115. številka. Ljubljana, v ponedeljek 19. maja, XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan we*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t r ij sk o -oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petii-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ,,Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ribarsko vprašanje na Adriji. Avstrijsko-itulijanBko poverjeništvo v Gorici, katero je b 17. dnem aprila meseca preiskovati začelo pravne razmere v mejnarodnem ribarstvu na adrijanskem morji, je te dni dovršilo bvojo nalogo ter mirnim potom uredilo zadevo, katera je v zadnji Čas mnogo preglavic delala Avstriji ter nekaterekrati obetala postati jako težavna. K;-ko lice ima sedaj urejena ta stvar, ni Še znano. To pa se d& trditi, da se je kouečna rešitev dognala na podlagi vzajemnega sporazumenja, katero bilo je naši iu italijanski vladi živo na srci, in da vladi odobrite sklepe Goriške konferencije, katere zapisniki so njima sedaj predloženi. Tožbe naših avstrijskih ribičev bile so jasne in temeljite so v pravici. Trgovska pogodba mej Avstrijo in Italijo, kolikor se je ribarjenja tiče, bila je za nas juko neugodna m razmere, ki so se razvijati morale iz tega mejnarodnega dogovora, postale so našemu ribarskemu prebivalstvu neznosne. Avstrija se je tedaj kazala popustljivo, da bi njej za to Italija dovolila nekoliko olakšic glede dače. Ali od teh olakšic ribarska okrožja neso imela ni najmanje koristi, pogodba pa je ostala nepovoljna in to glede mesta, v katerem se je Italijanom loviti dovolilo, kakor tudi glede načina, po katerem ti Italijani ribarijo. Kjožoti bo loviti smeli že jedno miljo daleč od kraja, na vse strani dolgega avstrijskega po-brežja. In dasiravno jim je po mnenji naših ribičev zabranjeno bilo „kočami loviti" v vodi avstrijski, veuder pa so se v propisih nahajala vratica, pri katerih so italijanski ribići utihotapili tolmačenje, da bo itu.li] .uskim ribičem koče pri nas dovoljene. V iBtini so rabili koče in sploh neso veliko pazili na določbe dogovora, kateri je bil sam po sebi slab za naše ribiče, a so ga njim še slabšega delali z neumestnim tolmačenjem. Posebno brezoziren pa je bil način, s katerim so Kjožoti lovili, ker so, s svojimi mrežami globoko v morje segajoč, uničevali mlade ribe in razbijali ribje zalege. Za tega delj je Avstrijcem lov, zlasti ardel, vidno propadala, a s tem bližala se jim je jedna najznamenitijih obrtnostij če dalje bolj proti pogibelji. Pri lovljenji srdel naši ribarji ulagajo na tisoče in tisoče goldinarjev glavnice, katera pa jim daje le Blabe obresti, ker so Kjožoti Že opustošili morje. Vse to je v obilni meri opravičevalo tožbe in prošnje naših ribičev, in Čudo ni, „e mej njimi pa mej Italijani Često prišlo do resnih prizorov. Ali tudi rodoljubi jeli so stvar razmišljavati in prvo interpelacijo je v tem oziru do vlade stavil poslanec dr. Bulat. Tudi dalmatinski deželni zbor se je leta 1880 pečal 8 to zadevo, in tedaj sta avstrijsko stališče krepko branila zastopnika dr. Bulat in Ljubic. Vprašanje pa je dozorelo za javnost ob priliki, ko se je jaouvarija meseca letos znana nesreča dogodila Kjožotskemu ribarju Padovaniju v Splitu. Dalmatinski narod imel je na tem shodu jako vrle poverjenike, na čelu jim Vrankov'ča, zgolj Hrvate, ki so Bvoje stališče kompetentno zagovarjali na vsako stran bodi ekonomiško, pravniško ali tehniško. Upati je torej, da je ta konferencija odstranila kolikor toliko prilike, ki so našim ribičem rodile gmotno kvaro in razburjenosti. In če sestanek ne bode prinesel druzega sadu, kakor da bodo Italijani bolje gledali vsaj na izpolnjevanje sedanje pogodbe, že to bode veliko. Bodoljubni hrvatski krogi v Dalmaciji vzeli so si vso to stvar v dober spomin in v varstvo. Kadar bode z nova šlo za obnovljenje trgovske pogodbe mej Avstrijo in Italijo, hočejo biti oprezni. Že sedaj mislijo na to in to je pravo. Ali tudi vlada naša ne sme pustiti tega vprašanja iz svojega pogleda. Veliko narodno-gospodarsko vrednost ima v sebi, a okolnosti so take, da v tem vprašanji tiči, da celo prevaguje stran politična. Če bi je sami po sebi ne opazili, opozarjali so nas na politično to vprašanje komentari, katere delali so k Goriškemu shodu italijanski naši listi, jasne kar se da! Vzeli so v obramba proti avstrijskim našim ribičem Kjožote kakor svojo krv. kakor svoje sodržavljane, in po svetu so razglašali, da bi avstrijska Dalmacija za lakoto umrla, čđ bi jej laški ribiči rib ne lovili! Tu bi se puč moralo delati na to, da bi bilo dotike — kolikor mogoče malo! M. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 19. maja. Državni zbor bode zboroval le kratko časa, reš:l bode v tem zasedanji šesto poglavje obrtnega zakona, potem pa predlogo železne proge Pisen-Priesen, ter nekatere manj važne stvari. Pogodba s severno železnico pride javaljne v tej sesi;i še na vrsto, ker železniški odsek te stvari v tem času ne bode pretresel. Profesorji Crnoviškega vseučilišča mislijo poslati vladi peticijo, da se to vseučilišče preseli v Brno. Baje bo ti pijonerji neraŠtva spoznali, da po-nemčevanje v Bukovini nema pravega uspeha, kajti ta nemška visok?, je večidelj prazna, zato se hote preseliti v Brno, da bode tam več nemških šol, ki bodo v prvej vrsti delale na to, da bb ohrani nemška mogočnost na Moravskem in vsaj na videz nemški značaj tega mesta. Moravski d'želni glavar, baron Widman, je zapustil Brno in preselil se je na neko Bvoje posestvo. Govori se že, da se misli odtegniti v privatno življenje. S tem bi nemška liberalna stranka mnogo izgub la, kajti poleg Cblumeckega bil je glavni representant nemštva na Moravskem. Nedavno se je še govorilo, da postane ministerski predsednik. Volitve za «>i»«-rwi*i državni zbor bodo razpisane v dobi od 15. do 24. junija, in novi državni zbor bode sklican na 24. dan septembra. Naučni minister je poslal na profesorski kolegij politehničre šole pismo, da se mu zdi umestno, profesorju Pet^u Dobranszkemu zaradi znane afere; v državnem zboru za zdaj dati dva meseca odpusta. — Madjarska vseučiliščna mladež v Kološi napravila je demonstracijo proti rumuiiskima listoma „Tribuna1' in nGa-zetta" in jih javno sežgala, potem se je mirno razšla. — Poročilo regnikularne deputacije za rešenje Reškega vprašanja, ki se je predložilo zbornici, priporoča, da bi za Reko veljali isti zakoni, kakor za Ogersko, ki bi se pa smeli prestaviti v laščino. Željam Reke zastran avtonomije naj Be ustreže. Zveza z Ogersko naj se v budgitu s tem oznaci, da se za R« ko ne bode sestavljal posebni budžet, ampak dotični postavki postavili se v državni budgel. Zahtevanje, da bi Itdka pošiljala poslance v hrvatski sabor smatra poročilo za nenormalno, a to stvar so že rešili Rečani sami s tem, da neso hoteli poslrn-cev pošiljati. V naučnih in konfesijonaln h zadevh naj bi bila Reka podredjena ogerskim ministerstvot.i, hrvatska gimnazija naj bi se pa prestavila. Če iudi to vprananje valed trdovratuosti hrvatskega sabora, kapo s pripognenimi okraji. Ploščati nos, vun stoječe čeljusti in ozke oči so jasno kazali, da ni Rus. Jeden tovariš Poddubnega prinesel je kopje, pušice in lok, katere so vzeli ujetniku. To je Tatar, zakričala je vsa tolpa. — Tatar, — ponovil je Poddubni, — pa še kakšen! Le s težavo smo ga premagali, tak kore-njuk je! Ko ne bi bilo Mitke, pa bi bil ušel. — Povej, povej, kako je bilo! — zakričali so razbojniki. — Tako je bilo, bratci, zjutraj smo šli po Rjazanskem potu, ustavili kupca, in začeli ga preiskovati; a on je nam rekel, meni nemate ničesar vzeti, bratci! Jaz grem iz Rjazana, rekel je, tam so vse pote zasedli Tatarji, obrali so me do čistega, tako da nemam s čim priti do Moskve. — Vidiš, razbojniki! — rekel je jeden iz tolpe. — Kaj ste naredili s kupcem? vprašal je drugi. — Dali smo mu jedno giivno na pot. — odgovoril je Poddubni. Zdaj smo naleteli na mu'ika, pripovedoval nam je, da so se včeiaj Tatarji napali vas iu vso požgali. Kmalu smo mi sami prišli na veliko cesto: LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXIV. Poglavje. P u nt razbojnikov. (Dalje.) — Ehe! — rekli so nekateri poluglasno, — ta se ne šali! — In trmast je ataman! — rekli so drugi: — četudi koga prevrne! — Ubogati ga je treba, in n*č mu ugovarjati! Ste videli, kako je naredil s pevcem! — Tako so razsojevali, in nikamur ni več prišlo na misel, Serebrjanega tolči po rami, ali polj ubova ti se ž njim. — Tako je prav, knez! — zašepetal je Per-stenj, s spoštovanjem gledoč Nikito Romauoviča: — vidiš ti, kako si jih v strah prijel! Samo ne pusti jim časa premišljevati, pelji jih po potu v slobodo, a tam naj bo, kar bode Bog dal. Težek je bil položaj Serebrjanega. Postavivši se na čelo razbojnikov, rešil je Maksima in pridobil si je čas; pa vse bi bilo zopet izgubljeno, ko bi se odrekel vesti v slobodo bujno druhal. Knez se je v duhu obrnil k Bogu in udal se je v njegovo voljo. Razbojniki so se že začeli pripravljati na pot, in samo to so se pogovarjali, da manjka nekega Fedko Poddubnega, kateri je zjutraj odšel s svojim oddelkom pa se še ni vrnil. — Tu je tudi Fedka! — rekel je nekdo: — tam le gre s svojimi tovariši! Poddubni bil je suh korenjak, slep na jedno oko, in z mnogimi obrastki na obrazu. Njegov plašč je bil raztrgan. Stopal je, težko zgibajoč kolena, kakor človek, ki je že preveč truden. — Kaj ? — vprašal je jeden razbojnik. — Ali vas je zopet doletela sreča? — pristavil je drugi. — Doletela, pa ne nas! — rekel je Poddubni, usedši se k ognju. — Lejte, fantje, mnogo sem imel grehov na svojej duši, a danes se mi zdi, da mi jih je polovica odpuščenih! — Kako to? Poddubni se je obrnil k svojemu oddelku. — Dajte semkaj ujetnika, bratci! K grmadi so pripeljali zvezanega Človeka v pasastem kaftanu. Na ogromnej glavi imel je visoko po mislih vlade za sptrvo s cerkvijo, na to pa je bil zavržen Windthorstov predlog. Danes ali pa jutri se deželni zbor zaključi. V Poznanji se je ustanovilo posebno društvo za varovanje poljskih pravic. Namen društvu bode zasledovati in z vsemi silami odvračevati oškodovanja poljskih pravic. Član more biti vsak pruski državljan poljske narodnosti. Načel-stvo, ki sestoji iz treh članov voli občni zbor na pet let. Kakor Agence Havas poroča, so poročila o gibanji Karlistov na lipanjskem pretirana. Don Carlos je neki celo prepovedal svojim privržencem, začeti kake nemire. — Znani španjski republikanski vodja, Zorilla, je odšel iz Genfa, kjer je sedajo bival, in se je neki podal v London. Jednega njegovih sekretarjev, Švicarja po rodu, je pa Pariška policija prijela, ko je ravno prišel iz Genfa, in ga poslala nazaj v Švico, pri njem so našli več revolucionarnih oklieev na španjsko vojsko. V španjskih parlamentarnih krogih velja za gotovo, da bode grof Punorostro izvoljen predsednikom senata in grof To-reuo predsednikom zbornice poslancev. „Memorial Dipiomatiqueu poroča, da se sedaj v diplomatičnib krogih prevdarja, da bi se tudi Španija dopustila k egiptovskej konferenci. Španija sicer ni velesila, a ima ravno tako kakor Francija, Anglija in Itulija interese ob srednjezemskera morji. Poleg tega bi pa Španija v Sudanu vsled svoje nevtralnosti lažjp naredila mir, zlasti pa še zato, ker bi se njeni vojaki, vajeui vročega podnebja, lažje vojevali v tropičnib krajih. „National Zeitung" je izvedela, da se Li-Fong-Pao vrne kmalu v Kitaj, kjer mu je neki namenjeno neko visoko mesto. Na njegovo mesto pa pride drug poslanik, ki boie bival v Berolinu, pa bode tudi ob j< dnem Kitaj zastopal pri Dunajskej, Londonskej in Pariškej vladi. Dopisi. Z Dunaja 17. maja. [Izv. dop.] (Se h 6-nerer. — Hofrath Heinricher.) Dasi morebiti gospodu Ileimicherju ne bode po volji, ako se stavi njegovo ime tik onega demokrata Schdnererja, veuder mora biti, ker so okoliščine tako nanesle. O Schdnererju se Vam je zadnjič poročalo, kako se je z Reschauerjem pred kratkim za svoje principe nekje na ogerskej zemlji bojeval, kako možato sta ta dva uemško-liberalua širokoustueža streljala drug proti druzemu. Kaj še! Besede imajo ti gospodje vedno v ustih, z rokami tudi dosti mahajo in udrihajo, a „korajže" nemajo, smrti se tako boje, kakor marsikdo ! In imajo uzroke. Schdnererju zapustil je oče toli premoženja, da se lahko brez dela živi, da more mirno do svoje smrti vsemu zabavljati. Reschauer pa bode tudi shajal, ako se mu vsako leto le 20 do 30 inseratov plača vsak s 7000 gld. Vse pisare-nje in govoričenje o dvoboji mej tema dvema je prazno, izmišljeno. Verodostojui mož pripoveduje, da so g. Reschauerja v isti dau iu ob istej uri, ko je imel biti dvoboj, videli hoditi po nekem tukajšnjem trgu, zdravega in zadovoljnega — brez Schdnererja. Schbuererja sicer nihče ni tukaj videl takrat, pa v — Translitaviji menda tudi ni bil. Celjski hofcat g. Heinricher nas je pred kratkim obiskal. Ker se je po raznih uradih iu pri raznih osebah okolu potikal, vedeli smo, da ni prišel zaradi penzije. Predsednik deželni sodniji Ljubljanski postal bi rad! Gospod si mnogo upa, da si že služi okoli 43 let. Toda, to mu ne dela preglavice, gotovo mu je do tega, da obvaruje Kranjsko, da se prej ta ali ona sodnija ne posloveni. Nam Štajerskim Slovencem je vse obvaroval te nezgode! Zatorej pa ga tudi ne privoščimo bratom onkraj Save; naj uživa sad svojega domogoltnega poslovanja mej nami, dokler se njemu in njegovemu pokrovitelju, Graškerau Vazarja nit življenja ne pretrga ! Čudno pa je, da takega gospoda ne ženira, hoditi se ministru poklanjat, katerega prav iz srca ne mara, kateremu je nasprotoval in še nasprotuje, kjerkoli se mu ponuja prilika. Ollivier schame dich! ■z Gorice 18. maja. [Izv. dop.] Koliko dela še čaka tukajšnjih rodoljubov! Vsako leto vrše se volitve v tukajšnji mestni zastop, a Slovenci se za to niti ne zmenijo. Nećemo preiskavati, je-li to umestno ali ne, a gotovo je, dt bi vsi napori pri sedanjih okoliščinah nič ne koristili. Slovenci smo v mestu v manjšini, zmagali bi torej le takrat, ko bi si zaveznikov poiskali in pridobili. Italijanski konservativci se nam kažejo sicer pravični na papirji in z jezikom, a v praksi so druzega mišljenja. Sami sprevidijo, da jim je sedanji sistem mestnega zbora v Škodo, a da bi se s Slovenci zjedinili, in staro gardo v mestnem zboru odstranili, o tem ni govora. Nemci prikimujejo hote ali nehote sedanjemu mesfcuemu zboru, za to imajo ukaz od drugod, s temi m mogoče sedaj pri tej politični konstelaoiji govoriti. Jednako se godi z volitvijo v trgovinsko zbornico, kjer sedijo Italijani in Nemci združeni; vendar bo treba tu lotiti se dela, ker nekoliko uspeha da se tu doseči ukljub Lahom in Nemcem. Tudi v tukajšnjem kmetijskem društvu neso Slovenci zastopani in menda tudi ne bodo več, kajti da bi naš kmet plačeval po 4 gld. na leto za društvo, v katerem nosi zvonec Žid Levi, najljutejši sovrag Slovencev, o tem menda ni govora več. Politično društvo „Sloga" je vsled tega tudi uložila prošnjo do visoke vlade, da se prestroji društvo, s katerim ni mogel niti grof Coronini shajati. Za to društvo se naš ! kmet ne zmeni več in korist, katero slovenski od-| delek Goriški od njega dobiva, ni v nikakem raz-\ merji z vladino podporo. Kakor se „Sočiu iz zauesljivega vira poroča, I je vlade resna vodja preuravnati državne ceste ob I Soči. Vlada je znukazala, da se ima n^nudoma pregledati načrt lato. 1875 o strmem nevarnem klanci „ua Ovinku", ter še o pravem času predložiti načrt ministerstvu, da bo moglo dotično vsoto vsprejeti že v proračun za leto 1885. Dalje je visoka vlada naročila, da se imajo tudi drugi deli dotične ceste pregledati ter uasveti staviti, kaj se ima na oni cesti popraviti, predelati in preložiti, da bo cesta ki je tudi v stiutegičnem zmislu velike važnosti, skozi in skozi dobro uravnana. Tudi cesti kraj Bače in Idrijce se imati dodelati, razširiti oziroma preuravnati, tudi za te hoče vlada postaviti v državni proračun prihodnjega leta primerne vsote. Gotovo se ima Soška dolina zahvaliti državnemu poslancu vitezu dru. Ton^bju, da se ta nujna zadeva tako hitro reši. Naša Čitalnica namerava napraviti v kratkem še jedno besedo na čast vladike Strossmajerja, ki se vrača iz Rima in se bode najbrže tukaj nekaj pravi poročilo, še ni rešeno, vendar naj zbornica priporoči vladi, da stori vse, kar je mogoče, da se utrdi zveza mej Reko in Ogersko. \ ii.uijr države. V aaboto popoludne podal se je vojvoda Al-brecht iz Zemuna v Bebgrad obiskat srbsko kraljevo rodovino in bil z veliko častjo vsprejet. Po jednoarnem obisku vrnil se je zopet v Zemun. Včeraj se je v Petrogradu slovesno obhajalo proglašenje polnoletnosti ruskoga carjeviča, prestolonaslednika. Pri tej priliki mu je cesar Franc Josip podelil red sv. Štefana. Iz Berolina šel je princ Viljem k tej slavnosti in izročil velikemu knezu red črnega orh. — Kohanova komisija je končala začetna dela za reformo lokalne uprave, jeseni bode pa sestavila dotične zakonske uačrte in jih predložila plenarnemu zborovanju v posvetovanje. Za ta Čas ue bode pomnožila komisija za sedemnajst članov izmej gubernatorjev, maršalov plemstva in predsednikov zemstev. — Vlada sedaj hudo zasleduje ni-hiliste, in jih je neki zopet več dejala v zapor. Kakor je policija zasledila, so se revolucionarne ideje že jako razširilo mej vojsko Tako so častniki 22. topuičarske brigade v Novemgorodu dalje časa imeli skritega Degajevi'., morilca Sudejkiua Sedaj je pa Degajev ubežal v Ameriko. Ruska vlada neki misli zahtevati od severoumeriških Zjedinjenih držav, da ga izroče, kakor navadnega morilca, Če tudi že naprej ve, da to zahtevanje ostar.e brez vspeha. — V Askabad prišla je tudi deputacija Saryk-Turko-manov, ki bivajo na af^anskej meji in ponudilo pod-vrženje ruskemu žezlu. Tako se ruska sila vedno bolj širi v Aziji. Poslednje municipijske volitve na Franco-ikem so zopet obrnile pozornost na vladajoče razmere na otOKU Corsica. Pariški „Figaro" poslal je tjakaj svojega posebnega dopisnika. Ta potrjuje v jednem pismu \t Bastije vse, kar se je pisalo o izgredih pri volitvah. Prvo volilno dni ni bilo nič več kakor deset oseb umorjenih; tu jeden maire, tam jeden adjunkt, tu jeden mirovni sodnik, tam jeden občinski svetovalec prebivalstvo se pa zato ne zmeni Najbolje kt»že to, kake so razmere na tem otoku, da pred prihodnjo porotno zasedanje v Bastiji pride na vrsto osem umorov in štirje uboji, pa nobene tatvine, ponarejanja denarja, nobenega nenravstve-nega atentata, kakeršnih slučajev drugod največ pride pred porotna sodišča. Petsto roparjev klati se vedno po otoku, in more se ljudje iz podedovauega sovraštva in političnega gneva. Sardinija ima železnice na vse strani, Gorsika pa nobene. Za delo se kmet malo briga. Dvanajst tisoč Lucchesov pride vsako leto iz Livorne sem, da obdela Corsom polje, kmet Bam se pa za druzega ne briga, kakor za svojo puško in svojo glasovnico. Skrajni čas je že, da bi francoska vlada obrnila več pozornosti na civilizacijo tega otoka. — Poslanec Loroze je na mesto odsto-pivšega Margula imenovan državnim podsekretarjem v ministerstvu uotranjih zadev. — Jutri se suide francoska zbornica iu ministerski predsednik Ferry jej bode dal pročitati vsa dopisovanja, ki se tičejo mirovne pogodbe s Kitajem. Ministerski svet je Bklenil zahtevati za Tonk:ng 38 milijonov frankov kreditu, v katerih so že zapopudeni stroški za gra-djenje ladij, ki se bodo potrebovale za preiskavo delte. Za Madagaskar bode pa vlada zahtevala 4Va milijona frankov. — Ustava se neki misli v tem mu i sin revidirati, da se volilni zakon za senat odloči od ustave, ter se bode mogel potem prerainjati po navadnem legislativnem potu, ter izpustil se bode ci n o javnih molitvah. „Journal de Debats" pa ve, da se bode ustava tudi tako premenila, da nobena bodoča revizija ustave ne bode več mogla premeniti vladne oblike. V saboto je v pruskem deželnem zboru "VVindthorst utemeljeval svoj predlog, da se revidirajo majski zakoni Minister bogočastja je poudarjal, da lanska novela k tej postavi popolnem zadostuje zapazili smo najmanj kakih tisoč konj. Tam gredo drugi mužiki z babami in otroci, tulili in kričali bo: tudi naše selo zažgali so Tatarji, in še cerkev so oropali, razbili so svete podobe in iz cerkveuih oblek naredili so čabrake . . . — Oh, prokleti vragi! — zakričali so razbojniki, — kako da drži zemlja te proklete zlodeje! — Popa so, — nadaljeval je Poddubni, — privezali k konjskim repom . . . — Popa? Kako, da teh pasjih otrok ni kar strehi ubila ! — Bog ve! — Ali mari ruski ljudje nemajo rok, da ne pobijejo prokletih Tatarov! — To je, to, rok je premalo! Vsi polki so razpuščeni, ostali so samo mužiki, babe in starci; in ti neverniki so veseli, da ni bojnikov, da ni nikogar, da bi jib dobro pretepel! — Oh, jaz bi jim dal! — Jaz tudi! — Tako le. Zaslišali smo ropotanje konjskih kopit na cesti. Jaz sem rekel svojim tovarišem; skrijmo se v grme, da vidimo, kdo gre? Skrili smo se in vidimo, da je priskukalo kakih trideset mož v takih le kapah, s kopjem, loki in pušicami. Bratci, rečem jaz, to so oni hudobneži! Pri tej priči se je jednemu odvezala neka vreča s konja, in pala na tla. Ta se je ustavil, zlezel s konja, uzdignil vrečo in začel jo privezovati k sedlu, a tovariši so mej tem odskakali. Bratci, rečem jaz, kaj če mi zdaj planemo nanj? Nu, tovariši, za menoj vsi najeden-krat. Jedva sem to izustil, ko smo že vsi bili na Tatarji. Pa kaj! Ta je zganil z ramama in nas vse otresel. Zopet smo se vsi zagnali vanj, on je zopet zmajal in vsi smo odleteli proč, on je pa prijel za kopje. Tu je rekel Mi tka : ognite se, bratci, ne ovirajte me! Mi smo se ognili, on je iztrgal kopje Tatarju, zgrabil ga za vrat in vrgel ga na tla. In mi smo mu z rokovico zamašili usta, ter zvezali ga, kakor ovna. — Aj, Mitka 1 — rekli so razbojnik5. — Ta bi bika zgrabil za roge in vrgel ga na tla! — opomnil je Poddubni. — Kaj, Mitka! — vprašal je nekdo, — ali bi ti res vrgel bika? — Zakaj! — odgovoril je Mitka in odšel v stran, kajti ni maral se dalje razgovarjati. — Kaj je bilo v Tatarjevej vreči? — vprašal je Hlopko. — Le poglejte, tovariši! Poddubni je razvezal vrečo in izvlekel kos masnega plašča, polno cerkveno pušico, dve ali tri panagije (podobe svetuikov, kakeršne nosijo škofje na prsih i in zlat križ. — Prokleti pes! — zakričala je vsa tolpa, — cerkev je tedaj oropal! Serebrjani je hitro porabil nezadovoljnost razbojnikov. — Bratci! — rekel je, — vidite, kako prokleti Tatarji zaničujejo sveto vero? Glejte, kako hoče neversko pleme zatreti sveto Rusijo? Kaj, bratje, ali smo mi tudi postali neverniki ? Ali bomo mu dopustili onečistiti svete podobe? Ali bomo dopustili, da bi nekristijani požigali naša sela in pobijali naše brate? Zamolklo mrmranje zaslišalo se je po tolpi, — Bratje, — nadaljeval je Nikita Romanovič, — kdo izmej nas ni grešnik pred Bogom! Očiščimo zdaj grehe naše, zaslužimo odpuščanje pred Bogom, udarimo vsi, kolikor je nas, na sovražuike cerkve iu ruske zemlje. (Dalje prih.) časa mudil. Nadejamo se, da bo odbor skrbel, da 86 visoki gost iu častni člen Goriške Čitalnice dostojno vsprejme. Iz Zagreba 18. maja. [Izv. dop.] Pravda proti tukajšnjim anarhistom bila je hitro končana. Včeraj dopoludne bili so že govori zagovornikov in opoludne je sodišče v javnej seji proglasilo obsodbo. Volbenk Hi?a in Fran Srnec zakrivila sta s spisi „Ein Mahnruf an die kroatisehen Arbeiter" in „Brača radnici!" zločin veleizdaje, razžaljenja Veličanstva in razžaljenja članov cesarske obitelji in obsodita se v zmislu §§ 58. in 59. kaz. zak. Volbenk Hiža na šest, Fran Srnec na pet let težke ječe, na plačilo Bodnijskih stroškov, ter se po prestanej k>\zni iztirata iz ozemlja Hrvatske in Slavonske. Izidor Straub in Alojzij Montanelli bila sta nekriva spoznana. — Obsodba opira se na to, da je dokazano, da se je vsled prizadevanja Hiže in Srnca tukaj klub osnoval, da sta oba gojila take ideje in težnje, ki so nevarne za javni mir in red, da je Hiža proglas na hrvatske delavce narekoval in vkupe s Srncem preskrbel prestavo oklica „Braćo radnici!" z namenom, da se ta proglas razširi mej delavci. Proti obsodbi objavil je Hiž.i ničnosti pritožbo, Srnec prosil je za pomislek. Državni pravdnik prijavil je tudi ničnosti pritožbo, ker sta se Montanelli in Straub nekriva spoznala. Obsodba napravila je globok utis na naše občinstvo in vse miluje obsojenca, ki sta morda zapeljana, ali v zmoti prišla na nepravi pot in bosta sedaj skozi lepo število let morala se pokoriti za svojo zmoto, za svojo sanjarijo. Kdor je namreč pri obravnavi bil prisoten, urinito se mu je preverjenje, da so obtoženci vsi prošinjeni ideje, da del ujo za uzvišeni smoter, opozavati se je mogla nekaka žrtvoljubnost in nekak ponos na socijalni demokratkem, nekako sadjarstvo in baš zaradi tega, nam obtoženci neso bili toli antipatični, kakor drugi zlodejci. Vsled te obsodbe uničen je pri nas anarhizem za več let, hrvatski delavci sploh neso pristopni tem idejam, katere nam douašajo in usilju-jejo zgolj tujci. Domače stvari. — (F. Z. M. Baron Kuhn) dospel je vče-rdj z brzovlakom v Ljubljano. Njemu na čast svirala je včeraj na Kaziuskem vrtu vojaška godba. Danes zjutraj ob 7. uri ogledal si je na Udmat.ski „gmajni," vojaštvo vse Ljubljanske posadke in so bile tudi vaje posamičnih vojaških oddelkov kakor tudi skupen manever. — (Črteži za novo vojašnico v Ljubljani) doposlali so se zadnjo soboto na vojaško komando v Gradec. Izgotovljeni so popolnem v zmislu vojaških predpisov in tako je upati, da se o pravem času vrnejo potrjeni, da se prične še letos v jeseni kopati temelj za novo poslopje, ki bode gotovo Ljubljanskemu mestu v kras, loterijskemu po Bojilnemu zakladu pa tudi donašalo obresti, katerih potrebuje za amortizacijo najetega kapitala. — (Trije škofje hrvatski) nahajajo se tačas istodobno v Rimu. Šli so v večno mesto, da se poklonijo vrhovnemu cerkvenemu pastirju iu da mu označijo stanje iu potrebe svojih hrvatskih vernikov. Izmej teh potreb stoji v prvi vrsti vprašanje glede glagolice pri Blužbi božji, vprašanje, čegar ugodno rešitev neučakano želi svečeništvo in bogoslovna mladež hrvatska. — (Državne — poprej It. u dol love železnice) ravnateljstvo odredilo je, da se vse uradne in poslovne instrukcije za železnično osobje izdajo tudi v slovenskem jeziku. Za čuvaje in nižje osobje bode to prava dobrota. Ta korak beležimo s posebnim priznanjem a prav toplo želimo, da bi ga južna železnica, ki se je do sedaj Slovencem nasproti dosledno stavila na „Iustamentnot-stališče," skoro posnemala. — (Slovensko delavsko pevsko društvo.) Včeraj dopoludne sklican je bil shod delavcev v gostilni pri „Lozarji", čegar namen je bil osuovati si samostojen pevski zbor. Navzočih je bilo nad 50 delavcev raznega obrta. Začasnim predsednikom bi! je izvoljen g. M. Jeločnik. Mej raznimi debatami sklenilo se je jednoglasno, da se osnuje samostojen delavski pevski zbor. Odbor izvoljen v to 8vrho, bode takoj sestavil društvene pravila, katera se bode v odobrenje si. vladi predložila. K temu pevskemu društvu vsprejel se bode vsak pevec delavBkega stanu, poštenega zadržanja in obnašanja, kateri je dopolnil 18. leto kot redni, sodelujoči član. Vsi drugi pa možki in ženski kot podporni člani tega društva, ki bodo uplačevaJi, po odboru pozneje na- znanjeni letni donesek. Radostno pozdravljamo to podjetje, ker skrajno Čas je že, da so si omislili isto, posebno pa nas veseli, kar se je že sklenilo, kakor čujemo, da bode društvo gojilo le jedino slovensko in slovansko petje. Želimo najboljšega vspeha, kakor tudi opozarjamo si. p. n. občinstvo, da naj blagovoli v velikem številu pristopati k temu društvu kot podporni udje, da se bode moglo razvijati in razcvitati, ter bode postalo ponos delavcev Ljublja-skega mesta! — (Iz Borovnice) se nam piše: Starosta naših čebelarjev, posestnik Miha Borštnik ulovil je v soboto dne 17. m. prav lep roj. Vsekako je ta roj prav zgoden, posebno, ker je živalicam mnogo škodilo dolgotrajno deževje minolega meseca. No lepi majnikovi dnevi popraviii so to že skoraj popolnem, kajti ne le da je v panjih veliko zalege — tedaj opravičeno upanje do lepih rojev — temveč tudi sladke strdi jim ne manjka več, kar je b;l<> še pred kratkem v žalost vseh čebelarjev opazovali. — (Dva jako važna zbora) bila sta pretekli četrtek v Pasjivasi pri Kopru. Dopoludne bil je zbor posojilnice in hranilnice, katerega se je udeležilo nad 200 posestnikov, profesorjev, duhovnikov in učiteljev. Predsedoval je g. Spinčič. Pravila so 8e z nekaterimi premerabami vsprejela in podpisala, potem so bile volitve. V odbor so voljeni gg.: Anton Križanac, veleposestnik v /a vi jih predsednikom, A. Belušič, profesor v Kopru podpredsednikom, V. Spi učič, šolski nadzornik v Kopru tajnikom, Jos. Kristan, posestnik in profesor v Kopru blagajnikom, Benedikt Poniž, učitelj in posestnik v Kopru knjigovodjo, odbornikoma pa: Jos. Bartl, župnik v Ospu in J. G rdi na, posestnik v Pomjanu. Za pregledovaice račuuov gg. i Jurij Jan, kanonik v Dolini, Ed. Lampe, veliki župan v Dolini, Ivan Grižon, župan v Pasjivasi. Takoj pri zboru pristopilo je nad 80 udov, ki so precejšnjo vsoto podpisali. — Popoludne bil je zbor pol. društva „Edi-nost". Navzočuih je bilo uad 350 mož iz raznih krajev Istre. Predsedoval je g. profesor M. Mandič, ki je b primernim ogovorora otvoril zbor, povdarjaje važnost volitev iu opominjajo volilce, da se pridno poslužujejo volilne pravice in izbero prave zastopnike. Potem so govorili gg. V. Doleuec, Anton Križauac, V. Spinčić, kmet Košanec iz Pasje vasi iu D o lin ar iz Trsta. List „Edinost" posebno pohvalno omenja govor gospoda Spinčiča, ki je risal položaj istrskih Slovanov in občinstvo navdušil, potem pa govor kmeta Ant. Košanca, ki je v navdušenem izvrstnem govoru risal istrskega kmeta bedo. Zbor je konečno sklenil, da se za Ko-perski okraj priporočata oba lanska, po italijanskej deželnozborskej večini ovržena kandidata ter potem volil volitveui odbor obstoječ iz 24 odličnih mož. Konečno imenovali so se še nekuteri društveni poverjeniki. Zbor končal je s trikratnimi živioklici na cesarja in s cesarsko himno, katero je domača vrla godba zasvirala pred hišo, kjer je bil zbor. Ta dva tu v kratkem opisana zbora bosta močno uplivala na prebivalce v Istri iu vsakdo mora priznavati izredno gorečnost gospodov, ki so sklicali iu aranžirali zborovanje v Pasji vasi. To je velik in izdaten korak, to je veselo znamenje, da tudi v tužnej Istri „Slovan gre na dan!" — (Dražba.) V Lipici (v dvornem konji-šči) se bode v 3. dan junija na javnej dražbi prodalo 5 žrebičev in 11 žrebic. — (Zopet petarda.) Pretekli četrtek zjutraj je v ulici „Malcauton" v Trstu zopet počila iz debelega papirja narejena z žico ovita in s smodnikom napolnena petarda z močnim pokom. Škode ni napravila, zločinca pa, kakor v Trstu navadno, neso dobili. — (V Trst) priplula je v petek ruska fregata „Svčtlana." Poveljnik Nasimov, 520 mož, 16 kanonov. Čuje Be, da pride v kratkem še tretji ruski vojni brod v Trst. — (Epidemično) širi se v Liki in v Oto čači egiptovsko vnetje očij (trahom.) Ta bolezen prikazala se je tudi že v Bihači. Pri zadnjem vojaškem naboru videlo se je, da 25 — 30% novincev za to boleznijo bolnih. Tudi v šole se je urinila in je po nekod do 50°/o otrok na očeh bolnih. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Celje 19. maja. V Št. Jurji je bil včeraj napovedan krst nove „Ortsgruppe". Gostov mnogo iz Celja, pa dete se porodilo mrtvo. Slovenski kmetje v gostilni pričakovali Celjskih botrov in babic, ter jim zabranili ustano- vitev. Rogovileži, opazivši kmete, začeli so grditi občino, kar je kmete okoličane |razburilo da so klicali: Živio Slovenci! Šulvereina ne potrebujemo, le odidite! Naposled so šul-vereinovci skozi okna poskakali in menda v vagonu mrtvo dete krstili. Dunaj 18. maja. Cesar podaril je za osobje mestnega gledališča 1500 gld., za pri požaru ponesrečene pa 300 gld. Budimpešta 19. maja. Hrvatski deželni zbor skliče se z ozirom na binkoštne praznike še le začetkom junija. Peterburg 19. maja. Ljudska veselica na Marsovem polji vršila se v najlepšem redu. Car in prestolonaslednik navdušeno pozdravljana, ko sta se vračala v odprtem vozu v palačo. Zvečer sijajna razsvetljava, slavnostne predstave v carskih gledališčih. Peterburg 18. maja. Pruski princ Viljem imenovan je šefom 85. Viborškega peš-polka, ki bode odšle imel njegovo ime. Princ Viljem izročil je opoludne prestolonasledniku insignije črnega orlovega reda. Potem je car-jevič v palačnej cerkvi vpričo carja in carice, visokih gostov, drugih članov carske obitelji in diplomatičnega osobja prisegel, da bode zvest carju in domovini in da postavni red o pre-Btolonasledstvu varoval. Mej prisego 301 strel iz kanonov. Iz cerkve sprevod v Jurijevo dvorano, kjer je prestolonaslednik prisegel na standarto svoje kozaškega polka. Madrid 19. maja. Pri obravnavi o ustaškem pokretu v avgustu preteklega leta predlagal je pred vojaškim sodiščem v Badajoz-u javni tožitelj smrtno kazen za 153 častnikov in podčastnikov, 21 korporalov, 4 civiliste. Razne vesti. * (Ruščina na Švedskem.) Kako omikani svet čim dalje bolj spozuava veliko važnost iu bodočnost ruskega jezika, nam zopet jasno kaže vest, dohajajoča iz Stockholma. V vseh švedskih srednjih šolah uvela se bode ruščina kot obligaten predmet, na vseh vseučiliščih pa stolice za slovansko jezikoslovje. * (Hudo kaznovan s ve-1.) V Sas3ariji morala se jo pred porotniki zagovarjati devetnajst-letna le^a devojka, Rosa La Manca, katera je jedi-nega sina svojega gospodarja, ker jo je zapeljal in potem pustil z jednim otrokom, na svčt svojega bratranca Kige ustrelila. Porotniki so jo oprostili, ker je maščevala svojo in čast svojega otroka, njenega svetovalca so pa obsodili na petnajst let težke ječe. * (Velik požar.) V VVblcestru (državi Mas-sachussettski) se je v petek užgala neka predilnica. Ogenj se je tako hitro širil, da je v malo minutah bilo vse poslopje v plamenu. Delalci so poskakali iz tretjega in četrtega nadstropja na ulice. Dvajset deklet je zgorelo, petnajst ljudi j, ki so poskakali na ulice je umrlo čez malo trenutkov, nad štirideset jih je pa težko ranjenih. Poslano. Na „poslano" državnega poslanca g. Adolfa Obreze poslal sem „Slov. Narodu1* obširen odgovor; ali ker g. Obreza sam pravi, da ne namerava po-lemizovati, t. j. v stvari odgovarjati, da je torej spisal „poslano" samo zaradi tega, da mi nekoliko „Ijubeznjivosti" nabroji, potegnil sem svoj odgovor nazaj. Samo na jedno opazko g. Obreze hočem nek°j opomniti. V svojem „poslanem : piše g. Obreza, da „ti viteški I. D. nema še toliko poguma, da bi s svojim imenom podpisaval svoje članke." V političnih časnikih dozdaj ni bila navada, da pisatelj Bvoje članke s celim imenom podpisuje. Dokler take navade ni, I. D. ne more uvideti, zak&j bi ravno on moral s polnim imeuom podpisavati. Kadar bode taka navada, storil bode tudi I. D. tako. Saj tudi „Sloveučev" dopisnik z Dunaja katerega mi hoče g. Obreza staviti v izgled, po g. Obrezu „ni imel poguma- svojih dopisov s celim imensm podpisati; da podpisal jih ni z nobeno črko svojega imena. Kdo da je ta I. D. hoče celo „Deutsche Wacht" vedeti, ter našteva, kdo da je in kaj je že spisal in pregrešil; mislim tedaj, da ta tvrdka ni tako neznana, in jo slov. politično občinstvo pozna. Ako pa je g. Obrezu ali kateremu drugemu, ki ga to zanima, neznana, naj povpraša g. dra. Vošnjaka ali g. Raiča, ki mu bodeta gotovo povedala, „kdo da je ta I. D." ; tudi si. ureduištvo ^Slovenskega Naroda" sme mu moje ime objaviti, kajti vse, kar sem pisM, pripravljen sem zastopati s celim imenom in osebno in pred vsakim. Toliko za sedaj. Na Spodnjem Štajerskem sredi maja 1881. 1. D. Poslano. Bralce opozarja se na inserat tirnic Valentin A C«. > Ilambnrgu, ki se tiče Hnmburske denarne lote« rije, ki bode gotovo zanimal občinstvo in vsakemu ponuja z malimi stroški poskusiti srečo. iMeteoroIogično poročilo. S a ('as opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 17. maja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7:i'.' Mm, 737 04 mm. 737-12 mm. H- 11-3 + 23-6" C + 16-3" C Sl. BVZ. sl. jvz. sl. vabi jas. jan. jae. 0 00 mm. ¥ od 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73688 mm. 734-86 mm. 735" 70 mm. + 138°C sl. zah. + 24 9H* z. zah. + 17-3° C ( sl. jz. jas. jas. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura obeh dnij je znašala + 17-1° in + 187°, oziroma za 37° in 4-1° nad normalom. Tržne cene v IJ ubija i ni dne 17. maja t. I. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, „ ... Koruzo, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Špeb frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ n Koštiunovo . „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ Drva trda, 4 kv. metre . mehka, „ . « . gld. kr. i_ 7 96 5 53 5 8 3 25 5 20 5 53 B 40 — 9 — 10 — 2 50 — 96 — 86 — 64 — 74 — 85 _ 2 — 8 — 64 — 66 — 74 — 40 — 42 — 18 9 05 1 78 7 — 4 50 1 3Z^-vjLxiaosirsL borza dne 19 maja t. I. (Izvirno tolegrauc.no poročil«.) Papirna ren a . . . . ... 80 gld. 55 Srebrna renta .... Zlata ren..... . 5° t, marčna renta. .... Akcije narodne banke ..... Kreditne akcije...... London . ..... Srebro . ......... Napoi.. .......... C. kr. cekini . ..... Nemške marke ..... 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1S64. 100 gld. 4"/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska slata renta 6°/0...... 81 101 95 853 316 !21 59 124 ^73 101 122 92 „ papirna renta 5B/0..... 88 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 104 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 Zemlj. obč. avstr. 4a/i9/a »lati zast. listi . 123 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 108 Pri*>r. oblig. Ferdinandovo sev. železnice J07 Kreditne srečke......100 gld. 176 Rudolfove srečke .... 10 „ 19 Ak.rije anglo-avstr. banke . . 120 „ 114 Trammvvav-društ. velj. 170 gld. a. v. . 218 25 85 90 20 95 67 73 65 70 65 55 25 75 50 50 40 25 75 90 Zahvala. Potrti globoke tuge zaradi nenadomestljivo izgube iskreno ljubljeno soproge, oziroma matere naše, tašče in sestre, gospe Polone Ločniker, izrekamo za mnogostransko tolažljivo sočutje, za dragej pokojnej darovane mnoge vence in za mnogobrojno udeležitev pogreba, zlasti pa še slav-nej prostovolncj požarnej straži iz Viča, da je umrlej dala poslednje spremstvo. Na Viču, dno 19. maja 1884. (348) Žalujoči ostali. V najem (347—1) se daje ali se pa proda iz proste roke stara, renomirana goslilnlca ,,prl Klaven'« v Cerknici pod jako ugodnimi pogoji. — Natančneji pogoji izvedo se pri lastniku Juriji Klanear.jl, gostilničarji v Clorenjein Logatci. Ii Trsta v Jtoi-Jtrk in Brazilijo. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vBprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. Parni k Odhod iz TRSTA. 4200 ton, v 3400 „ v 15. dan maja. 10. „ junija. Britannla", „ „East -A-zig-lia. Kajuta za potnike 200 gld. — Vmesni krov 60 gld. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d' Ant. ?oglayen, generalni agent. Potniki naj se pa obrnejo na J. TERKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli'Arsenale Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu. (291—10) Za bližajočo »e sczljo priporoča najstarejša in najglasovitejša firma za snlno Morica Bum-a "v JBrira. (■astanovljena leta 1S22) pristno Rrnsko volneno blago. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gl. 1.— do gl. 6.— meter. Dogata izbčr suknn za sukn|e (Streich-und KammgarnrockstoiTe od gl. JI.— do gl. 7.— in sukna za bluče, najnovejši uzorci, od gl. 1.20 do gl. «.— meter. < mi Peruvlcns za suknje in Toskius za blače od gl. 3.— navzgor do gl. 6.—, gl. 7.— in više meter. Velika zaloga vsakovrstnega suknu za civilne in vojaške obleke, livreje, cerkve, biljarde in vozove. Siitiiia za požarne struže, veteranska in strelska drufttvu in druge korporacije Pristni angleški potni pluidi, il metre KO cm. dolgi in 1 meter (iti cm. široki, po gl. &.50, 4.75, 5.25 do gl. 1».—. Uzoree zaBtonj in franko. Ulago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Posiljatvo, katerih vrednost znaša nad gi. IO.—, pošiljajo se franko. Gospodje krojaški mojstri dobe na zalite-vanje vzg ledne knjižice I mnogoštevilnimi uzorci Iranko. (149—11) MOKA iz najboljše prave banaSke pšenice, popolnem suha, v lastnem umetnem nilinn na valarje napravljena, prodajo po najnižjih cenah na debelo in drobno M. J. GVARDIA, (279-7) t Ljubljani, v Slonov i h ulicah št. 50. Zaradi prehajajoče sezone dobč se ina Junajsteni bazarji" solnčniki po jako ugodnih cenah. Solnčnike iz kretona ali satina po 90 kr., 1 gld. 15 kr., 1 gld. 40 kr., 1 gld. 60 kr. Solnčniki iz kakor svila finega satina po 1 gld. 75 kr., 2 gld, 25 kr., z modernimi palicami in čipkami po 1 gld. 45 kr., 1 gld. 60 kr., 2 gld. 25 kr., 3 gld. 60 kr., 3 gld. Elegantni solnčniki iz atlasa z mednimi votlimi žicami 3 gld. 30 kr., jako veliki po 4 gld. 25 kr., s čipkami po 4 gld. 15 kr., 5 gld. f>0 kr., 6 gld., 6 gld. 50 kr. Solnčniki iz surove svile, brokata in polsvile po 3 gld. 30 kr., 3 gld. 80 kr., 4 gld. 50 kr., 4 gld. 85 kr. Otročji solnčniki po 45 kr., 50 kr., 60 kr, 70 kr., 70 kr., 1 gld 30 kr. Senčniki za gospode iz dvojnitke po 1 gld., 1 gld. 25 kr. Senčniki iz podloženega dvojnega blaga po 1 gld. 35 kr., 1 gld. 50 kr. Senčniki iz nepremočljive jadrovine s potnimi palicami samo 1 g.d. 50 kr. Dežniki, jako reelni izdelek. Iz kretona po 85 kr., 1 gld. 50 kr. jako veliki. Iz angleškega klota po i gld. 25 kr., 1 gld. 40 kr., 2 gld. Iz nepromočljivega kopper-blaga po 2 gld. 15 kr., S gld. 40 kr., S gld. 70 kr. Iz konjske žime trdnejši kakor svilnati po 2 gld. 85 kr., 3 gld. 10 kr., 3 gld. 60 kr. (243—2) »•M PTao o 1 i I h?°* J58.9B*S * I ? B 2;~ I PO bd S S e B "15 ^' g r« S bi < — i i n a O« ° « fi tz -t ffi n , .1 O« E ^.5 H o GD E B o O CD CD po 1 pJC3 -A— — . 'V— Preselitev trgovine. občinstvu, da je bvojo v Zvezdi št. 8 že Podpisani s tem naznanja p. :t:t let obstoječo VSSEBka in aptliaa trgovino presolil v Seschkovo hišo, Hestni trg h. št. 8, vis a-vis kranjskej eskomptnej banki. — Zahvaljuje se za zaupanje, ki se mu je toliko let skažovalo, in se bode še nadalje prizadeval z dobrim blagom, najboljšo postrežbo in nizkimi cenami k sebi vabiti p. n. kupovalce. ATI KLAS RUDIMILZEK, mar in optik, c. kr. avstrijski in ogerski liferant stražnik kontrolnih ur, zapri-',342—1) seženi cenivee v optičnih stvareh. -v— --v-------S^—----0-■ Mark 500.000 v najsrečneišein Velika, od IlamiMirške države garantovana denarna loterija se je jako priljubila zaradi mnogobrojnosti dobitkov, ki se bodo izžrebali, in zaradi največje mogočo garantije za točno izplačilo dobitkov. To po določilih načrta vodi posebna v to postavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država. V malo mesecih se od prvega do sedmega razreda izmej 100.000 srečk jih gotovo izžreba 50.000 z dobitki. Mej temi se nahaja glavni dobitek za event. 500.000 mark, spe-cijelno pa: 1 premija 1 dobitek 2 dobitka 1 dobitek 1 2 dobitka 1 dobitek 2 dobitka 1 dobitek 5 dobitkov 3 dobitki a mark 300.000 200.000 100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 50.000 30.000 20.000 15.000 26 dobitkov a mark 10.000 56 „ a „ 5.«00 1U6 „ a „ 3.0110 253 „ a „ 2.01)0 6 „ a „ 1.500 515 „ a „ 1.000 1036 n a „ 500 9, pol origiualue srečke .. 1.75, četrt originalne srećke —.00. Proti pošiljatvi zneska v Imitkoveih, po pustu j uukuznici aU proti |)0štn«"llU povzetju se nam došla naročila hitro izvrše. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom i u ob jednera uradni načrt, iz katerega se izve vse podrobnejše, kakor razdelitev dobitkov, dan žrebanja in idoge posaiinv.nili razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udtležtnec uradno listino dobitkov, katera ima državni grb in jasno navaja dobitke in številke, katere so dobde. Dobitki so izplačujejo po načrtu toi-no poti državno garuntijo. Na zahtevanje smo priprav ljetu že naprej poslati uradni načrt, in izjavljamo, da srečke, kaiere ne ugajajo, naz i vzamem , ako se nam ob pravem času pred žrebanjem vrnejo, in za nje dobljeni znesek takoj vrnemo. Ker dobimo za te srečke vsak dan mnogo naročil, prosimo, da bomo mogli izvršiti vsa naročila, kakor hitro je m.....r. vsekako pa proti :t|. nmjt»m ISS I d>rektno naroČiti se. Ca, (327- 2) Bankgeschaft, II a, 11113 ii 1- gr- Srefa in slućiij igrata pogostem veliko rolo v človeškem življenji in vsak naj jima pusti jedne duri odprte, če se to da na tako solidni in pripravni način doseči, kakor tukaj. Našo glavnu kulekto je že dolgo posebno obiskovala sreča in mi pazili smo vedno na interese naših cenjenih naro-čevalcev. Vsak naš naročnik ima to prednost, da neposredno dobi originalne srečke brez posredovanja manjših prodajalcev. Vsak dobi tedaj v najkrajšem času po žrebanji listino dobitkov, ne da bi jo zahteval, poleg to pa še originalne srečko vselej po v načrtu nastavljenih cenah brez vsakega povifianja. izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z nikar. Lastnina m tlak „Narotme Tiskarne' 026353 28