štev. Z49 O Ljubljani, g torek, dne 30. oktobra 1906. Leto XXXIII. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-— „ 13- „ 6 50 za pol leta f. u Mrl leta „ zj en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: n celo Icio naprej K 20' — n pol leta „ „ IO--n Četrt leta „ „ 5' — n «n mesec „ „ 1-70 li poSil]. na dom 20 H na Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: f.nostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . , 9 „ za iti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javijenju primeren popust. Izhaja tfsak dan, izvzcmši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez - dvoriiče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se nt sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —-- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, llpravnišktga telefona štev. 188. Odločna beseda. Voditelj mladočeških državnozborskili poslancev dr. Kramar je resno delal, da se uveljavi splošna in enaka volilna pravica. Nasprotnikov volilni preosnovi med Cehi ni manjkalo. Na eni strani češko veleposestvo, ki je .sploh proti preosnovi, na drugi strani radikalni Cehi, da strmoglavijo Mladočehe.. Kramar je objavil glede na te napade daljše, odločno pojasnilo, ki se konča sledeče: »Nismo hoteli in nočemo strmoglaviti volilne preosnove. Nočemo vratolomne politike. Volilna preosnova ni vsem všeč, ker ni pravična češkemu narodu, ali ona nas privede z velikimi koraki k boljši češki bodočnosti. Kdor upa, da dosežemo pravico z enim udarcem, temu zavidamo njegov optimizem. Trdnjava, tako močna, kot je nemška nadvlada, utrjena, okrepljena s strašno nesrečno politiko onih, ki streljajo v »Politiki« na nas, se ne vzame naenkrat, mahoma. Samo korak za korakom treba dobivati pozicije in sc utrditi v teh, ki jih že imamo. Zato smo dobro premišljeno sprejeli kompromis, ker nam nc onemogočuje pravičnega zastopstva na Češkem in Moravskem za vselej, kot bi to bilo pri dvetretjinski večini. Naša vest je čista in sodbe bodočnosti se ne bojimo. Nasprotno! Ljubše nam je to, kakor pa da bi nas na Češkem glasno pozdravljali kot junake, da smo uničili volilno preosnovo, in bi nas narod klel zato. V trpki šoli boja Cehov za pravice naroda smo se naučili, ne igrajmo hazardne igre z usodo in prihodnostjo narodovo. Gotovo je, da se lažje podira, kakor gradi. Vest nam pravi, da bi škodovali svojemu ljudstvu, ako bi se v strahu za svojo populariteto uklonili mnenju javnosti. Preprečili bi z radikalno politiko preosnovo, in konec?! Vzrasli smo mi mlajši v dobi najtrpkejv šili prevar, a naučili so nas, da sc ne zanašamo na slučaj, marveč da merimo sile, ki jih dobimo in da pridemo korak za korak bližje smotru, ki smo si ga postavili. Zdaj razpolagamo s 64 poslanci. V bodočnosti bomo pa imeli malone 100 poslancev, če izvzamemo socialistične poslance, ki ne bodo šli vedno z nami. Kdo nam zagotovi, da bi dobili po novi preosnovi več poslancev. Nemci bodo v bodočem državnem zboru slabejši, ker izgube nekaj mandatov na socialiste? Kdo nam more zagotoviti, da bi bila vlada, ki bi predložila novo preosnovo., nam bolj prijazna, kakor dosedanja, ako bi bili onemogočili sedanjo volilno preosnovo? Kdo misli in veruje, da bi bilo v bodoče vse lepše, ako bi strmoglavili volilno preosnovo. Mi čarovnijam ne verjamemo. Sklenjeni kompromis ni tak kervaniški jarem za nas, kakršna bi bila dvetretjinska večina s svojo petrifikacijo krivic nove volilne preosnove. Upamo, da pride čas, ko se popravi krivica, ki se nam dela na Češkem in Moravskem. Kompromis ni katastrofa za narod, marveč za one, ki so trdno upali, da pokopljejo volilno preosnovo. Tako umevamo tudi mi z narodnega stališča boj in delo naših poslancev. Tisti, ki so žalostni, da gre volilna preosnova sploh naprej. so jezni nanje. To priporočamo v berilo tudi »Edinosti«. Deželna avtonomija. Dunaj 29. oktobra. Kakor sem poročal pred tedni, je v odseku za volilno preosnovo predlagal poljski posl. Starzynski, naj se ob enem izpremenita tudi §§ 11. in 12. drž. tem. zakona z dnč 21. dcc. 1867 št. 141. Ta dva paragrafa določata namreč, kaj spada v delokrog državnega zbora in kaj v delokrog dež. zborov. Kakor pa so vsi drž. temeljni zakoni iz 1. 1867 skovani v hitrici, zato tudi površni in nejasni, tako je nejasna, nedoločena meja med delokrogom državnega in kompetenco deželnih zborov. Ker pa imajo Poljaki v Galiciji že sedaj najširšo deželno avtonomijo, zahtevajo, naj sc v dotičnih dveh paragrafih jasno našte-jejo agende državnega in dež. zborov. Nemški centralisti pa skrbno čuvajo, da se ne krši in razblini njihova »ustava«, ki je preobložila državni zbor z delom ter do skrajnosti omejila pravice deželnim zborom. S tem vprašanjem se je bavil poseben pododsek, v katerem so se pojavila razna mnenja. Zastopnik češkega veleposestva S a j f e r t jc predlagal, naj se takoj izpremene dotične določbe drž. tem. zakona. Ker pa je bil ta predlog posredno naperjen proti volilni preosnovi, je bil takoj odklonjen. Drugi predlog s poljske strani je zahteval, naj se zakonitim potom izvrši vsaj jasna i n -t e r p r c t a c i j a temeljnega zakona, kaj spada v državni in kaj v deželne zbore. Tirolski poslanec dr. Tollinger jc ubral srednjo pot ter predlagal: Preden sc izvrši primerna izprememba, naj vlada vpraša deželne odbore. Na podlagi nasvetov iu gradiva od deželnih odborov naj vlada izdela svoje nasvete ter jih predloži državnemu zboru. Četrto mnenje jc bilo, nai pododsek sklene le resolucijo, ki izraža interpretacijo onih dveh paragrafov. Radikalni Nemci pa so sc upirali sploh vsakemu predlogu, ki bi omejil delokrog državnega in deželnih zborov. Najširši predlog jc bil torej poslanca S a j-f e r t a , ki hoče sploh vse ljudsko in s r e d n j e š o 1 s t v o ter uravnavo jezikovnih razmer pri sodiščih izročiti deželnim zborom. Ta predlog je bil le »pour l'honneur du dra-pean«. Starzvnskcga predlog pa je zagovarjal celo nemški ustavoverec dr. pl. Grabni a y r, rekoč: Zgodovina Sil. dokazuje, da so stari centralisti I. 1867 ravno v tem paragrafu avtonomistom dovolili koncesijo ter d e ž. kulturo prepustili dež. zborom. Ako pa govorimo o dež. kulturi, je jasno, da spadajo v delokrog dež. zborov tudi civilno in kazenskopravne ter kazensko policijske določbe. Starzynski zahteva torej, naj se to, kar določa črka »k« v paragrafu II v negativni obliki, izrazi jasno v S 12. v pozitivnem smislu. To pa ni izprememba ustave, marveč lc interpretacija zakona, katere pravice imajo dež. zbori. Praksa pa je deželnim zborom vzela pravice, katere jim daje drž. tem. zakon, četudi v nejasni, negativni obliki. Drugi predlog posl. S t a r z y n s k e g a pa meri na to, naj bi tudi dež. zbori imeli pravico sodelovati pri organizaciji državnih upravnih oblastev. Med deželno in državno upravo je tako ozka zveza, da jc organizacija državne uprave brez deželne in »vice versa« skoraj nemogoča. Ako pa morejo dež. zbori izpreminjati in urejevati dež. upravo, morajo vendar imeti pravico govoriti tudi o organizaciji drž. uprave. Dasi je jasno to vprašanje, vendar jc bil ta predlog v pododseku odklonjen s šestimi proti treni glasovom. Obveljala pa je tretja resolucija posl. Star-zynskcga, ki našteva točke deželne kulture. V soboto in danes dopoludne se je odsek za volilno reformo bavil s tremi resolucijami. Vlada jc zastopala stališče, da so sicer dotične določbe nejasne, da pa sedaj ui pravi čas za izpremembo zakona. Vsenemci in člani nemške ljudske ter napredne stranke se protivijo celo nedolžni resoluciji, ki jo predlaga kršč. socialec dr. G c s s m a n n. Z desnico glasujejo pa člani katol. centra kot avtonomisti in — čudno tudi zastopniki ustavovernega veleposestva. Odsotnih pa je 10 članov od-sekovih. Obveljale so vse resolucije poslanca Starzynskega z 22 glasovi proti 16, Tollinger-jeva z 22 proti 17. Poročevalec dr. Grabmayr meni, da bi ne bilo umestno, ko bi dež. odbori bili sodniki o drž. ustavi. Ta trditev ni morebiti resna. Deželni odbori so organi deželnih zborov in bodo gotovo to važno vprašanje predložili deželnim zborom v presojo. in deželni zbori imajo gotovo pravico vsaj nasvetovati potrebne premembe ustavnih zakonov. Ravno tem potoni more vlada dobiti razne nasvete. Sedaj imajo deželni zbori pač »pravico«, skrbeti, to je, plačevat' za ljudsko šolstvo, ccste, zdravstvo itd., a nihče jih nt vpraša, s čim naj plačujejo. Dežele nimajo skoraj nobenih drugih dohodkov, kakor le deželne priklade. Ali nai dežele zvišajo te priklade brez mere? D e ž c 1 n e finance so posod žalostne; nekatere dežele so že pred bankerotom.Uravnava deželnih financ je neizogibna, a nemogoča brez izpremembe ustave. Dežele morajo dobiti nove vire dohodkov, ki so sedaj po ustavi odprte le državi. In pri tem vprašanju bodo osiveli centralisti morali postati avtonomisti. Tollingerjeva resolucija torej ni odveč, marveč sproži vprašanje, s katerim se bode gotovo bavil že novi državni zbor Danes bi bil rešen v odseku ves novi volilni red. Toda poslanec dr. Pergclt hoče pri tej priliki zasigurati Nemcem na Češkem in Moravskem določeno število delegatov. O tem predlogu razpravlja odsek sedaj popoldne in utegne rešiti tudi to vprašanje. Poročevalcem o volilni preosnovi hočejo voliti dr. L o-ck e r j a , ki pa ne prevzame rad tega nehvaležnega posla, ker sc boji odlikovanja. Tako vsai trdiio časnikarji, ki preže na vsako govorico. ODSEK ZA VOLILNO REFORMO. Včeraj popoldne je odsek s 22 proti 13 glasovom odklonil predlog Pergeltov, naj se odsek posvetuje o zavarovanju nemškega zastopstva iz Češke in Moravske v delegaciji. Ministrski predsednik baron Beck jc posegel v debato ter izjavil, da je vlada nasprotna Pergeltovi nameri, spraviti vprašanje o zavarovanju nemških mandatov iz Češke in Moravske v delegaciji v zvezo z volilno reformo. Sicer sc bo vlada najodločnejše zavzela za to, da bodo Nemci iz Češke in Moravske v delegaciji primerno zastopani, toda, če bi se sedaj obravnavalo o tem, se utegne zakasniti volilna reforma. V debati o predlogu je izjavil Conci, da bo, če se sprejme Pergeltov predlog, sprožil enako vprašanje glede na Italijane na Tirolskem. Hruby ie obljubil, da bo zahteval primerno zastopstvo Slovanov iz Šleziie, dr. Šusteršič je izjavil, da predlagal isto za štajerske Slovence, Vasilko pa za Ma-lorusc. Nato je bil Pergeltov predlog odklonjen. Prihodnja seja ie danes ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je varstvo volilne svobode. Odsek .ie izvolil za referenta dr. Lockerja, ki ie dobil 26 glasov. Šest glasov je bilo za Ploja, eden za Adlerja. V današnji seji poslanske zbornice bo poročilo odsekovo že predloženo in te dni se bo o volilni reformi že nujno obravnavalo. LIKCR. Kn Bled. Izza sezone. *) Piše O. Bolan. Res, da te ljubim rajskolepi Bled, res, da me vleče tvoja lepota, da ga meni ni milejšega kotička, kot .ie tvoje divno jezero, pa ti samotarski, idilični otok, ti prestol »nebes Kraljice in Gospe« — utrinek večnolepega raja: res to; pa vendar nisem šel gledat tvoje krasote: iskat setn šel zdravja, ki sc je hotelo za vedno od mene posloviti, pa sem ga upal zopet dobiti pri tebi. Prav zato ne kanim naprej opisovati naravne lepote, zabav, izletov, sploh izrednega užitka, ki si ga človek popolnoma utrujen od težavnega dela more na Bledu privoščiti, nc, ampak najprej te popeljem — cenjeni bravec ako se ti sploh ljubi iti z menoj — najprej te popeljem na Bled v zdravišče. Saj morda veš, da »atnor bene ordinatus incipit a semet-ipso«, ali prav na bleško prestavljeno: Bog je sani sebi najprej brado ustvaril: pri sebi naj začnem. Moj brenčeči orkester za rebri godba v prsih, z zdravniškim izrazom plučni katar, po domače jetika — ta reč mi je prizadevala vedno več težav. Kar se mi je pa najbolj za malo zdelo, jc bilo to, da je bilo pod rebri vedno več glasu, zunaj pa manj, tako da mi jc bilo že skoro nemogoče z ljudmi govoriti. Goldinar bi bil dal pogosto, da bi mi le ne bilo treba izgovoriti samo enega stavka. Ta nni-zika ne gre po pravih notah sem si mislil jc prehuda, to me vse boli, da še spati ne morem v miru. In ta kašelj, kot bi bil star mož pri osemdesetih — sem pa, prav po pravici rečeno, šc mlad fant, star šc le sedemindvajset let. Skušal sem se čeprav velik prijatelj glasbe teh koncertov iznebiti, pa vse tav-žentrože niso nič zalegle: odpovedovati so mi začele noge: prej sem jemal po tri stopnjice z enim skokom, zdaj je bila še ena preveč, tako da sem moral sredi stopnjic počivati ves za-sopljen, utrujen in poten. Delal sem v mislih žc testament, zakaj mislil sem približno v štirih mesecih pustiti ta svet in jo pomakniti na drugega. Moji tovariši mi pa še toliko življenja niso več pustili, ampak eden izmed njih, ki jc bil do malega pol doktorja, ta mi je prisodil le še slab mesec — seveda mene k sodbi niso povabili, ampak so me kar »v kontumac« deli in vsi so mu pritrdili. Menili so se kadar me ni bilo zraven tudi že, s kako častjo me bodo pokopali in kam; vse drugo je bilo v redu, samo z mojimi dolgovi niso vedeli kam; pa se jim ponudi moj šef: dolgove bom pa jaz poplačal, kar jih ima. Tako .ie bilo vse pripravljeno, da sc pomaknem ako bi Bog hotel višje. Silili so me pa vendar k zdravniku. Ker sem pa zdravnikov že preveč izkusil iu njih zdravil toliko spravil v želodec, da nobena jed ni mogla ali ni hotela več k njim, zato sem takim svetom dolgo časa pogumno kljuboval; navsezadnje so me pa vendarle zmagali in šel sem — s trdnim prepričanjem, da grem samo zaradi sitnosti, da bom imel že enkrat mir in pa s še bolj nepremakljivim sklepom, da zdravil kodeina. krcozota in kreozotala in kar je podobnih mučil za jetične, šc poduhal ne bom. Zdravnika sem si izbral tistega, ki jc bil po daljni okolici pač priznan, doma sc mu je pa menda godilo po izreku svetega pisma: Nemo propheta iu patria, ali kakor so nam mlade dni očitali mati, ko nam jc šel bolj v slast sosedov slabejši kruh -it domač: kajne, domač kruh ni nikoli dober! In glej čuda! To je bil najbolj moder zdravnik, kar sem jih šc izkusil. Preišče me, pomaje z glavo, potem pa praša: »Saj ste pameten mož, vam torej lahko resnico povem? No sem si mislil med pametne sc šc vsak norec šteje, pa bi sc jaz med norce, dasi sem sc tudi brž spomnil, da me jc že večkrat kdo zaradi te ali one reči počastil s pridevkom, da sem neumen. Pa ta spomin sem zatajil in pogumno rekel? »Gospod doktor, prosim, kar odkrito, dobro vem, kaj me čaka!« »Zdravil ni nobenih za vas« (vendar vsaj eden pameten! sem si prav iz srca hvaležno mislil), »ampak popolnoma obupati pa tudi še ui treba. Edina reč pa, ki vas more rešiti, so zračne in solnčne kopeli, kakor jih imata na Bledu Rikli iu Vovk«. Potem mi je šc hitro razložil, kako naj se v zraku in na solncu kop-ljem, kako temperaturo naj ima voda, v kateri sc bom kopal, posodil mi je še neko knjigo o telovadbi primerni za jetične in potem sem hitro začel svoje zdravljenje po novi metodi. Seveda nisem šel kot človek, ki ima s finančnim ministrom premalo znanja v Rik-lijcv zavod, ampak k Vovku, ker kot ple-bejcu mi je bilo tu veliko bolj ugodno: ceneje je veliko, obenem sc je zadovoljilo tudi moje navdušeno slovensko srce, zakaj to ie slovensko podjetje, pa tudi moja krščanska duša jc bila zadovoljna, zakaj med gosti ui bilo nobenega juda. Drugače pa vse tako kot n r i Rikli-ju: voda, zrak in solnce. Res je, da si je ravno v tistem času eden RUSINI NE BODO OBSTRUIRALI VOLIL-NE REFORME. Rusini so sklenili, da zakonskega načrta o volilni reformi v zbornici ne bodo obstruirali. Baje so jih Poljaki za to pregovorili, s tenv, da so jim obljubili, du odpravijo za devet volilnih okrajev posebne izjemne določbe, ki jih je glede na zavarovanje naliških volilnih okrajev sklenil odsek za volilno reformo. ZASEDANJE DELEGACIJ. Delegacije bodo sklicane 24. novembra, toda bodo po dveh zasedanjih na željo avstrijske vlade za čas odgodene, da avstrijska zbornica reši volilno reformo. PODRŽAVLJENJE SEVERNE ŽELEZNICE V GOSPOSKI ZBORNICI. Poročevalec železniške komisije gosposke zbornice baron Czedik bo gosposki zbornici priporočal, naj sprejme predlogo o podr-žavljenju severne železnice, kakor jo je sklenila državna zbornica. ENKETA O PRIVATNIM ZAVAROVALNICAH. V ministrstvu za notranje zadeve se je začela enketa o novem vladnem zakonskem načrtu glede na privatne zavarovalnice. NOVI AVSTRIJSKI MINISTRI V BUDIMPEŠTI. Danes se mudi minister za zunanje zadeve baron Aerenthal v Budimpešti. Soboto pa obišče \Vekerla novi minister Schonaich. ki ga vsi nestrpno pričakujejo, da pojasni svoje stališče glede na vojaške zahteve. POGODBA MED KRONO IN KOALICIJO V NAŠI ZBORNICI. »Nemška ljudska stranka« izjavlja, da Nemci v državni zbornici ne nameravajo in-terpelirati vlade, naj objavi besedilo pogodbe med krono in ogrsko koalicijo. ZAHTEVE ČEŠKIH NEMCEV. Predsednik nemškega ljudskega sveta na Češkem je sklenil, da bodo Nemci zahtevali, naj se razdeli po vseh deželnih in državnih uradih na Češkem uprava v nemški in češki oddelek v tem slučaju, čc se podeli mesto drugega podpredsednika na praškem namest-ništvu Cehu in se temu poverijo češke zadeve. KDO BO NOVI AVSTRIJSKI POSLANIK V PETERBURGU. »Az Ujsag« poroča, da bo za avstrijskega poslanika v Peterburgu imenovan prvi sek-cijski predstojnik v ministrstvu za zunanje zadeve Merey. OGRSKA KRIZA. Dunajska »N. Fr. Presse« je te dni marljivo pisala o različnih izjavah ogrskih ministrov, ki so bili pri Rakoczyjevih slavnostih v Oršovi in niso mogli sproti pobijati intrig kamarile, ki se zbira okoli »Presse«. Ta namreč 29. t. m. piše, da bo kriza na Ogrskem sprožila vprašanje, ali naj se na Ogrskem sploh še vlada potom parlamenta ali absoiu-tistiško. To zadnje je seveda le želja krogov, ki se zbirajo okoli Fejervaryja. Ti so raztrosili vest. da sta Wekerle in Košut utajila tisto točko o znani pogodbi med vladarjem in koalicijo, ki baje določuje, da se ima zvišati število novincev po potrebi. Sedaj pa sta Weker-le in Košut, ko sta iz Oršovc dospela v Budimpešto, izjavila, da nikoli nista koncedirala zvišanja števila novincev in da ie ogrsko ministrstvo kar sc tega vprašanja tiče. bilo popolnoma solidarno. Na vsak način pa je bilo od Schonaicha skrajno neprevidno, da je sprožil stara vprašanja, ker se od Ogrov ne more zahtevati, da si prostovoljno naložijo novi krvni davek. Edina pametna konsekven-ca jc ta, da padeta \Vekerle in Košut, ako sta izmed gospodov, ki smo skupaj zahajali v zračno kopel — neki skoro svetovnoznani doktor — privoščil nekega juda, ki ni znal v Rik-Iijevo kopel. Jud praša našega doktorja: »Dovolite, gospod doktor, kje je zračna kopel?« Doktor hudomušen kakor je bil mu pravi: »Dobro pazite! Tu na desno (obe kopeli sta namreč prav blizu skupaj ) tu na desno je navadna, slaba, za vsakdanje ljudi, je tudi jako kmečki zrak, čisto vsakdanje solncc, soln-čni žarki pa tudi nad vse zanikarni. Zato je pa seveda tudi poceni. Na levo, tam je pa druga! Najfinejši, ozonapoln zrak, najboljše solncc, najkrasnejši solnčni žarki, vse izborno, fino karseda: seveda potem tudi drago. Sedaj torej izbirajte: če greste na desno jc vse navadno, vsakdanje, pa poceni, na levo, tam fino, izborno, pa se tudi plača!« Juda je jezilo, da si ga upa doktor vleči in zato hitro reče: »Po tem ne prašam, prosim, kje jc Riklijeva kopel?« »Aha,« odvrne doktor, »fina, krasna, draga, ta je na levo. — Spoštljivo sc priporočam!« »Z visokim spoštovanjem !« Tako torej sem srečno prišel med zdravi-ške goste. Ze pri Vovku nas je bilo od vseh vetrov: Slovenci, neki gospod iz Trsta in pisec teh vrstic, več Nemcev, Madjarov izredno veliko. Po stanu zastopane so bile razne vrste doktorjev, juristi, filozofi, medicinci, potem ljudje brez doktorata: profesorji, razne vrste uradnikov, državnih in privatnih, sodniki, potem pa tudi oba stanova, ki državo branita sovražnikov, zunanjih in notranjih: častniki in duhovniki. Po veroizpovedi vsi katoličani, po verski zavesti od ateistov do gorečih, vernih mož. res utajila ono točko o zvišanju števila novincev v pogodbi s cesarjem ali pa da Schonaich s svojimi rek ruti počaka še toliko časa, dokler mu Ogri novincev sami ne ponudijo proti primerni koncesiji. SRBI PRI RAKOCZYJEVIH SLAVNOSTIH. Iz Budimpešte poročajo, da v Oršovi niso srbske deputacije sprejeli tako hladno in žaljivo, kakor so poročali listi. Srbi se cele slavnosti baje zato niso mogli vdeležiti, ker so prišli poldrugo uro prepozno. Predsednik deputacije Marinkovič pa je ob krsti tudi mogel izpregovoriti nekoliko besed v slavo Rako-czyju. RADODARNOST VILJEMOVA. Nemški cesar jc podelil ruskemu ministru za zunanje zadeve Izvolskemu, ki se zdaj mudi v Berolinu, veliki križec reda rdečega orla. Izvolski jc v Berolinu dolgo konferiral s kanclerjem Biilovom. ENAKOPRAVNOST STAROVERCEV S PRAVOSLAVNIMI. Baje je car podpisal ukaz, ki podeljuje starovercem enakopravnost s pravoslavnimi. Starovercev je na Ruskem nad 15 milijonov. BOLGARSKO SOBRANJE. Knez Ferdinand ni bil pri otvoritvi sobranja navzoč. Prestolni govor jc bral ministerski predsedirk Petrov. Prestolni govor povdarja, da se je vladi posrečilo vzlic žalostnemu položaju bolgarskih bratov v Turčiji, vzdržati red in mir. Bolgarska jc po celem svetu čislana in so njene razmere do velevlasti izvrsfhe. ROPARSKI NAPADI IN NEMIRI NA RUSKEM. V Peterburgu so zaprli 21 ljudi, ki jih imajo na sumu, da so bili vdeleženi pri bombnem napadu na vozkresenskem mostu. Našli so tudi izdelovalnico bomb. — Po celi Rusiji je oblast strogo prepovedala vsako manifestacijo ob priliki obletnice oktoberskega manifesta. V stavropolskem okraju so roparji ubili nekega davčnega eksekutorja in oropali 25.000 rubljev. V Katovki (Voroneška gubernija) so roparji nekemu veleposestniku ukradli 40.000 rubljev. — V Harkovu stavkajo delavci, da manifestirajo za obletnico oktoberskega manifesta. Policija in vojaštvo sta zasedla pokopališče, kier so pokopane žrtve lanskih nemirov. Bnevne novice. + Deželna blaznica in deželni odbor. Dr. Divjaku se ie izvrševanje privatne prakse popolnoma prepovedalo, dr. Robidi se jc služba odpovedala, dr. Blcivveis ima odstopiti vodstvo in primariat deželne blaznice ordi-nariju. ki bo imenovan. Dotična služba ordi-narija-provizoričnega voditelja blaznice se je jc ob enem danes razpisala. Srečno pot! Ljubljanski državni pravdnik Trenz se poganja ?a izpraznjeno mesto višjega državnega pravilnika v Gradcu. — Želimo, da bi gospod Trenz čimpreje avanziral iz Ljubljane! Razvidnostni višji zemljemerec gosp. Mattesich izdaja za ljubljansko okolico razglas naprej v nemškem in šele na drugem mestu v slovenskem jeziku, in zraven tega še v spakedranem jeziku. Zato opozarjamo na to zadevo fin. ravnateljstvo da naroči razglase ki nodporc in čc bodo nekateri upniki počakali, za silo izhajalo. 2. Sklene sc določiti, koliko svoto dolguje društvo penzijskentu zakladu, da bodo vse pen-zije stalnih učiteljev osigurane. To svoto je r.ato vstaviti med društvena pasiva. 3. Sklene se, nekatere manjše dolgove v znesku 1600 K izplačati, tvrdki IJlasnik pa na račun dati 400 K. Mestni hranilnici ljubljanski sc od 11 zapadlih anuitet v znesku 3400 K meseca dcc. izplačajo 3 anuitete v znesku 975 K. da se društvo izogne tožbi. Nadaljnc anuitete se bodo redno vplačevale, zapadlih ostalih 8 pa, kakor hitro bo finančno stanje društva dovolilo. Za odpis zamudnih obresti za 1906 jc vložiti prošnjo na ravnateljstvo mestne hranilnice. 4. Sklene se vložiti prošnje na vse slovenske hranilnice in posojilnice za redne ali vsaj izvan-redne podpore. 5. Prošnje za zvišanje rednih podpor jc vložiti na deželni zbor, kakor hitro bo sklican, na vlado za izredno podporo in za zvišanje redne in na »Kranjsko hranilnico«. 6. Predloži se blagajniški poslovnik, katerega je pomnožiti, da se temeljito prouči do prihodnje seje. 7. Predsednik se zahvaljuje blagajniku g. R o z m a n u za vestno sestavo prora- čuna. B. Artistični odsek. 1. Koncerti. Predlogi artističnega odseka se sprejmejo. Ponudba Riccordijeva za dvojno uprizoritev Verdijevega »Requiema« v znesku 300 K za eventu-elno tretjo uprizoritev 60 K se sprejme. Verdijev »Rcquiem« ni izvajati kot prvi koncert januarija, ampak kot drugi krog Velike noči. Kot prvi društveni koncert bodi Bendlov »Švanda dudak« in Foersterjevi »Turki na Slevici« kot glavni točki in nekaj novih konkurenčnih zborov, morebiti naj nastopi tudi ena solistinja z Dunaja. Ta koncert naj se izvrši — če le možno — že v prvi polovici decembra. »Sevčikov kvartet« je naznanil, da bode konccrtoval najbrž 12. novembra. Pri tem koncertu bode pevski zbor sodeloval z dvema točkoma. V zadevi Kubelikovega koncerta šc ni nobenega odgovora, pač pa so plzenski listi poročali, da koncertuje Kubelik dne 7. novembra v Ljubljani. Zaradi Perosi-jevega oratorija »Rojstvo Kristusovo« se je nadalje pogajati. V koncertnih zadevah je nemudoma pisati vsa potrebna pisma. Zaradi dvoran se sklene, da se za vse male koncerte in take, pri katerih ni pričakovati premnogo-brojnega občinstva, najame velika dvorana v »Narodnem Domu«. Za velike koncerte pa, pri katerih se pričakuje velikega obiska in kateri so združeni z ogromnimi stroški, kakor tudi za ljudske koncerte ob zelo znižanih cenah, se najemi dvorana hotela »Union«. Znamke za vabila in opomine članom pevskega zbora je plačati iz glavne blagajne na koncertne stroške. Naročiti je koncertne vstopnice s kuponi. Za prodajo konccrtnih vstopnic se izmed dveh ponudnic izvoli gospa Šešarkova. Vsem štirim ljubljanskim v »Zvezi slovenskih pevskih društev« stoječim pevskim društvom se odslej dajaj po pet brezplačnih stojišč. 2. Muzikalije. Da prehitimo z zaostalim izdajanjem letnih muzikalij, treba je v letošnjem društvenem letu jih še dvakrat izdati. Prvič naj izidejo meseca januarija, drugič meseca avgusta. Za izdajo meseca januarija se sklene: a) en zvezek narodnih pesmi, obsegajoč kakih 30 porabnih iz Bajukove in Doljanove nove zbirke, b) en zvezek moških in mešanih zborov izmed letošnjih konkurenčnih skladb, pomnoženih še s kakimi drugimi, c) kot posebni snopič Mudovernikovo »Veselici« s spremljevalnem klavirja. Za izdajo meseca avgusta se določi rokopisna ostalina ranjkega Hudover-nika, ki naj bi se izdala posebej v zvezkih s skladateljevo sliko. C. Šolski odsek. Predsednik poroča, da je revidiral vpisne konto-knji-gc, stanovske izkaze, oddelitev učencev učiteljem in izkaze za tedenske ure, ter konštatira, da je po popravljenih malih nedostatkih sedaj vse v najlepšem redu. Vpisanih učencev jc do sedaj 283 brez dijaškega zbora in brez onih članic koncertnega zbora, ki so gojenke kakega šolskega zavoda. Konštatira se, da je ukovina do konca oktobra razven v dveh slučajih vplačana. Šolskemu nadzorniku se naroča, da se pri prihodnji konferenci učiteljskega zbora določijo približni termini šolskih koncertov in sestavi zaznamek muzikalij, ki naj se nabavijo v šolske namene. Dovolitev predsednikova, da poučuj en učitelj eno privatno učenko v društvenih prostorih se vzame na znanje. Glede razdelitve prostorov za poučevanje se ukrene nekaj izprememb. Pisati je nekaternikom, ki imajo društvene inštrumente na posodo, da jih vrnejo. C. Asanacijski odsek. Stanje asanacijc do 22. oktobra je: Vplačalo se je vsega skupaj 4222 K 92 v. Za oktober so znašali prispevki 367 K. Ker računamo pri-mankljaj z obrestmi vred na 16.000 K, dosegla se bo popolna asanacija, ako vsi subskri-benti ostanejo pri dani besedi, odslej v 32 mesecih. — IV. Slučajnosti. Glede načina, kako postopati, da se zedini hrvatsko - slovenska jury v zadevi konkurenčnih skladb, se pooblasti g. koncertni vodja Hubad, da ukrene pravo. Ponudba skladatelja Vilharja glede »Balkanske Vile« (120 komadov za 200 K) se pusti in suspenso. Na koncu jc bilo posvetovanje o neki personalni zadevi. Nato zaključi predsednik sejo, ki je trajala poldrugo uro. Ij Serenado pri'edi danes*zvečer godba c. in kr. 27 pešpolka, povodom imenovanja gm. g. Dillmanna pl Dollnionta fldml. Godba odkoraka ob 6. zvečer iz vojašnice in gre po Slomškovih ulicah, Re^jevi cesti. Komenskega ulicah, Sodnijskih ulicah, Dunajski in Franca Josipa cesti na Bleiveeisovo cesto, kjer je pred stanovanjem ekselence serenada. Potem gre godba po Rimski cesti, Igriških ulicah. Gradišču, Kongresnem trgu, Šelenburgovih ulicah, Prešernovih ulicah, Glavnim trgu, Poljanski cesti, Škofjih ulicah, nazaj v vojašnico. lj Prijet kolesarski tat. V soboto popoldne je bilo ukradeno organUtu Francu Zalogarju izpred nunskega župniščo 80 K vredno kolo. Zalogar je včeraj kolo izsledil pri Jožefu Pleškotu ua Viču, kateri mu je povedal, da je kolo kupil od nekega slikarja. Policija ie osumljenca v osebi slikar skega pomočnika Frana Plevelja rodom iz Krašnje, kateri je tatvino priznal zaprla. Bil je že radi tatvine kaznovan in so ga oddali deželnemu sodišču. lj Ponarejena bankovca kakoršua sta izdajala po Ljubljani Anton Moglica in Ivan Kosič, sta razstavljena na policijskih oglasih. Ij Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes ob 0. uri zvečer v kavarni „Prešeren" Vstop prost. lj Cenjeni čitatelji. Opozarjamo na prilogo g. Skuška, ki prodaja svoje blago počenši s 1. novembrom po izdatno znižanih cenah. lj Pošten najditelj. Stavec g. Pavel Jeloč-nik je našel na pošti bankovec za 1000 K. katerega je izgubil g. Stacul. lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 160 Macedon-cev, 30 Hrvatov in 8 Slovencev. Nazaj je pa prišio 150 Macedoncev, Hrvatov in Slovencev. Iz slovanskega sveta. sl Dopolnilna saborska volitev na Hrvaškem. Iz Vojnice poročajo: Vladino-vec Vaso Muacevič od srbske samosialne stranke je izvoljen z 214 glasovi. Kandidat opozicijonalcev Dobrinič je dobil 61 glasov. Ustfedni Matici školskl jc volila 4000 K rajna Marija Škardova. Pekovski pomočnik Vaclav H e t e š v Pragi je pa volil 400 K. Sklenili so, da ustanove v Behankyju para-lelko 4. razreda, v Privozu na Moravskem pa še eno otroško zavetišče. sl Nov list v Črni gori. V Črni gori prične izhajati te dni nov list »Slobodna riječ«. sl Za higijenska društva jc odredila Srbija v državnem proračunu za prihodnje leto 15.000 dinarjev. sl Vojvoda Skopljanče ni umrl ampak živi. Razne stvari. »Oče čebelarjev«, župnik dr. D z i e r z o n je umrl v pruski Šleziji, star nad 95 let. Dzi-erzon je oče novega čebelarstva. Vseučilišče v Monakovcin ga je za njegove zasluge imenovala za častnega doktorja. Nedeljski počitek uvedejo budiinpcštanski mlinarji razven dobe od 1. avgusta do 31. decembra. Prvi shod v varstvo otrok sc je vršil 25. t. m. v dvorani delavskega statističnega urada. Novoizvoljenega rektorja dunajske teh -nike Karola Hohenegga za šolsko leto 1906 —7 so inavgirali 27. t. ni. Norec v angleški poslaniški zbornici. Med Balfourovim govorom v angleški zbornici jc zakričal nekdo: Nihče ne govori dalje, dokler vam ne sporočim božjega poslaništva. Straža je odvedla po desetih minutah klicatclja z galerije, ki je blazen. Iz potopljene podmorske ladje „Lutnl" so potegnili zadnje mrliče. Trupla so črna in zgorela. Dne 30. t. m. jih pokopljejo. Stavka uslužbencev električne železnice v Budimpešti. Ravnateljstvo bu-dimpeštanske cestne železnice je odpustilo vse stavkujoče uslužbence, ker so samovoljno opustili delo. Ravnateljstvo je izjavilo, da ne občuje ne z „Zvezo železničarjev", ki jo vodi grof Battliyany in tudi ne z voditelji stavke. Stavka budimpeštanskih pekov je končana. Delavci so odobrili ponudbe pe kovskih mojstrov. Lastniki dunajskih prodajalnic su hega mesa so sklenili, da izključijo od dela vse pomočnike. Morilec 35 oseb. Morilca, 34 let starega Jožefa Vindiča so izročile 29. oktobra letos ruske oblasti avstrijskim. Pretekli mesec je obolel Vindič v ruski vilnski kaznilnici. Bil je previden s svetotajstvi za umirajoče. Bolnik je priznal, da je umoril leta 1880 rodbino lvovskega gostilničarja Korkeca, gostilničarja, njegovo ženo in dvoje otrok; leta 1884 pa da je zažgal vojaško skladišče za seno in da je zgorelo ob tej priliki 30 oseb, ki so prenočevale v senu. Dober želodec. V japonski vasi Kado-mahi živi starcc Tašihi Kode, ki se preživlja s črvi, kačami, žabami, močeradi in s slično golaznijo. Policija je brezvspešno iskala paragrafa, da bi mu to zabranila. Nemški cesar Viljem sc je lahko prehladi). Zato ne obišče kneza Eulenburg Hertcfelda v Liebenbergu. Pretep s smrtnim koncem. V Herlcnu, nc daleč od pruske meje, a žc na Nizozemskem, so se sprli trije \vestfalski rudarji z gosti v gostilni »Pri zlatem levu«. Napadli so goste in streljali naiije iz revolverjev. Posredovala sta dva orožnika, ki sta tudi streljala. Dve osebi sta bili mrtvi, nekaj je pa ranjenih. Zadela sta dva \ova dunajske cestne železnice. Pet popotnikov je bilo lahko ranjenih. Književnost in umetnost. * Slavni češki Sevčikov kvartet bo meseca novembra koncertiral v Ljubljani. Koncert, ki je nameravan za 12. novembra, bo priredila »Glasbena Matica«. Kvartet jc naslednik slavnega »Češkega kvarteta«. Sodeloval bo tudi pevski zbor »Glasbene Matice«. " Domovinska dežela Štajerska. Učencem spodnještajerskih ljudskih šol v ponavljanje učne snovi iz domoznanstva sestavil Josip Mešiček, nadučitelj v Sevnici. Cena trdo vezanemu izvodu 40 v. str. 44. Gospodarstvo. g Podraženje žrebljev. Zvezn avstro-ogrskih tovarnarjev na žrehlje bode te dni imela zborovanje, na katerem namerava povišati cene žrebljev raditega, ker se je baje tudi podražila surovina. Za koliko se bodo žreblji podražili, še ni določeno. g Napihovanje mesa in pljuč. Kakor v drugih deželah, tako je v zadnjem času tudi na Kranjskem izšla prepoved napihovanja mesa in pljuč. Ta prepoved deželne vlade za Kranjsko z dne 25. septembra t. I., št. 13.334, ima namen, na eni strani preprečiti varanje kupovalcev, na drugi strani pa zabraniti to nagnusno počenjajnje, ki je vrhu tega lahko človeškemu zdravju škodljivo v slučajih, v katerih izvršuje napihovanje, n. pr. na jetiki bolni človek, ali človek z nalezljivimi kožnimi boleznimi itd. Odslej se bo tako napihnjeno meso (pljuča) uradno pokončalo in proti prodajalcu nastopalo kazenskim potoni. Telefonska In brzojavna porotna. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 30. oktobra. Krščanskosocialni predlog onemogočil tehnično obstrukcijo proti drugemu branju volilne reforme. — Danes sta se zbornici predstavila nova ministra: vojni minister Schonaich in domobranski minister Latscher. Poljski poslanci so predložili nujni predlog za zboljšanje galiških zemljiških knjig in za izpremeinbo določil pri pridelovanju petroleja. Poslanec (lessmann in tovariši so nujno predlagali, naj zbornica pozove odsek za volilno reformo, naj takoj predloži drž. zboru svoje poročilo in naj se takoj vrši v zbornici drugo branje predloge o volilni reformi. Nato je prišel na vrsto nujni predlog Schdne-rerjev, naj avstrijski cesar vrne nemškemu cesarju vse državne dragocenosti, ki se nanašajo na nemško državo. Predlog je v zbornici podpiralo samo deset poslancev in je vsled tega odpadel. Vsenemce je to zelo razjezilo in so psovali posebno svoje nemške tovariše nemške tovariše z »bojazljive!«. Stein je upil: Stvar bom še podrezal! Zbornica jc nato razpravljala o zgoraj omenjenem nujnem predlogu poljskih poslancev. Prihodnja seja v pondeljek, dne 5. novembra. Dnevni red: Drugo branje voiine reforme. Češki radikalci so vložili 20 nujnih predlogov, ker je pa Gessmannov predlog spredaj, morejo priti ti nujni predlogi na vrsto še-le po drugem branju volilne reforme. BARON AERENTHAL V BUDIMPEŠTI. Dunaj, 30. okt. Zunanji minister baron Aerenthal se je danes pripeljal v Budimpešto, kjer je konferiral z ogrskimi politiki. BOLEZEN DR. LUEGERJA. D u n a j, 30. okt. Dr. Luegerju je bilo danes nekoliko bolje, vendar je njegov položaj še jako resen. SHOD ITALIJANSKIH VSEUClLIŠCNIKOV NA DUNAJU. D u u a j, 30. okt. Italijanski vseučilišč-niki so se zbrali na Dunaju ter sklenili, da se podajo k rektorju in k naučnemu ministru, da jim odgovori, kaj vlada namerava glede na italijansko vseučilišče. Od rektorja zahtevajo, naj dovoli shode na vseučilišču, sprejme italijanske dopise od strani laških dijakov iu dovoli, da smejo italijanski dijaki nabijati italijanske razglase na vseučilišču. _»PICCOLO« APELIRA NA SLOVENCE. Trst, 30. okt. »Piccolo« poživlja Slovence. naj se tudi zavzamejo za to, da se hrvaške in slovenske vsporednice na koprskem učiteljišču prestavijo drugam, da bo koprsko učiteljišče čisto laško. Slovenci naj zahtevajo istrsko slovensko učiteljišče v — Sežani ali pa v — Ljubljani! ITALIJANI V GORICI NAPADLI SLOVENCE. Gorica, 30. okt. Italijani so napadli nekaj slovenskih mladeničev, ki so prišli v Gorico s slovensko zastavo. Hudega se ni nič zgodilo. Budimpešta, 30. okt. Nekateri listi poročajo, da konferira prestolonaslednik z vplivnimi člani ogrske katoliške ljudske stranke, da jih pridobi za vojaške zahteve. Oblju-huje jim baje, da jim bo pomagal do vlade, ako pride na Ogrskem zopet do ministerske krize. CIVILNA PRAVDA PROTI NAŠEMU PRE-PRUSKA NASILSTVA. B e r o i i n. 30. oktobra. Poljski poslanci v nemškem državnem zboru Grabski in grof Mielczynski so poslali naučnemu ministru brzojavko, kjer ga poživljajo, naj ne dopusti, da se kaznujejo poljski šolski otroci, ki se nočejo učiti veronauka v poljščini. Naučni minister pl. Studt je odgovoril, da bodo še naprej kaznovali otroke, ki ne ubogajo nemških učiteljev, ker ie to proti vsaki »izobrazbi«. PRESTOLONASLEDNIK PRIDOBIVA ZASE OGRSKO KATOL. LJUDSKO STRANKO. STOLONASLEDNIKU V RIMU. Rim, 30. okt. Tu se bo pred sodiščem obravnavala v kratkem tožba pl. Gustava Nobili proti avstrijskemu prestolonasledniku Francu Ferdinandu. Nobili je dedič kardinala Hohenlohe, ki je dal v vili Tivoli v Rimu izvršiti poprave za 320.000 lir. Hohenlohe pa je dobil vilo v najem od vojvode Modenskega, ki je za svojega dediča postavil našega prestolonaslednika. Sedaj je Nobili naperil proti prestolonasledniku tožbo zaradi teli 320.000 tisoč lir. RESNI NEMIRI V MAROKU. T a n g e r, 30. okt. Angeraško pleme je napadlo staro prestolnico Rajzulijevo .Cilahto. Rajzuli sc je proglasil za guvernerja v Arcili. Francija odpošlje razun »Jeanne d' Are« v Maroko še križarke »Gloire«. »Admiral Aube« in »Dupuy de Lome«. Tudi Španska je odposlala iz Kadisa celo eskadro v Maroko. NEMIRNI PETERBURG. Peterburg, 30. okt. Včeraj se je vršil ua vseučilišču shod, katerega sc jc udeležilo 1000 dijakov. Dijaki so prisegali boj carizmu na nož. Na povelje vojnega ministra je danes vlada zaprla vseučilišče. Hišni oskrbniki so dobili povelje, naj zhero svoje hlapce iu naj jim dajo instrukcijc za slučaj nemirov. Hišni oskrbniki morajo preskrbeti pred svojimi hišami patrulje iu ob nemirih takoj poklicati policijo. Mnogo čet je iz province došlo v Peterburg, kjer sc boje nemirov ob obletnici ok-toberskega manifesta. Borzna poročila. ,Kr«ditna banka'« Ljubljani Ur»dn' turo Jun»j»ko bone 27 oktobra 1906. t&loib.al papirji. 4*/, ma|ev» renta .... 4'/, srebrna renta .... 4*/, avstrijska kronska renta t*/, , »lata renta . . 4*/, odrska kronska , . . *'/. . *lat* • • • 4*/. posojilo dežele Kranjske 4V/, posojila mesu Spljet . i1/.'/. . . , Z»der . 4*/,*/. bosn -horc. iel. pos. 1902 . 4*/. čeAka det banka k. o. . *'/. . , . l0- • 4';,*/. tast pisma gal. d. hip. b. 4 V/. poAt. kom. k. o. i 10•/. pr 4 V/, ust. pisma Innerst. hr. 4V/. > . ogr.cen.dei.hr 4>/»*/ a •> a hip. banke 4l/i*/» obl- ogr. lokalnih iel. d. dr, 4V/. °bl. češke ind. banke . 4'/, prior. Trst-Poreč lok. . 4*/, prior. dol. iel...... 9'/. , Jui. iel. kup.»/.'/, • • 4 V/, »vstr. pos. ca iel. p. o. Bralk*. Srečke od 1. 1860'/, .... : ::: cem. kreditne I. emisije ; . . u. . , ogr. hip. banke . . . , srbske i frs. 100 - . , turške ...... Basilika »reCke . . Kreditne •• • ■ Inomoške 1» • » Krakovske Ljubil antiko . . Avstr. rud. kriia .. . . Ogr....... Rudolfove M ' « Salcburike »i • • Dunajske kom. » • • S alalaa. Južne železnico...... Driavne železnice ..... A.vstr. ogrske bančne delnice Avstr- kreditne banke . . . Ogrske » .. ... Zivnostenske >> . . . Premogokop v Mostu (Bril*) Alpinske montan..... Praške iel. indr. druibe . . Rima-Murinyi...... Trbovljske premog, druibe . Avstr. oroine tovr. druibe Češke sladkorne druibe . . ▼ •lat*. C kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke........ SevereignB....... Marke......... Laški bankovci..... Rublji......... Dolarji......... 98 90 99 95 99 10 lic 30 94 ao 112-26 98 60 100-60 99 30 9976 98 60 «8-70 100 15 105 -100 - 99 76 100 — 100-— 10026 99-90 99 RO 314 85 100 — 208— 271-75 149-75 278 50 284 -266 97 60 '63 -21-40 449 -78-— 87-B6-76 42.75 27-40 86--70--103 26 180 — *75 fO I7fi4 — 670 75 810 -241-76 703 59vb0 >788 S79 76 280 — 668 -148 - 11-36 1913 23-48 24 06 117-50 95 60 263 — 4-84 Bimrc 9910 100-14 t-9 30 11650 94 50 11245 99-60 101-60 100- >0 100 74 99 10 99 «0 K 0 30 106 — 100 10 10020 100-20 101- 101 25 316 86 100-80 209-273 75 151 75 2*8 50 294 -265— 106 50 164 - 23-40 469— 16-92— evb 47 76 29 23 60--76- 513 25 181 — «76 59 1764 -671 76 811- -243 76 706-60 l>9--50 2798- -680 v6 281 60 674 - 152 - 11 39 10-18 73-66 24-11 117.70 96 80 254,- Nleteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm • m a Čai «p«-I*mh|I SUoj« bfcrc-iu.tr. t mm T«mp.- r.tirri p« Cal.ljn ».»rovi CtM H? U- u« 27 9. iveč, 37 8 2-0 sl- vzh. dež 49 28 7. ijutr. 736 4 5-0 sl. vzsvz. obl. 2. pop. 734 5 70 sl. jvzh. dež Srednja včerajšnja temp. 4'9°, norm. 7 8'. Zahvala. Za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu nam nepozabnega očfcta, gospoda Franc Čop-a posestnika, gostilničarj a, bivše ga župana itd. izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa sslav. požarni u brambam na Savi, Javorniku in Korošk. Beli svojo najtoplejšo zahvalo. Koroška Bela, 29. okt. 1906. Žalujoči ostali. Popolno renovirano, dobro kurjeno 2459 3—1 kegljišče hotela »Union« sa odda kegljar-skim družbam za nekaj večerov luon Podlesnlk ml. LJubljana — Stari trs iteu. 10 immmmmmmm: ............ > ,V. V-A .v/> Vi5» •/1\ .NV> 7 -/-.V Priporoča svojo trgovino s klobuki in čevlji <•> uS^VA® A <•> t;\< £ y<.> \<.> i • J<.> vri >.v. v>!..v/; n 1 1 ' ^ V/: Uellka zaloga CD Solidno Ulajo GD Zmerne cene m '■/X k P mmmmmmm mmmtjšmmm ML/ fljj Lep, velik, svetel SO niokalH pripraven za kako društvo, skladiške itd., in lepa delavnica se oddi takoj ali pozneje. Vprašanja na upravništvo H| „Slovenca". 2412 6-3 Vsaka §h ilja in tudi rodbina naj se takoj za poskušnjo naroči za 3 mesece za le K 3 25 na modni časnik ,Genre Parisien'. Najboljši in najcenejši časnik z navadnimi toaletami, 55—60 modelov, barvane slike s krojnimi vzorci, natančen opis slik v slovanskem jeziku. z4i9 6-2 Uprava „Genre Parisien", Trident. Dobi se havelok zastonj ako se kupi za gld sledečih 6 predmetov: za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka- rirane ali progasie, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk, I ČepiCO 2116 31 Angleško skladišče oblek 0. BERHATOUIČ Ljubljana, Mestni trg 5. 949 62 se dobč le pri SINGER Ko. akc. dražba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. BV Svarimo s tem najnujnejie svoje odjemalce pred Šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov. Želod, divji kostanj, fižol, jabolka, suhe gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke 2403 plača najdražje 5-3 Ant. Kolenc v Celju. Iftaro železoj H baker, cink in me- y A denino A ^ kupuje po najvišjih cenah Jrj "FrancStupicaV ^ trgovina z železnino ^ H na Marije Terezije cesti M L v Ljubljani. 863 23 fl Vabilo k javni dražbi. Dne 2. novembra, t. j. v petek in prihodnje dni vršila se bode = prostovoljna javna dražba = goveje živine, konj, prašičev, različnih vozov, kočij in raznega gospodarskega orodja na graščini Dol (Lustthal) pri Ljubljani. Dražba se prične v petek ob I. uri popoldne. 2414 3-2 Pristno bizeljskovino (mošt) 2270 7-7 razpošilja od 1 hektolitra naprej Jože Janežič Starava«, Bizeljsko pri Brežicah. Cena po dogovoru. IVAN PERDAN, Ljubljana, Cesarja Jožefa trg, priporoča: Ciržl-Metodovo cikorijo najboljše kakovosti v izvirnih zabojčkih in > u i •rr> I G • o >3 S R) ao O. 0 o c 2 "»S O*^ iS c« 19 — ""t 'C >0 o VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Iv. Perdanu v Ljubljani. MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR! Te vžigalice so vprid d užbi sv. Cirila in Metoda v LJUBLJAN1.I Vino! Naravna Dristna istrska in li&ka vina priporoča po sledečih cenah: istrsko črno k 16, 18 in 20 kr. liter istrsko belo a 18, 20 in 22 kr. liter viško (z otoka Vis-Lissa) a 18, 20 in 22 kr. liter in sicer od 56 litrov višje s postaje Pulj proti povzetju 2455 4—1 Egidij Vio, veletrgovec z vinom, Pulj (Istra). Dobro ohranjena oprava se takoj proda po zelo nizki ceni v Spodnji Ši&ki št. 88. 2454 1—1 Zadruga Čevljarskih mojstrov v ma naznanja, da je primorana vsled vedno višjih cen usnja kakor tudi vedno višjih plač svojih pomočnikov površafi cene svojih čevljarskih izdelkov za 25 odstotkov. 2458 1—1 Veliko zalogo absolutno zajamčenega ^ pristnega vina priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi, cs? Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne od daja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. V zalogi je tudi troplnekc žganje. Za zadruge in večje množine izjemne oene, 2523 26—20 Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. kpe