OB 8.MARCU
Dobrih šestdeset let poteka, odkarjell. mednarodna kon-ferenca žena v Kopenhagnu na pobudo nemške revolucio-narke in plodne pisateljice Clare Zetkin proglasila 8. marec za mednarodni dan žena. Osnovna misel tega praznika je bila, da si žene po vsem svetu - v sodelovanju z delavskimi partijami in sindikati - pribore ekonomsko, politično in so-cialno enakopravnost. Ponekod v svetu so te proslave še danes v znamenju boja za osnovne pravice žena - v sociali-stičnih državah pa se ta dan manifestira drugače.
Ne bi navajala znanih dejstev, da so žene pri nas že doka-zale svojo enakopravnost v pretekli vojni in nato v obnovi in izgradnji. Tudi družba je za enakopravnost žena in mož mno-go storila, pa vendar je žena, zlasti če je zaposlena in mati, v precej težkem položaju. Družba je le še premalo storila, da bi jo razbremenila gospodinjskih opravil, da bi se laže posvečala strokovnemu in družbenopolitičnemu delu.
Že ob sprejemu na delo imajo moški prednost, ,,ker so perspektivnejši", čeprav /e žena poleg tega, da je delavka, Se mati in gospodinja. Zene smo za enakopravnost z možmi na delovnem mestu tako glede obsega kot kakovosti dela, ven-dar bi bilo potrebno zaposleni ženi-materi pomagati tudi v času do prihoda na delovno mesto in po odhodu z njega. V naiih tovamah se pričenja delo ob 6. uri ali 6.30 in do tega časa je treba otroka že odpeljati v varstvo - dostikrat precej daleč - ter priti točno na delo.
Mati majhnega otroka mora pogostokrat v bolniško - ne zaradi sebe, marveč zaradi otroka. To ji dopušča zakon; imamo pa tudi nepisane zakone. Po slednjih tnora biti mati pripravljena, da bo, ko pride na delovno mesto, poslušala kot: ,,Kaj, že spet? " in ,,Delo ne more trpcti", čeprav je že zaradi bolniške .kaznovana' z nižjim osebnim dohodkom.
Vrtci so dobre ustanove, čeprav danes, ko se že vse vrti okrog dinarja, postajajo težje dostopni, pa še premalo jih je. V Ljubljani je v vrtcih le 28 % vseh predšolskih otrok. Kot sem omenila, so vrtci odlična rešitev za varstvo otrok, vendar le za varstvo zdravih otrok.
Zato je razprava, ki teče o tem, da bi se porodniški dopust materam podaljšal na 6 mesecev, prepotrebna. Če to ne uspe, naj bi vsaj smela mati, če to želi, ostati dalj časa po porodu doma in nato delati polrt delovni čas. Tako bi bili otroci dalj časa deležni materinske nege in bi tudi kasneje, ko bi že btti v varstveni ustanovi, manj obolevali. Rojstvo in materinstvo res nista zgolj ženska zadeva in bo nujno morala pomagati družba.
Glede premajhnega vključevanja žena v družbenopolitično delo pogostokrat slišim pripombe, da tudi izrazito ženski kolektivi predlagajo za svoje predstavnike svoje moške tova-riše. Mene to ne preseneča. Vem, da se to ne dogaja zato, ker bi ženske menile, da so njihove sodelavke manj sposobne, ne, le zato jih ne predlagajo, ker vedo, da bo to zanje še dodatna obremenitev.
Z razvijanjem samoupravnih odnosov je možno potečati vpliv zaposlenih ljudi na vrsto drugih odnosov, o katerih teče beseda. Zato naj se zaposlene žene ob ustanavljanju organi-zacij združenega dela, ko gre za resnično vlogo delavcev, čim zavzeteje vključijo v njih oblikovanje, nezaposlene žene pa naj se vključijo v delo v krajevnih skupnostih, pri društvih prijateljev mladine ali drugod, da tako neposredno vplivajo na reševanje problemov, kijih tarejo.
Prav bi bilo, da bi tudi forumi vključili kdaj pa kdaj v dnevni red razpravo s temo ,JPoložaj zaposlene žene v naši družbi," kar bo nedvomno prispevalo, da bi tudi nekaj ukre-nili, da ne bo enakopravnost ostala zgolj lepo zveneča be-seda.
PIA KUHARIC-MAHKOVEC