P o d p o r a. Kje je kdo, ali kje je sploh kaka reč, da bi ne potrebovala podpore? Stvarnik je tako vravnal, da ena reč bres? druge ne more shajati, in da ena reč druge potrebuje. Nježno drevesce mora imeti podporo, da lepo ravno raste, dokler se toliko ne vterdi, da more samo stati; pri žitu in travi se bilka na bilka naslanja in ustavlja nevihli; vse živali skerbe za svoje mlade, in jih branijo z nevarnostjo svojega laslnega življenja; starši skerbe za svoje ljube otročiče, da lepo rastejo in se na sercu in umu lepo žlahtnijo; ubogi Ijudje potrebujejo podpore bolj premožnih ; stare podpirajo mladi; podložni pričakuje pomoči od svojih prednikov; predniki zahtevajo pomoči od svojih podložnih; še celo dežele in deržave potrebujejo pomoči ena od druge, da morejo shajati in lepo cveteti. Če vse na svetu potrebuje podpore, koliko bolj je potrebuje učitelj, ki skerbi za pervi občni blagor človeški — za korenino prave omike vsem stanovom! Kdo pa naj podpira učitelja? Ucitelja naj podpirajo 1. starši, kteri mu zaupajo svoje otroke. Akoravno otroci v dobri šoli veliko lepega slišijo in si žlahtne in izobražujejo serce in glavo, pa jih imajo vendar starši naj več časa pri sebi, in ako se njih izreja ne vjema s šolsko, pokvarijo proti vse, kar šola vcepuje otrokom dobrega. Ce domača hiša in šola otrok vzajemno ne izreja, je taka izreja napačna, in nikoli ne doseže svojega pravega namena. Ko se pri mladini pokažejo žalostni nasledki take izreje, očitajo to starši šoli, šola pa staršem; in kdo je tega naj več kriv ? Gotovo ta, ki drugega ni podpiral. Učitelja naj podpira 2. duhovni učenik ali učenik kerščanskega nauka v šoli. Katehet ima že kot duhoven veliko veljave in vpliva pri učencih, tedaj veljA tudi njegova beseda in njegov zgled veliko več, kakor učiteljevo prizadevanje. Ce učenci kdaj zapazijo, da je duhovni učenik merzel do šole in do učitelja, podere pri otroški izreji to velik del tega, kar učitelj dolgo, dolgo časa s trudom zida. Duhovni učenik in šolski učitelj morata biti prava prijatelja. Kolikor je duhovni učenik od šolskega učitelja v tej in unej vedi bolj izobražen, toliko večja je njegova dolžnost, da mu je pri vseh zadevah v šoli in zunaj šole, pravi svetnik in verli podpornik. Učitelja naj podpira 3. duhovni prednik šole, t. j. g. fajmošter. Prednik šole mora imeti sam veselje do šole in po zgledu zveličarjevem priserčno ljubezen do ljubih otročičev. On kot duhovni oče inia veljavo in moč pri otrocih, pri starših, pri srenji, pri duhovski in svetni gosposki in splob povsod, kjer je treba kaj govoriti in storiti o šolskih in učiteljskih zadevah. On mora tedaj učitelja na vseh teh straneh djansko podpirati, pa tudi kot šolski prednik pogosto hoditi v šolo gledat in pozvedovat, kako pridno hodijo učenci v šolo. Zraven tega pa naj duhovni oče učitelja tudi podpira v dusnih zadevah. On naj pomaga učitelju, da se čedalje bolj izobražuje, in naj ga v britkih dneh tolaži in varuje, da pri svojem težavnem delu ne onemaga. Učitelja naj podpira 4. srenjsko predništvo, t. j. srenjski župan, srenjski odborniki, šolski oče in vsi, ki imajo pri srenji kaj vpliva. Ako so srenjski možje zares pravi možje, so ludi prijalelji šole in prijatelji učiteljevi, ker oni dobro vedd, da je šola perva in naj bolj potrebna naprava v srenji, in da Ie iz dobre šole prihajajo dobri srenjčani. Zalostno je, da so še tii pa tam srenjski možje (in med njimi še celo taki, ki se štejejo med omikane), ki jim je šola nekaka prisiljena reč in učitelj nekak vsiljenec, kterega plačujejo slabše od svojega čednika. Sedanji duh časa se nikakor ne vjema s takim ravnanjem. Nekteri svobodoteržci vpijejo: ,,Srenja naj vlada šolo!^ Gorje bi bilo marsikteri šoli in marsikteremu učitelju, ako bi bila samo srenja njegova zapovednica. Učitelja naj podpira 5. duhovnainsvetna gosposka. Obe iraate svojo pravico do šolc, tedaj tudi obe svoje dolžnosti do nje. Kako spodbudljivo je učitelju pri sercu, ko pri svoji gosposki dobiva hitro pomoč in pravico, kedar je potrebuje in prosi! Ako ima tedaj pridni učitelj na vseli teh omenjenih straneh dovolj in zdatnc podpore, se gotovo šola lepo razvija in donaša takega sadu, kakoršnega pričakuje in zahteva od nje cerkev, domovina in der/ava. Bog daj, da bi tako bilo! P.