4
Narodno blago.
Narodne pripovedi v tržaški okolici.
Pripovedka ima zgodovinsko jedro; navezana je na določeno osebo, na znano ime in na kraj.
V tržaški okolici narod v6 mnogo pripovedek, ki nam jasno svedočijo, da so tu bivali naseljeni Slovenci
*) Meingoz je iz Megingoz, katero ime ima en „comes'^ v listini iz leta 928. na Koroškem. Guturalca tudi nemški jezik rad iipahne, kakor slov. primeri: Maid iz: Magid-Magd. Več nam naj o ,,Meingozpurchu'' po~ vejo sedanji posestniki njegovi.
**) V svoji zgodovini „Geschichte von Krain'*. ***) V predgovoru k novi (Krajcevi) izdaji Valvazorja.
5
dokaj let pred preseljevanjem naroda od zapada na iztok. — Naši politični in narodni nasprotniki nam hote dokazati, da preseljevanje sedanjih Slovencev v nižje-avstrij-ske pokrajine se je vršilo še le v drugi polovici šestega stoletja po Kristu in naselitev sedanje tržaške okolice po Slovenih mnogo stoletij kasneje.
Akoravno je uže čestokrat bilo dokazano na zgodovinski podlagi, da tu Slovenci niso bili ptujci, našli 80 novi prišleci narod ob Adriji bivajoč njim enak po stanu, navadah in govoru.
Nara pričajo stari jezikovni zakladi, ki še žive v narodu in nam večidel rabijo za poznamenovanje gora, holmov, gričev, potokov, vasi itd. V okolici se hranijo še pripovedke iz poganskih časov, o času rimskem, ki nam pripovedujejo o razširjevanji Kristove vere po teh krajih. Zgodovinsko je dokazano, da uže leta 50. po Kristu v Trstu in njegovi okolici je bila poznana Kri-stova vera. Za nje razširjevanje so skrbeli oglejski škofje, ki so na vse strani pošiljali duhovnike, da ne-vernike k pravi veri zadobč.
Narodna pripovedka nam pravi: Prvi veliki duhoven ali škof v Ogleju bil je sv. Mohor, ki posvečen apo-steljnom gorenje Italije od evangelista sv. Marka, drugi pravijo, da cel6 od prvaka sv. aposteljnov odločen za pastirja v Oglej, je od tam na vso moč širil kraljestvo božje po sosednjih deželah.
Narodna pripoved po Rojanu pri Trstu opisuje delovanje tega sv. junaka in veli: Sv. Mohor je bil Slo venec*) doma z Ogleja (Akvileje), sam je hodil okrog in opravljal besedo božjo nevernikom po okolici in tudi v mestu, ki tačas je bilo dobro utrjeno in zavarovano od poganov.
V   mestu je podučeval na skrivnem, ker niso mnogo marali za njegov nauk. Največe polje za njegovo duhovno delovanje bila je okolica in tej se je on posvetil.
V kratkem vse prosto ljudstvo **) se je dalo krstiti in število nevernikov dan za dan se je krajšalo. Vera v Jova je očividno pešala. Oblastnikom tržaške poganske posadke ni bilo po godu, da ljudstvo zapušča tem-pelje in žrtvenike mali kov in se poprijema nove črtene vere.
Delajo na vse kriplje , da bi jo zatrli, in na kapi-tolju objavijo rimskega cesarja ukrep, da se ima novo-vernik tirati pred konzuljski sodni stol in da se opraviči in odpove novi veri.
Trdovratneže so kaznovali na smrt. V Trstu kakor drugod je tekla mučeniška krv.
V   dobi preganjanja kristijaaov sv. Mohor ni več zahajal v mesto , ali če je, je po skrivnem potu hodil osrečavat one, ki zaradi vere so tičali po ječah in čakali sodbe ter se pripravljali na smrt. Tisti čas bival je in učil v Rojani in okolici.
Po nočnem času in ko mu je pretila nevarnost, da ga ne dobe v pest, se je poskrival po rojanskem potoku, imenovanem „Mastezin'^ Tako je ušel preganjalcem.
Se dandanes kažejo kraj njegovega zateka, namreč pri malnih v znožji naselbine Frlugov. Tu se nahajajo maini, ki meljejo le v deževnem vremenu, ker ta potok
*) Sv. Mohor, čeravno ni bil Sloven po ustnem sporočilu, je bil narodovega jezika, med kojim je živel, popolnem vešč,  — zato pripovedka mu pripisuje slovensko narodnost.
**) Trst je bil dobra zavarovano mesto zaradi navalov divjih, ki so uže bili pripravljeni, da udarijo čez meje v cesarstvo , da ga pogube in zaradi Japodov, ki so večkrat prekoračili rimski val pri Hrusici in prišli ropat do mestnega ozidja. — Da je Trst za dobo Rimcev imel dobro utrjeno ozidje, nam priČa tudi „slavnostni steber*' cesarja Trajana v Rimu.
88 navadno uže v spomladi posuši. Potok izvira med pogorjem ,,Venec" in konkanesjskira holmom nad staro in novo cesto, ki pelje iz Trsta na Opčino, enak je hudournikom, ogromno kamenje vali o času velikega deževja; teče po ^Rojanu in v dolino pod farno cerkvijo deli Greto od Skorklje ter v ovinku pod cestovodom in železniškim jezom drvi do morja na večerni strani nove luke.
Rodi se na kraškem svetu takraj pogorja proti morju, ob strugi v gornjem teku je zaraščen še dobro se hrastičevjem, poznanim iz čokov, ostankov orjaških nekdanjih dobo v, ki so todi rastli. Na srednjerD delu njegovega teka ob kraji na iztočno stran od vinogradov pri Frlugih se še dobč stari kostanji — zadnji ostanki nekdanjega gozda, ki je segal do „Trebič" na kraški visoki planoti.
Ali ni bslo tu stanovanj za časa rimske naselbine?
Rimska gospoda je bivala v mirnem času „extra muros" po svojih ,,villah^'. ^Najdeni stari napisi na Op-činah in Rojanu v gorenji Ciarbulji nam to svedočijo. *)
Al v prvi dobi rimskega nasilja prvotniki so bili primorani zapustiti ozidje in se naseliti po okolici. Tu so stanovali tudi najemniki in rokodelci, ki niso bili Latinci.
O času preganjanja sv. cerkve kristijani niso bili nikdar varni pred zalezovale!. Mnogi so se odtegovali od človeških bivališč, da se bolje skrijejo pred vohuni in zatekali so v šume v samoto.
V Rojaou farna cerkev je posvečena na čast sv. Mohorju in Fortunatu.
O sv, Fortunatu pripovedka pravi, da je bil iz Ogleja in sv. Mohorju pomočnik pri razširjevanji sv. vere po Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od sv. Mohorja je bival med narodom ob morji in je za vero umrl mučeniske smrti.          A. B.