. Kakor so ti umetniki delali složno, enako složno naj delajo tudi poslanci narodom na korist. Svoj govor, ki ga bo vredno objaviti celega, ker obsega kratko zgodovino zidanja novega poslopja, konča s trikratnim „živio!“ na presvitl. cesarja. Tudi izprosi dovoljenja, cesarjeviču in cesarjevičini čestiti k porodu nadvojvodinje Elizabete.
Za predsednikom poprime besedo minister Dunajewski, ki v daljšem govoru zbornici izroči državni proračun za I. 1884. Pri upravi se bode letos prihranilo okoli 14 milijonov goldinarjev; a za nove železnice in druge take naprave se bode potrebovalo toliko, da bode vendar le še primanjkovalo okoli 38 milijonov gold. Natančneja poročila še podam, ko bodo znane posamezne številke.
Za njim se dr. Smolka spominja umrlih udov, na novo izvoljeni pa store obljubo, vsak v svojem jeziku. Za tem sledi cela vrsta raz-
noterih naznanil, ktera se pa zarad hrupa in splošnjega pomenkovanja težko umejo. Ko je to dovršeno, oglasi se dr. Kopp zarad volitve moravskih velikih posestnikov grofov Baden-felda in Liitzowa, in vpraša, so ii državni zbornici došli akti in protest, ki je bil pri tej voiitvi vložen. Predsednik dr. Smolka odgori, da akt dozdaj zbornici ni došei, in da je mini-sterstvo razpisalo novo volitev za 15. dan tega meseca. Ura med tem postane dve in predsednik napove prihodnjo sejo za petek 7. t. m., današnjo pa sklene, ne da bi bile rešene ostale točke dnevnega reda.
Te dni so nekteri listi trdili, da bode več odličnih poslancev, kakor knez Lobkovic, Clam-Martinic in še nekteri drugi poklicani v go-spodsko zbornico. Uradni poljski list „Gazeta Lwowska“ pa to naznanilo preklicuje. Res bi bilo nevarno število večine še bolj krčiti kakor se je skrčilo že samo po sebi, in tolikanj vplivne in veljavne može o najneprilečnejšem času iz zbornice poslancev poklicati v gospod-sko zbornico. To naj se zgodi po preteku sedanje 61etne dobe, ali vsaj o počitnicah, da se zamorejo volitve izvršiti o pravem času in zgubljeni poslanci nadomestiti z drugimi enako zanesljivimi možmi. Večina bo še tako v nekoliki zadregi, ker je treba še za štiri njene poslance novih volitev. Na Češkem je namreč umrl poslanec Neubauer, na tirolskem se je dr. Graf, ud Hohenwart-ovega kluba, odpovedal poslanstvu, in na Moravskem sta pred nekterimi tedni namesto barona Gudenaua in grofa Laudona izvoljena poslanca grofa Badeefeld in Liitzorv odložila svoja mandata, preden sta še prestopila prag državne zbornici. Znano je, da sta bila izvoljena z enim samim glasom večine in da je volilna komisija zavrgla tri liberalne glasove kot neveljavne. Li-
Vlada Leopolda I.
(Dalje.)
Svest si podpore od Ludovika se pritožuje Friderik pri cesarji, da ga je zapustil v boji proti Švedom. Svojim prijateljem pa pravi, da ga ni francoski kralj prisilil k miru, temveč cesar, država in njeni zavezniki, ter pristavi: „Pa to bodo plačali, delali so iz zavisti zoper mene; kralj francoski jih bode za to kaznoval."
Leopold je dobro vedel, kaj namerava Ludovik XIV. Toda pomagati si rii mogel. Knezi so bili nezanesljivi; na izhodu pa se je že rudeče žaril turški polumesec.
Pa kolikor veča je postajala turška nevarnost, toliko bolj so se bližali krščanski knezi Leopoldu L, kot prvemu zaščitniku krščanstva.
Oni oživljajoči duh, ki je v križarskih vojskah tisoče in tisoče src navdajal z ognjem krščanske gorečnosti, je sicer nekaj ponehal, toda iskra vzajemnosti proti sovražniku vsega krščanstva, divjemu Turku, tlela je še vedno v krščanskih narodih. Akoravno priznamo, da je mnogo klativitezov le dobiekarija gnala proti islamu, vendar bo vsak trezno misleč nam potrdil, da se je križ bojeval zoper polumesec, za zlato svobodo krščansko. Kakor je
1. 1074 papež Gregor VIL nagovarjal in prosil krščanske kneze, da naj zgrabijo meč in vržejo azijatskega barbara nazaj v njegovo prvotno domovje, tako je tudi 600 let pozneje vzdignil Inocenc XI. svoj glas za stiskani Dunaj. Velike važnosti v turških bojih je bila tudi ideja, da so rimski cesarji v prvi vrsti dolžni varovati krščanstvo, braniti rimsko cerkev. Ker so pa bili Habsburžani najmogočneji nemški knezi in so vsled tega, kot najbližji sosedi Turkov, tudi prvoboritelji zoper turške navale, to je nagibalo največ nemške kneze, da so pri vo-
litvah cesarjev pozabljali svoje mržnje do Habsburžanov in jih vedno volili rimskim cesarjem. In tako se je vkoreninila misel, da so Habsburžani pravi in edini zaščitniki Rima. Da celo Friderik II. iz rodu Hohenstaufov se je izjavil: „Zato je Bog naše kraljevstvo tako visoko povzdignil nad vse kralje zemlje in njegove meje razširil čez vse pasove sveta, da mi s svojo pridnostjo skrbimo, da se časti njegovo ime, in nevernikom oznanja vera njegova. Ker on je odločil sv. rimsko kraljestvo v oznu-novanje njegovega evangelija.* 1'
Križarske vojske sicer niso pregnale mo-hamedanov iz sv. dežele, a vendar zajezile za nekaj časa turški naval. Rešile niso kristjanov v iztoku, vendar pa one v zahodu.
Po teh kratkih opazkah lahko sprevidimo, zakaj so se združili nemški knezi z Leopoldom v turškem boji.
(Daljo prih.)
beralna stranka hotela je zarad tega hudo zaropotati pri potrditvi teh volitev, zdaj pa ne bodo prišle v razgovor.
Toda prepričani smo, da bode s trte zvila priliko za svoje dotiene pritožbe, ako prej ne, vsaj pri potrditvi naslednikov omenjenih poslancev, ki se bosta na podlagi zadnjega imenika volila že 15. t. m. Liberalna stranka pogreša enega samega poslanca, ker je nemško-česki poslanec Mtiller te dni umrl.
Nemčija — Nemec, ne pa Germanija - German,
Slovaške .Narodnie Noviny“ so prinesle 13. novembra vvodni članek pod naslovom: „Co to za Germani?11 od Fr. V. Sasinka, histerika slovaškega, ter prosijo, da naj se vsa vredništva slovanskih listov na ta članek ozro. Mi ga tu celega podajamo v slovenskem prevodu.
„V najnovejši dobi — kakor je videti — se je zavlekel v slovansko literaturo izraz, proti kteremu se mora zavpiti odločni veto! Eaba besede Germanija in German, namesto Nemška in Nemec je zelo napačna. Ees je, da novost in besedi Germanija in German done nekako bolj poetično, kakor besedi Nemška in Nemec: a Slovanstvo je plačalo že dovolj to novost in poetičnost, kar je besedama Germanija in German dalo izraz Nemštva. Ali naj mar še na dalje odobrujemo to novost, na dalje še hrepenimo po ti novosti in navidezni poetičnosti? Nemci seveda ne bodo oporekali temu vdomačenemu izrazu, temveč se bodo še nam Slovanom na tihem smejali; da smo v svojo škodo, a v njihovo korist vdomačili nove izraze. In še mnogo več bi dali oni za to. ko bi se ta novost razširila okoli Balkana, kjer beseda Nemec potresa dušo Jugoslovanov.
Proč s takimi novostmi! Ostanimo mi le pri svojem starem od očetov priučenem izrazu Nemec.
Naj si nikdo ne domišljuje, da je moja razburjenost zaradi kake malenkosti, ktera ni vredna, da bi se o njej obravnavalo. Kajti ko razložim svoje vzroke, bo moral vsakteri priznati, da imam prav; v izrazih namreč Germanija in German je bil in je strup za živenje Slovanstva. Ta izraz je naredil težko rano Slovanstvu in če ga ne zavržemo v literaturi in v novinstvu, zamore postati pogubonosen za naše cislajtanske brate; kajti kakor drugod, tako tudi na polji diplomacije večkrat mala iskra provzroči požar. Kakor je za narodnost ogersko težka nesreča identificiranje Ogrov z Madjari, tako je težka nesreča bila za Slovane identificiranje Germanije z Nemško. Iz tega razloga sem se namenil v tem članku predočiti protihistorično in politično tendeneijozno stran izrazov Germanija in German.
Že Tacit in drugi klasiki so pisali o Germanih med Eenom in Vislo, a pod izrazom „germanae nationes" niso razumevali nemške narodnosti naroda med Eenom in Vislo, temveč samo narodnost nelatinsko ali — kakor se je takrat govorilo — barbarsko tistili narodov. Ti narodje so govorili v jednem skupnem jeziku, bili so tedaj ^bratovski narodje11 (germanae nationes). Ti bratovski narodje so se razširjali in napravljali svoje naselbine, a nikamor drugam se odtod niso selili za časa klasikov. A bolj jasna povestnica je bila znana o bratovskih jim narodih Ven-dih. ktere je šesto stoletje začelo imenovati Slovane. Te narode med Eenom in \islo je
imela za bratovske tudi doba Karola V. govoreča o njih, da so Jingua similes, moribus dissimiles11, potem „germanae nationes11. Na nemštvo teh prvotnih Stanovnikov ni nikdo mislil v teku prvega tisočletja krščanstva, ter ni nikomur prišlo na misel besedama Germanija in German podvreči izraz Nemška in Nemec.
V zapadni Evropi na Benu so mejili Galli s Slovani, a med to sosedstvo so se pridrvili Nemci (Allemani, Saiones); in to je še dolgo trajalo, dokler jih je svet spoznal pod napačnim imenom Germanov. Najpreje so z Galci nosili ime Frankov, a ko je leta 843 Francija razpala na dvoje: Nemci (Allemani et Saiones) so se spomnili skupnega imena Teutisci, da se bolj precizno označijo od Francozov.
Nikomur niti doma niti zunaj meje ni prišlo na misel nazivati jih Germane, če tudi so že takrat gospodovali nad znatnim delom te starodavne klasične Germanije. Konstantin Porf, jasno piše, da ta del Frankov, nad kterim jo vladal cesar Oton, nosi ime Nemcev. — Ko so si početkom druzega krščanskega tisočletja Nemci (Teutisci) z zvijačo in prekanjenostjo, z ognjem in železom podjarmili polabske Slovane, ter postali vladarji te starodavne (slovanske) Germanije, se je začelo ime Teutisci poizgubljati, a izraza Germania in Ger-manus sta se začela identificirati z izrazoma Nemška in Nemec. To identificiranje so vpo-rabili v svojo korist nemški učenjaki, in Nemce so stavili šiloma v sorodstvo s temi Germani, kterih omenjajo stari klasiki. Ta humbug je prešel slednjič v latinske šole, in tako se je zgodilo, da so se tudi v tem latinsko-nemčur-skem duhu izučeni slovanski učenjaki navadili identificiranja Germanije z Nemško, in Germanov z Nemci. No, ali naj ta humbug tudi nadalje gospoduje med slovanskimi učenjaki?
Poglej! ni bilo dosti našim učenjakom, da so se temu humbugu uklonili na polji histerije: ampak ta humbug' so prenesli tudi na polje politike ne pazeč, da se igrajo s pogubo-nosnira ognjem. Da pruski mešetar gleda pogostokrat na zemljevid te davne klasične Germanije, o tem ne dvomim; a Slovani so pripomogli k izvršenju kipa „Germania“. Slovanski učenjaki se sklicujejo na historični tekst (?) za opravičenje njihovega promemorijalnega „Drang nach Osten11, a slovanski politiki (?) pritiskajo svoja ušesa k široki Germaniji, ne da bi jih razžalilo geslo Nemcev, poleg hipoteze Germanov: „Mein Vaterland muss grosser sein“. Ako se že v naddunavski Avstriji nikjer ne spominjajo te starodavne klasične (slovanske) Germanije, je treba, da si to zapomnijo v Češki, Moravski in Šleski, kjer so že dali Nemci dobro čutiti izraz novoveške (nemške) Germanije.
Eesnica je, da ljudje velicega naroda dovolj očividno prezirajo glas neznatnega Slovaka: ali v tem vprašanji bi morali ta glas vendar pretehtati, in v literaturi in politiki ne bi smeli trpeti identificiranja germanstva z nemštvom. Povejmo Nemcu, da je Deutsch, a ne German. Povejmo mu, da je med Tacitovimi Germani početkom prvega krščanskega stoletja preteklo tisoč let, v kterih ni svet ničesar vedel o nemštvu Germanov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. decembra.
Avstrijske dežele.
Odpoved vektorja dunajske un iverze se je v ministerstvu sprejela, ter je ono
že novo volitev rektorja naročilo, ki se bo do konec leta zvršila. O novem rektorji so vsi ene misli, da bi bilo najbolje, ako bi se volil mož, ki bi imel glasove vseh štirih fakultet, na ktere bi se pri sedanjem jako težavnem položaji opirati zamogel.
Levičarji v državnem zboru žugajo mandatom se odpovedati, ako bi jim desnica, v kteri so vsi avstrijski narodi zastopani, ne bila povoljna. Naj le gredo gospodje, ma-kari vsi, vlada ima pomočkov na razpolaganje, da ne bo na cedilu ostala. Ako bi levičarji, kterim je že od nekdaj edino le za škandal in druzega nič, res iz državnega zbora izstopili, vlada razpusti državni zbor in nove volitve za liberalce gotovo ne bodo toliko ugodne, kakor se jim je sedaj dobro godilo, Nove volitve vršile bi se že po novi volilni postavi in petakarji, kterih število ne bo majhno, gotovo ne bodo rok križem držali ali pa še celo za nemško-liberalce glasovali, ker so do poslednjega branjevca vsi trdno prepričani, da se od njih nimajo ničesar nadjati in da je vse zlo, kar ga je do sedaj v gospodarstvenem oziru, edino le od skrajne levice tedajšnje ustavoverne stranke prišlo.
Češka in d ol en j ea vstrij ska odvetniška komora izdelali in predložili ste ministerstvu pravosodja nov tarif za odvetnike, ki naj bo merodajen med placnjočim ljudstvom in plačanim odvetnikom, da se v bodočnosti vsaka samovolja zabrani. Kavno tako potreben, ako ne bolj, bil bi tarif, ki bi natanko določeval plače in razmere med pomožnim osobjem odvetniškim in njihovim gospodarjem. So med pomožnim osobjem možje, ki advokatu na dan po 3 do 6 gold. zaslužijo in sami za plačo 1 gold. k večemu 1 gold. 20 kr. dobivajo, in to so že kancelisti boljše vrste. Začetniki in drugi, ki so bolj reveži, morajo pa tudi z 80 kr. na dan zadovoljni biti. In vendar vsak na dan odvetniku najmanj po 3 gold. s prepisovanjem zaslužijo.
Hrvaška opozicija peča se z vprašanjem, je-li sedanja ustava hrvaškim razmeram tudi priliena in ali bi ne bilo za blagor hrvaške domovine boljše ustavo tako prenarediti, da bi bolje ugajala hrvaškim državnim interesom? Novi ban imel bo jako težavno stališče, kajti prijatelj madjarske vlade nikakor ne more biti prijatelj hrvaškega naroda in liberalna stranka ondi sklenila je ga podpirati le tedaj, ako se bode držal narodnega programa. Tu bi se znal zopet slučaj med dvema stoloma na tla prigoditi.
Pravi vzrok, da seje n a Hrvaškem u s t a v a z o p e 11 a k o h i t r o v p e 1 j a 1 a in ban imenoval, je v nakanjenem ponižanji davka od strani madjarskega finančnega ministra. Hrvatje so namreč javili, ako se jim do konec leta ne povrne ustavno življenje, odlože vsi svoje mandate. Na drugi strani se je pa med Madjari samimi napravila živa opozicija zaradi povišanja davka proti vladi. l)a bi toraj vlada ne propadla in si vsaj hrvaških 25—35 glasov prisvojila, imenoval se jim je ban in povrnila ustava. Kolikor je nam znano, se pa vlada jako moti, ako v tem slučaji na Hrvate računi. Hrvatje so z davkom že tako preobloženi, in tudi krajcarja ne bodo več privolili, kakor ga imajo sedaj, ker bi ga tudi zmagovati ne za-mogli.
Iz Budapešte. Minister prometa baron Kemenv je predložil načrt postave o vravnavi Tise, nje pritokov, o izsušenji dotičnih rečnih dolov in o osnovi družeb za izsušenje. Predlog se izroča odboru za promet. Potem se nadaljuje splošna debata o predlogu, kar se tiče splošnega doklada k prihodnini. Med drugimi omenimo tukaj le govora poslanca Pavla Samsisha, v kterem je povdarjal ta odličnjak prav odločno potrebo, da se vendar enkrat odpravi liberalno gospodarstvo, ki deželo spravlja v veče in večo dolgove. Dosihmal je telegram prinesel le nekaj besedi iz njegovega govora, iz kterih se da soditi, da je on govoril na korist ljudstvu, ktero je po sedanjih načelih gospodar,stvene politike močno oškodovalo nižje ljudstvo. — Debata vendar še ni končana, marveč se ima hitro nadaljevati.
Vnanje države.
Do sedaj obsodila je hitra sodba v Zajetim na Srbskem devet vodij ustašev na smrt in šest od teh so jo tudi že prestali. Vrh tega ima pa preiskovalna sodnija v Zajčarji še mnogo ljudi zaprtih, ki pa menda ne bodo na smrt obsojeni, temveč se jim bo večletna kazen v hudi ječi za pokoro naložila. Več kolovodij iz aleksinskega in knjaževskega okraja pripeljali so v Zajčar, kjer bodo uporniki drug drugemu predstavljeni in na ta način hitra sodba spoznati misli, je-li so krivi in kdo? Kralj je več na uporu prizadetih zapeljanih pomilostil in se je nadjati še večjega pomi-loščenja.
Iz Ritna, Amerikanski |škotje v Kirnu zbrani, so prosili sv. Očeta, da bi k narodnemu cerkvenemu zboru zedinjenih držav poslali legata, ki bode v Njih imenu predsedoval pri zboru. Sv. Oče so v to odbrali posvečenega škofa Sepiacci-ta, iz reda sv. Avguština, ki se odlikuje po učenosti in prijaznosti v občenji. Star je 48 let, prej je bil profesor bogoslovja v rimskem duhovskem semenišči, bil je dolgo let svetnik pri inkviziciji, pri indeksu in pri iz-vanrednih cerkvenih zadevah in si pridobil skušenj v vseh panogah splošne cerkvene uprave.
JSra Francoskem se pečajo z idejo, kako v Tonking zadosti vojakov postaviti, da ne bi bilo potreba mobilizacije. Vojni minister vkre-nil je tako-le: Napravila se bode jedna divizija. Prva brigada naj bodo dosedanji vojaki v Tonkingu, ki naj se toliko povekša, da bode vsaka kompanija po 200 mož močna, Druga brigada sestavila se bo iz algerskih vojakov. General Billot naj bode vrhovni poveljnik. Ako bi teh vojakov zadosti ne bilo, skličejo se prostovoljci. Ako se od vsake kompanije le trije prostovoljci oglasijo, jih bo odmah 8000 skupaj. Vse armade mora pa najmanj 20.000 mož biti.
Ft/iptovska vlada je hotela, naj angleški kabinet dela na to, da Turčija privoli, naj se turški novaki pošljejo v Sudan. Angleški kabinet še ni odgovoril na to, in je za sedaj le vprašal, bodo li takim novakom zapovedovali evropejski častniki?
Angleški parnik „Hankon“ ima odpluti z 900 mož pehote, topovi in drugo pripravo na pomoč vojakom v Kini. — Preko Amerike se zve, da so Kitajci brez boja zapustili Sontay in Bac-Ninh. Ako se to potrdi, se je to zgodilo le vsled porazumljenja z Angleškim, da bi lože posredovali. V Londonu se baje resno posvetujejo, da bi odpravili vojskino nevarnost na vzhodu. — Poslednjič je vendar še mogoče, da se bodo mogli na pritiskanje Angležev in tudi drugih narodov Francozje in Kitajci pobotati.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 4. decembra, (Hrvatski ban.) Grof Khuen-Hedervary postal je ban hr-vatski in današnja „Wiener Zeitung" naznanja, da je imenovan za tajnega svetnika Njih Veličanstva. Novi ban, ki bode jutri pred cesarjem storil svojo prisego in se potem podal v Zagreb, je primeroma še mlad mož; grof Khuen je potomec stare tirolske rodbine, ki se po j gradu Belasi na Tirolskem imenuje Khuen-Belasi. Tri kolena rodbine Khuen žive na Tirolskem, eno na Avstrijskem, Khuen-Belasi pa so prišli v Zagreb in potem v Slavonijo. Ime Hedervary ima po svoji materi, ki je bila poslednja grofica Hedervary. Ban grof Karl Khuen-Blasi - Hedervary je rojen 23. maja 1849 v Nustaru na Slavonjskem, ter je ud deželnega zbora hrvatskega in ogerskega zbora, v kterem je vedno na vladni strani in je poseben prijatelj Tiszin; zato vživa zaupanje Madjarov. Zaupanje Hrvatov si bode pa moral še le pridobiti; za zdaj ga malo srpo gledajo, ker so pričakovali, da bode general Filipovič postal njih ban. Iz razprav med Tiszo in hrvatskimi zastopniki ‘
se je sklepalo, da se bode ogerska vlada pri izvolitvi novega bana ozirala na želje Hrvatov. A Tisza je svoje prvo mnenje spremenil; od-jenjal je Hrvatom glede grbov, ko bi jim bil vstregel tudi še z novim banom, bal se je zamere pri Madjanh. Zato je za bana izbral grofa Kliuena, ki je Madjarom priljubljena oseba, da se s tem prikupi svojim rojakom. VstreČi je hotel toraj obema, toda kaj rado se zgodi, da se človek vsede na tla, ako hoče sedeti na dveh stoleh. Pomenljivo je na vsak način, da bi bil Hrvatom za bana ljubši vojaški general, kakor Madjarom priljubljen nevojak.
Z Dunaja, 4. dec. (Kaminskova zadeva.) Kupčijsko ministerstvo, ki je preiskavalo zadevo Kaminskovo zarad oddaje gališke železnice, izročilo je dotična pisma 2. t. m. državnemu zboru, da jih bode pregledala od zDornice v tej zadevi izvoljena posebna komisija, in o vspehu poročala državnemu zboru. Kakor se kaže, bilo je prazno vse natolcevanje liberalnih listov in poslancev, kakor da bi se bile pri tej železnici vršile Bog zna, kakošne nerednosti in da bi se bil dal kdo podkupiti.
Izpod Dobrača na Koroškem, 1. decembra. {Šolske težave.) Novo šolsko leto se je zopet pričelo in ž njim se je povrnilo trpljenje, ki ga katehetje v tukajšnjih ponemčevalnih šolah pri verskem poduku imajo. Mislili smo, da se bo vendar odjenjalo, toda ponemčuje se na vse kriplje, posebno po nemških mejah, kakor da bi koroški Slovenci že pod prusko „pikel-haubo" ječali. G. deželni predsednik je sicer rekel, da se bo na to gledalo, da se slovenski otroci tudi v maternem jeziku brati in pisati učijo, ali dosihmal je le pri besedah ostalo. To je silno žalostno za koroške Slovence, ker pri takih šolali ne morejo napredovati v splošnji omiki; za kateheta je pa velika muka to, ker še tako velik trud pri verskem poduku zaželje-nega vspeha ne doseže. Prva napaka, ki versko-nravni vzgoji silno škoduje, je, ker se ubogi otroci večidel z nerazumljivo nemščino mučijo, ktera gotovo njih src blažiti ni v stani. Vera je sicer iz poslušanja, pa srca morajo tudi pripravljena biti; nemčurske šole pa ravno to ovirajo. Druga napaka v veliko škodo versko-nravni omiki je tudi, ker se otroci v maternem jeziku premalo ali celo nič brati ne učijo, pri večidel nemških učenikih v višjem razredu pa še to pozabijo; vendar ima čitanje poštenih knjig močen vpliv na nravno vzgojo otrok. Dokler ne dobijo koroški Slovenci pametno vredjene šole, bo poduk v krščanskem nauku večidel brez vspeha ostal; je pa tudi mladina zdivjana in surova. Šolske oblasti in slovensko učiteljstvo na Koroškem! Kako dolgo bote še zdravi pedagogiki v obraz bili? Kedaj se bote naveličali tega nespametnega in nenatornega podučevanja? Ne izgovarjajte se vedno na liberalne župane in krajne šolske sovete, ki o pedagogiki večidel razumejo, kakor zajec na boben! Ali bodo morale slovenske občine res posamezno še le prositi in beračiti, naj se njih otroci pedagogično odgojajo, kar jim po božji in človeški postavi gre ? Skoraj ni mogoče, da bi kteri narod v Evropi toliko ponižan bil, kakor Slovenci na Koroškem. To je sramota za sedanji vek. ki se ponaša s svojim napredkom in s človekoljubnostjo. Ali bi bilo to'že kaljenje deželnega miru, ako bi se učiteljem naročilo, j naj otroke po pedagogičnih načelih podučevajo. Krajni šolski sovet na Tratah (Thorl) je položil prošnjo na deželni šolski sovet, naj se v šoli tudi zanaprej le nemški podučuje in se 1
skliceval na šolsko občino, da tako želi. Gosp. župnika na Vratah in v Gorjah dobita vsak v svoji fari veliko večino kmetskih podpisov zoper čisto nemško šolo, toda delavci papirnice bar. Kitterja na Vratah morajo „noleus volens" podpisati protest zoper kmetske podpise. Delavci, kteri so velik del tujci in nič davka ne plačajo so uslišani, g. župnika na Vratah in Gorjah pa v odloku deželnega šolskega soveta ,za ščuvarja ali rogovileža spoznana. Kakor se sliši, še pri prošnjah za kako duhovsko službo se pri slovenski duhovščini neki gleda na to, ali k nemško-liberalnim in šulferajnskim na-kanom molči ali ne, česar vendar doslej še ne verjamemo. Bog obvaruj!
Domače novice.
(Poslanstvo odložil) je poslanec kočevskega mesta in ribniškega trga, gospod Jože Braune. V svojem deželni vladi to naznanjajočem pismu navaja za vzrok odstopa bolehnost.
(Slovensko gledališče). Tretja redna slovenska predstava bodo v 8. dan t. m. Ker dramatično društvo kolikor je možno ozir jemlje na vpravičene želje občinstva, izbralo je za ta večer igrokaz s petjem v 2 oddelih „Bisernica“. Pridobilo si je društvo v do-broznanem glasbenem umetniku in komponistu g. Burgarelu izvrstno moč za podučevanje v petji, ki bode ob jednem tudi glasbeni del igre kot spreten kapelnik vodil.
(^Miklavžev trgu) je nastavljen na „na-rodnem trgu" ob „zvezdi“ že več dni, posebno živahen pa je danes in bo drevi. Lepo je to, da se ta navada, otrokom napraviti veselje, ohrani, ker je bolj slovanska, kakor pa nemški „Weihnachtsbaum“ ali „Christkindl“.
(Dnevni red seje mestnega odbora,) ktera bode v četrtek 6. decembra ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. L Naznanila prvosedstva. — II. Finančnega odseka poročilo o regulativu za mestno klavnico. — III. Policijskega odseka poročilo glede računov o zdravilih za mestne uboge v L in II. kvartalu 1883. leta. — Potem tajna seja.
(Lep sprevod) k poslednjemu počitku imel je danes popoludne ob 3. uri ranjki Matija Gerber, bukvovez v „Zvezdi“. Več nego ti-suč osob odličnega stanu vdeležilo se je pogreba, med temi čč. oo. Frančiškani s križem, katoliška družba in družba katoliških rokodel-skilr pomočnikov se zastavama, Petnajst krasnih vencev podarili so mu sorodniki in prijatelji.
(Mestnemu redarstvu na uho.) Kdor hodi po „Bregu" za Ljubljanico ali gre tudi le samo enkrat in ima količkaj čist nos, vstavi ga tam dol za Blaznikovo tiskarno neprijeten duh, posebno zvečer. Ta duh ali smrad je dvojin: smrdi namreč po špiritu in po neki drugi tekočini, ki je dobra za gnoj. Pa kako smrdi! Saj je pa tudi pred to hišo zmiraj vse mokro. In kaj je to? To je šnopsarija, pravi se ji „pri Justinu". Sosedje slišijo razen tega tudi še prav lepe in posebno dolge koncerte podnevi in ponoči. In če greš raemo, vstavi te kak junak ali „ hidalgo“ v obnošeni in po vsem prekratki obleki pa te potrese za „par krajcarčkov"; če mu ne daš, pljune ob tla in te prekolne do kosti, pa ne sam on, marveč vsa družba, ki tam stoji na preži’, če nima krajcarja za „šnops“. Kinč ljubljanskega mesta kaj tacega ravno ni, morda bi se dalo tu vendar kaj pomagati že zavoljo nosov in ušes sosedov in memohodečih.
(Premembe pri učiteljstvu m Kranjskem.' G. France Trošt, učitelj v Podragi, pride za nadučitelja in šol. Voditelja v Vinico. — G. Martin Judnič, studiosus philosophiae, gre za pomožnega učitelja na Radovico.
(Kratek ndvod za poučevanje v petji po Paris-Galin-Cheve-ovi (številikni) metodi, so-stavil Greg. Jakelj.) Ponatisnjen po „Cerkv, glasb.“ 1. 1883. Ta odtis, obsegajoč 15 strani v obliki „ Cerk v. glasb.', razvija metodo poslušnih vaj in pevskega poduka po znamnjih za učence najnižje stopinje po najložjem načinu. Ta obravnava podaja pevo-učitelju kratko vodilo, kako da dovede učence do tega, da morejo kmalu samostojno in korektno solmizovati in vsled tega pevati pesmice, ki se nahajajo v istega izdajatelja pesemski zbirki „Pevček“ imenovani, mnoge tudi v g. Forsterjevi pesin ari čici se nahajoče in marsiktere izg. Nedvedovega „Slavčeka“ in drugih pesem, da jih učitelj le s številkami napiše na tablo, ali v knjižico (pesem) pod ali nad note številke postavi. Ta metoda tedaj dovede učence k samostojnosti tudi v pevskem predmetu, kakor v branji, pisanji, računanji itd., kar se z navadnim načinom na posluh nikakor ne zgodi, a tudi po notah se v narodni šoli ne dospe do tega smotra; kajti ta sistema je za nježno mladino prekomplicirana, pretežavna. A vse drugače je s števiiikiio metodo, ako se pravilno ravna, kakor mivod obrisuje. Pisatelj se bavi ž njo že 3 leta in vsako leto dosega vesele uspehe v svojo popolno zadovoljnost; šolska mladina ima že znatno spretnost pesmice solmizovati in peti samostojno ali z majhno pomočjo in popravo od njegove strani; in to mladina na kmetih in v ljudski šoli pri večidel srednjih in ne razvitih zmožnostih, pri nerednem dohajanji, pri tako pičlih, redkih šolskih četrtinko- ali poluricah. Koliko večega in hitrejega uspeha bi bilo še le pri samih dobrih zmožnostih, pri rednem obiskovanji, pri vsakdanjih ali 3—4krat tedenskih celournih vajah!
Kdor hoče si trud polajšati in si dobre pevske kore izgojiti, ter že pri nježni mladini vesele uspehe doseči in jej pevski nauk zares koristen storiti s tem, da jo k samostojnosti dovede, kakor v drugih predmetih, naj se poslužuje tega po mojem in mnogih veščakov prepričanji edinega sredstva za nježno mladino. — Ako pa kdo ve za drugo boljše, naj jo priobči.
Navod se dobiva pri g. Miliču v Ljubljani in pri pisatelju v Rudniku iztis po 10 kr., po pošti 2 kr. več; a k temu je treba tudi Stahl-ove „Singtibnngen und Lieder fur kleine Kinder" po 12 kr. ali obširniše „Sing-schule" I. po 31 kr., ker se navod na ondotne vaje opira. Dobivate na obeh imenovanih krajih. Enako tudi „Pevček“ po 5 kr. iztis, po pošti 2 kr. več.
Ako se bo pričujoči kratki mivod, ki je še le začetek obravnave v tej metodi, blagovoljno uzprejel, utegne mu kmalu slediti nadaljevanje in dovršenje.
Razne reci.
— Slovenski pesnik Fr. Cegnar v Trstu, med ondašnjimi rodoljubi obče priljubljena in visokočislana oseba, odlikovan je bil v ponedeljek, 3. t. m. s sijajnim banketom, ki so mu ga tržaški narodnjaki v prostorih čitalničnih priredili.
—-.Nemščina na Kranjskem. Te dni me je pot pripeljala na Fužine (Weissen-
fels) in sem pri cesti pod cerkvijo naletel na neko znamenje s sledečim napisom, ki nemškemu jeziku ali pa ondotnim prebivalem ni v posebno čast. Napis se glasi: „Hier fer-unglike Biosej (Blaž) Eker in sein alter 75 jahre bo ehr auf sein feld peim kle mannen in Herrn entshlafen ist so pitte O, leser shenke mihr ein andehtiges gepet fir meine arme Selle. Amen. 1836.“
— Bogato žilo premogovo zasledili so v Dalmaciji v Possedariji blizo morja in bode ^Trboveljsko premogovo društvo" ondi prve poskušinje pričelo. Premog je, kar se tiče njegove dobrote, enak isterskemu. Ako s« bogastvo dotične žile dokaže, bo to za Dalmacijo velika dobrota, ker skoraj gradiva za kurjavo dobiti ni.
— Zenitovanjsko popotovanje v — nevarnosti. V Budapeštu živi stavbar, ki se je nedavno poročil z gospico KI. Ker sta imela zadosti drobiža, odločila sta se za daljše popotovanje iz Budapešte preko Dunaja v Pariz. Na kolodvoru sta se ravno pripravljala, da bi šla na voz, ko se jima tuj gospod približa in gospo v imenu postave prime. Gospa je omedlela in mladi mož ni vedel, ali naj bi nesramnega človeka kloftal, ali pa ženi pomagal. Pujec se je izkazal za tajnega redarja, ki ima ukaz gospico N., ktera je svojim starišem pobegnila, takoj prijeti in ta gospica je ravno pred njim stoječa gospa, kajti popis se popolnoma strinja z njeno zunanjostjo. „Ljubi moj gospod, pravi na to gospa, ta tukaj je moj mož, s kterim sem se v nedeljo zaročila!" Detektivu se nos nekoliko obesi. „Tukaj je moj pos“, pravi na to mož. „Pos si lahko vsak sam naredi", odvrne neizprosljivi redar. „Dobro, še nekaj vam bom pokazala, da se boste prepričali, da nisem jaz ona, ki je iščete, glejte tu le v mojem robcu moje krstno ime." „Ste že prava, tudi to se popolnoma strinja s popisom, kajti ona se ravno tako imenuje." Strašanski trenutki. Se dve minuti in vlak odide. Ne veliko se mož domisli, da ima na kraljevem dvoru v Ofnu visoke dostojanstvenike za sorodnike. Na tiste jame se v največji sili sklicavati ter zahteva jim odmah predstavljen biti. Sedaj je pa policist osupnjen klobuk snel, nekaj opravičevanja po-mrmral in odšel. Mlada dvojica je pa komaj še v voz sedla in že je zvonec vtretjič zapel, vlak pa proti Dunaju odpihal.
— Psica in zajček sklenila sta na Ceskemv v Miroticah lepo in čudovito prijateljstvo. Žena ondašnjega krojača, nekega gosp. Wirtha, dobila je blizo pol leta starega divjega zajca, kterega je z mlekom zredila. Mladi zajček se je domače psice toliko privadil, da celo hrano od nje dobiva, kakor bi bil njen mladič. Po vrtu in po hiši tekata in celo po noči ju ni ločiti. Psica mu celo mrčes po rujavo-sivem kožuhu obira. Kdor ne verjame — se lahko gledat pelje.
Dunajska borza.
4. decembra.
Papirna renta po 100 gld.
Sreberna „	„	.,	„	•	•
ifo avstr, zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6%	.
„	»	4%	.
„ papirna renta 5$>
Kreditne akcije .	•	160	gld.
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. „	avstr.-ogerske banke
„	Landerbanke
„	avst.-oger. Lloyda v	Trstu
„	državne železnice .
„	Tramway-društva velj. 170 gl. .
4$> državne srečke iz 1.1854 2.50 gl. 4%	„	„	„ „ 1860 500 „
Državne srečke iz 1.1864	100 .,
,	„ „ 1864	50 „
Kreditne srečke .	100 „
Ljubljanske srečke .	.	20 „
Rudolfove srečke	.	10 „
5 °j0 štajerske zemljišč, odvez, obligae. Prior, oblig. Elizabetine zap. železnice „	„ Ferdinandove sev.
London .............................
Srebro .............................
Ces. cekini.........................
Francoski napoleond.
Nemške marke........................
79 gl. 20		kr.
79 „	50	r
98 „	50	
93 „	75	n
120 „	30	
87 „	35	v
85 ,.	20	
282 „	40	d
107 „	—	
835 „	—	n
107 „	50	>*
614 „	—	n
311 „	50	
217 „	70	n
119 „	75	
134 „	—	..
167 „	—	n
166 „	—	
172 „	75	n
23 „	—	
19 „	—	n
104 ,.	—	»
102 „	70	
104 „	50	n
120 „	55	
6 ”	70	”
	58	n
59 „	15	n
Tujci.
3. decembra.
Pri Maliči: V. E. Mauraš, e. k. finančni svetnik, z Dunaja. — Eger dr. pl. Pacelt, advokat, z Dunaja. — Gustav Piek, kupec, z Dunaja. — Josip Steinmassler, kup. potovalee, z Dunaja. — Karl Zahradker, kup. po-tovalec, iz Reihenburga. — Josip Seunik, komi, iz Ljub-bljane.
Pri Slona: Nagy, Blau, Schmidt in Oppenheimer, kupc-i, z Dunaja. — Adolf Rafael, kupec, iz Linča. — Simon in Rihard Pauluš, kupca, iz Saea, — Marija Stenulag, kapelnikova vdova, iz Beljake. — Mlekuž, iz Starega trga.
Umrli no:
1. dec. Jožefa Breme, tesarjeva hči, 25 let, Marije Terezije cesta št. 14, jetika. — Miha Heinzmann, kolodvorih čuvaj, 56 let, Kolodvorske ulice št. 23, otrpnjenje pljuč.
4. dee. Matija Gerber, hišni posestnik in bukvovez, 65 let, Kongresni trg št. 4, vsled mrtvouda.
V bolnišnici:
30. nok. Neža Pogibu, gostija, 82 let, Pyaemie.
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču?sma-trati kot ponarejeno.
Varstvena znamka
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo Vcvetu zoper trganje po dr. Maliču“ z zraven stoječim znamenjem; 1 steki. 50 kr.
la w«® S c«.
Gospodu J. pl. Trnkoezj ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet zn 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočani. Vaši bla-gorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Franc Jug,
(19)	posestnik v Smarji p. Celji.
n
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 steki. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi.
Pomnili j evo (Dorsch)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 steki. 60 kr.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
<*. k. priv.,
ne smole bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zaba-sanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenili udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah ii 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava so le jeden zavoj.
SfiU- Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila iz dežele izvršč se takoj
v lekarni pri „sam«rogu“
Jul. pl. Trnkoczy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.