PoStnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v petek dne 14. oktobra 1921. Leto KLEL »SLOVENEC« velja po »oiti sa vso strani Jugoslavije in v LJubljani: za oelo leto naprej . K 2iCw sa pol leta „ .. „ 120 — ia fiotrt leta „ .. „ 60-— za eu mesec 20 — Za Inozemstvo celoletno K 480*. s Sobotna izdaja: s Xa ce;o leto.....K 40 — za Inozemstvo . . . „ — Inserati: Bnostolpna petitvraia (59 mm širok« in 3 mm visoka ali uje prostor) za enkrat ... po K 8*— poslana itd. . . po K 9 — Pri večjem naročilo popust. Najmanjši oglas 59/9mra KIS. Izhaja vsak dan izvzemil ponedeljka ln tfaeva po prazniku ob 5. url zjntrnj. Mesečna priloga: Vestnlk JKS2 Urednlž;vo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/11L Rokopisi se ne vračajo; nofranklrana pisma se ne sprejemajo. Ureda. telet. štv. 50, upravn. Str. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava Je v Kopitarjevi ul. 8. — Račun poštne Uran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 za oglase, avstr. ln češko 24,797, ogr. 26.511, bosn.-uero, 7583. ■.frrr.nervm««t.vt-^ a Od bogate Anglije tja do na robu finančne propasti stoječe Avstrije in Poljske se razlega danes po vseh državnih zborih ob priliki državnih proračunskih razprav ena sama beseda: varčevanje. Cela Evropa predstavlja še danes ogromno gospodarsko razvalino, iz katere klije silno počasi novo življenje obnovitve, produktivnega dela in varčevanja, ker je medvojna in povojna psihoza razvnela burno strast po vživanju zlasti v onih čez noč obogatelih krogih v toliki meri, da je potegnila za seboj v vrtinec želj po nasladi tudi veliko večino obubožane mase. Gospodarsko ravnotežje v Evropi še zdaleka ni vzpostavljeno in kakor vse kaže, tudi še kmalu ne bo. Zato pa je tembolj dolžnost vsake državne uprave, da gospodarsko pomirjenje in uravnoteženje kolikor mogoče podpira in pospešuje z resnim in smotrenim državnim gospodarstvom, da se rok povojnih nezdravih razmer čim hitreje skrajša. Če država pred-njači s slabim vzgledom, ali moremo potem od neuke množice zahtevati kaj dobrega, koristnega in zdravega? Splošna gospodarska deruta sili vse države misliti na primerna sredstva za ozdravljenje. Prvo sredstvo, katero država lahko uporabi v to svrho, je skrajno varčevanje v državnih izdatkih, katero naj omogoči dobra, solidna in poštena uprava. Kako je v tem oziru pri nas? V-Belgradu pretresajo baš sedla j naš državni proračun za leto 1922. Prvotno je bila določena višina izdatkov nad 8' miljarcl, pokritje pa je znašalo komaj 3 miljarde. Ta silna napetost med državnimi dohodki in izdatki je prisilila tudi naše sicer zelo radodarne državnike, da so začeli misliti na varčevanje. Začelo se je črtanje proračunskih postavk na celi črti in začelo se je novo obdavčevanje v dosego ravnotežja v državnem proračunu. . Bojimo se pa, da se bo pri nas tudi varčevalo z isto brezglavostjo, kakor se je prej sipalo in trosilo. Mi smo ponovno priobčevali podatke o raznih komisijah, ki nakupujejo blago za našo armado v inostranstvu za naravnost horendne zneske. Ali je v tem oziru kaj ukrenil ministrski svet? Dosedanji stroški za armado so naravnost gorostas-ni, in vendar še ni opremljena tako, kakor bi morala biti, tako cla se moramo vendarle vprašati: Kje so računi? Z ozirom na ogromne izdatke za armado predlaga celo najvnetejši zagovornik sedanjega režima, znani Cicvarič, naj se stalna vojska zniža na tretjino dosedanjega stanja (-Beogr. Dnevnik« od 11. okt.). Mogoče tako radikalno sredstvo niti ne bi bilo v sedanjih časih oportuno ali izvedljivo, pač pa bi se dali mogoče stroški znižati na eno tretjino! Vse države, katerih proračuni so bolni in valuta nezdrava, se trudijo znižati število državnih uslužbencev. Pri nas nismo doslej opazili še nikakega poskusa v tej smeri. Ravno nasprotno: število javnih nameščencev pri nas stalno raste, in sicer raste najbolj tam, kjer je potreba najmanjša. Centralni uradi so natlačeni z osobjem, ki sploh tja ne spada, stane pa ogromne vsote. Centralni uradi ne poznajo nikakega uradniškega statusa, zato nastavlja vsak minister cele armade novih ljudi, ki veljajo državo silne novce. Ali je ministrski svet v tem pogledu kaj ukrenil? Nič manj razsipno ni državno gospodarstvo pri podeljevanju raznih subvencij. Ali morajo res imeti običajno prav premožni člani framazonskih lož prosto vož-njo_ po naših železnicah, dočim železničarji že leta in leta prosijo za obleko? Ali jo res potrebna naši državi famozna ^Uredba o podeljevanju zemljoradniških kreditov« z dne 21. marca 1. 1921., katere dejanski namen danes ni nič druzega kot podeljevanje osebnih nagrad za razne samostojne agitatorje? O kupovanji! gla-eov za ustavo, ki je veljalo samo (?) pri turških begih miljarde, o višini raznih dispozicijskih fondov itd. niti ne govorimo, ker bi nas to odvedio predaleč. Te vsote gredo v stotine miljonov. Če hoče država res štediti, ne sme štediti lp v velikem, ampak tudi v malem in dobro pretehtana mora biti vsaka najmanjša postojanka v proračunu, predno se more odobriti. Kakor pa kažejo zgledi, se polagajo proračunske postojanke pri nas bolj na politično kot na stvarno gospodarsko tehtnico. Čemu je bilo potrebno ustanoviti n. pr. v Mariboru državno učiteljišče, čim je dosedanji zavod popolnoma zadoščal vsem potrebam in ni države nič veljal? Odgovor: Nune, kleri-kalizem! Čemu je bilo treba deliti ljubljansko učiteljišče na dve direkciji? Odgovor: Dosedanji skupni ravnatelj je gospod, ki se politično nikdar ni udejstvo-val, toda — praktičen katolik je! Zakaj je bilo treba zagnati poleno na 2 ljubljanski vseučiliški fakulteti? Odgovor: Niste dovolj : centralistični ! Ta način varčevanja. diktiran samo s političnega in strankarskega stališča, ie negospodarski, proti kulturen, pa tudi pomaga nič. Kar pa v našem državnem gospodarstvu najbolj pogrešamo, je stroga k o n t r o 1 a nad državnimi izdatki in na- tančen pregled nad dohodki. Kontrola je pri nas silno nedostatna in sicer kontrola od strani glavnega računovodstva nič manj kakor parlamentarna. Brez kontrole pa vlada lahko razmetava državni denar do mile volje kljub vsem varčevalnim odredbam in ukrepom raznih odsekov in komitetov<,. Svojih nadzorovalnih pravic naš parlament sploh izvrševati, ne more, ker nikdar ne zboruje in sedaj delujoči surogat parlamenta — zakonodajni odbor — ie naravnost karikatura parlamentarizma. Zato priznamo odkrito, da je naša vera v resne varčevalne namene sedanje vlade zelo slaba. Brezkontrolni absolutizem ne daje najmanjšega jamstva, da vlada ne zabrede zopet pri prvi priliki v svoj stari greh zapravljivosti, in zato tudi ne verjamemo v trajen vspeh finančnega ravnotežja, o katerem sedaj govore. Priti mora nova vlada, strogo parlamentarna in podprta od večine ljudstva, ki bo mogla uspešno izvrševati veliko in potrebno tlelo pravega varčevanja. KONEC ZASLIŠEVANJA. - RAZPOLOŽENJE ZA NAS UGODNO. .Murska Sobota, 13. okt. (Izv.) Razmejitvena komisija v Varaždinu je zadnji petek zopet nadaljevala svoje delo v Prekmurju. V Prosenjakovcih je zaslišala delegate občin Samorovci, Dolenkovci, Središče in Prošenjalcovci. Popoldne je na mažarski strani zasliševala delegate tamoš-njih občin. V soboto je sprejela na Kobilju delegate občin Motvarjavci, Kobilje in Jo-šec. Popoldne je zopet odšla na ogrsko stran in zaslišala tam delegate peterih občin. V nedelio je naredila izlet v Ljutomer, kjer je bila izredno lepo sprejeta. Vsi člani komisije so bili očarani o lepoti slovenske zemlje. V pondeljek je komisija izpra-ševala v občinah Inderovci, Tamosti, Šit-kovci in Izvigo. V torek je zaslišala občine Dolgavas, Dolnja Lendava, Št. Ibo, Dolino in Tince. Oba dneva popoldne je zasliševala na mažarski strani obmejne mažarske občine. Na naši strani je vladal popoln red in mir. Posebno lepo je bila komisija sprejeta v Kobilju, kjer so šolska dekleta pod vodstvom tamošnjih učiteljic izročile članom komisije lepe šopke in okrasile avtomobile z zelenjem. Glavni delegati komisije so z včerajšnjim denem končali izpraševanje na licu mesta v Prekmurju. Včeraj popoldne se je vršila v Varaždinu plenarna seja cele komisije. Reci se more, da je razpoloženje komisije vsled vtisov, ki jih je dobila pri zasliševanju, za nas ugodno. Benetke, 13. okt. Snoči kasno zvečer se je po trdem boju med avstrijskimi in mažarskimi delegati dosegel popoln sporazum glede Burške. Šopronj pripade Ogrski. Deset dni po zasedbi se bo tamkaj vršilo ljudsko glasovanje, ki bo pa le formalnost, ker ni nobenega dvoma, da bo izpadlo na korist Ogrski. V zameno pa Mažari izpraznijo še ostali del Burške, ki pripada Avstriji. Jamstva za izvršitev tega dogovora so zadostna. Pogodba se je spisala še tekom noči in setavil zapisnik; podpis se izvrši danes dopoldne. Uspeh Della Torrettove akcije je popoln. Benetke, 13. okt. Danes ob 10. dopoldne se je podpisal zaključni protokol, ki Belgrad, 13. okt. (Izv. Spisi glede potrditve ljubljanskega župana dr. Perica so došli semkaj. Poročilo policijskega ravnateljstva je za dr. Perica naravnost laskavo, zamolčuje pa, da se je kot prostovoljec boril na solunski fronti. V moralnem in političnem oziru se novoizvoljenemu županu ničesar nc očita. (Iz demokratskih vrst se čuje, da bodo potrditev zavlačevali, ker imajo upanje, da v kratkem izvedejo za slovenska mesta nov vo-livni red, kar bi dalo sedanji vladi povod za razpust občinskega sveta in imenovanje komisarja, s čemer demokratski voditelji upajo za enkrat rešiti milijone za svoje banke. — Op. ured.) Pašičeva intervencija glede mej. Belgrad, 13. okt. (Izv.) Ministr. predsednik Pašič je včeraj obiskal francosko vnanje ministrstvo, kjer ga je sprejel ravnatelj političnega oddelka g. Bertlielot. Konferenca obeh državnikov je trajala blizu eno uro. Pašič je obrazložil g. Iler- vsebuje uspehe razgovorov. Na podstavi teh porazgovorov, ki poizkušajo vpoštevati avstrijsko in mažarsko stališče, zlasti pa osvoboditi Burško od tamkaj vladajočih tolp in zajamčiti mirno zasedbo Burške, bo vlada poročala avstrijskemu odseku za zunanje posle in narodnemu svetu. Italijanski minister za zunanje posle Della Torretta je zaključil pogajanja, zahvaljujoč se obema vladama za njih pripravljenost k rešitvi evropski mir ogrožajočih težkih vprašanj in je izrazil nado, da bodo ti porazgovori temelj za prihodnje trajno prijateljsko razmerje med obema sosednima državama. — Avstrijska delegacija se je ob 12. odpeljala iz Benetk. thelotu stališče naše vlade glede za Jugoslavijo zadovoljive rešitve albanskega vprašanja in glede ureditve mej. Pašič je izjavil, da Jugoslavija nikakor ne more pristati na albanske meje od 1. 1913., ampak zahteva kategorično revizijo mej, zlasti na strategično važnih točkah. G. Ber-thelot je izjavil, da bo Pašičeve zahteve dal ministrskemu predsedniku Briandu na znanje. KRITIKA SOCIALISTOV. Belgrad, 13. okt. (Izv.) Poslanci socialno demokraške stranke so vložili interpelacijo glede zunanje politike. V interpelaciji ostro kritizirajo našo diplomacijo in vprašajo vlado, če je voljna, da se zunanja politika podvrže kontroli parlamenta. Celo socialno demokraški poslanci, ki niso s sedanjo vlado v najslabših odnošajih, se ne morejo vzdržati kritike. .MINISTRSKI SVET Belgrad, 13. okt. Danes je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o dohodkih finančnega ministrstva. Z ozirom na izid razprave o proračunu za leto 1922. bo deficit majhen. Na seji ministrskega sveta se je razpravljalo tudi o načrtu skupščinskega poslovnika in je bilo sprejetih 10 členov poslovnika. Vprašanje Gornje šlezije. Berlin. 13. okt. Po položaju se mora računati s tem, da se državni svet snide začetkom prihodnjega tedna in da bo označil svoje stališče ytfede gornješlezij-skega vprašanja. Kakor domnevajo listi, se more po dosedanjih izidih porazgovorov vseh strank računati s tem, da bo državna vlada odstopila, kakor hitro bo vrhovni svet sprejel odločitev sveta zveze narodov glede Gornje Šlezije. Berlin, 13. okt. Listi objavljajo londonsko vest lista Matin , da se vrhovni svet prihodnji teden ali drugi teden sestane v Londonu, da izrazi svoje mnenje o odločitvi sveta zveze narodov. Berlin, 13. okt. Več organizacij, ki zastopajo pacifistične ideje, je poslalo zvezi narodov brzojavko, v kateri prosijo, naj se rešitev gornješlezijskega vprašanja ne poizkusi v smeri v Parizu naznanjenih načrtov. S tem bi se uničilo vse, kar se je v Nemčiji doseglo za obnovo svetovnega gospodarstva in sprave narodov. Predlagajo, naj se prebivalstvo po občinah povpraša, ali hoče ostati skupaj ali pa se hoče na podstavi izida prvega glasovanja ločiti. Opole. 13. okt. Medzavezniška vladna in glasovalna komisija pozivlje v razglasu, da naj se odločitev sveta zveze narodov sprejme v miru in redu. Proti vsakemu izzivanju, najsi pride od katerekoli strani, se bo nastopilo brezobzirno. V gotovem primeru bi se zatrli hujskajoči časniki in bi se zajjrle njih tiskarne. Komisija ne bo dovolila nobenih manifestacij, najsi bi bile kakršne koli in najsi bi bile prirejene v kateri koli namen. ODBOR ZA POSLOVNIK. Belgrad, 13. okt. Danes popoldne je odsek za poslovnik nadaljeval svoje delo ter je razpravljal o poslovnem redi!.. Razprava o poslovniku je končana. V nekaterih členih so se vršile neznatne izpremembe. V nedeljo 16. t. m. se prične drugo čitanje poslovnika v plenumu odseka, ker se je dosedanja razprava vršila samo med nekaterimi zastopniki. ZAKONODAJNI ODBOR. Belgrad, 13. okt. (Izv.) Danes je imel zakonodajni odbor svojo plenarno sejo. Razpravljali so o poročilih prve in druge sekcije. Sklenilo se je proučiti zakone poljedelskega ministrstva. Ta naloga je poverjena trem članom odbora in sicer dr. Svitoslavu Popoviču, dr. Lazi Markoviču in Jovanu Gjonoviču. Razpravljalo se je tudi o poročilu pete sekcije ter je bila sprejeta naredba o živinozdravnikih. Pri tem se je razvila burna razprava, ko se je naznanilo, da je Italija prepovedala uvoz živine. PRAVILNIK ZA POŠTNO UPRAVO. Belgrad, 13. okt. (Izv.) V poštnem ministrstvu izdelujejo dva pravilnika in sicer enega za ministrske inšpektorje, drugega pa za administracijo pri glavni poštni upravi. SREDNJE TEHNIČNE ŠOLE V BOSNI. Belgrad, 13. okt. V ministrstvu za trgovino in industrijo je izdelan načrt o osnovanju srednjih tehničnih šol za elektrotehnični pouk v vseh večjih meslih Bosne in Hercegovine. V te šole se bodo sprejemali učenci s štirimi razredi gimnazije. Istotako se bodo po vseh industrijskih in usnjarskih središčih otvorile šole za usnjarsko in tekstilno industrijo. ZA ZBOLJŠANJE VALI TE. Belgrad, 13. okt. Početkom decembra odpotuje v London finančna delegacija, ki se bo v imenu naše vlade udeležila mednarodne konference za zboljšanje valute. IZVOZ RIŽA IZ ITALIJE. Belgrad, 13. okt. Po poročilu naše trgovinske agencije v Milanu, je italijanska vlada ponovno dovolila izvoz riža. ZBOROVANJE Ll<; Z\ EZE NARODOV. Dunaj, 13. okt. Povodom zborovanja generalnega sveta lig zveze narodov jc bil pri zveznem predsedniku dr. Ilaitiisrlui slovesen sprejem članov predsedništvn li'.r zvezo narodov, predsednika Adorja, senatorja I.afontairieja, Dickinsena,' Oke, profesorja Aularda, barona D^stournelle de Constant in več drugih delegatov. Zvezni predsednik dr. Hainisch je pozdravil obiskovalce in jim želel veliko uspeha pri posvetovanjih, ki naj bi pripomogla k moralni in gmotni obnovi sveta. Predsednik Ador se je zveznemu predsedniku zahvalil za prisrčni sprejem. Obadva govora so sprejeli z živahnim odobravanjem. KAREL OSTANE V ŠVICI ? Berlin, 13. okt. Švicarska brzojavna agentura poroča: O nadaljnjem bivanju bivšega cesarja Karla v Švici je časopisje priobčilo razne, deloma neresnične vesti. Dejstvo je, da španska vlada doslej še ni odgovorila o eventualnem sprejemu bivšega cesarja na svojem ozemlju in da kažejo gotovi znaki, da se za bližnji čas še ne more dati privolitev, tako da bo morala prejkone Švica dati bivšemu cesarju azil. RAZPRAVA PROTI NAPADALCEM NA DRAŠKOVIČA. Zagreb, 13. okt. Danes se je nadaljevala glavna obravnava proti Rodoljubu Čolakovieu in drugom. Zaslišan je bil Dušan Petrovič, ki je poizkusil svojčas izvršiti atentat na ministra Draškoviča. Izjavil je, da je hotel samo demonstrirati, ker je vedel, da samokres ne funkcionira. Glede svojih dosedanjih izjav, ki jih je podal tekom preiskave, je izjavil, da je govoril tako samo zato, da je sploh kaj govoril. BOJI UKRAJINSKIH KMETOV Z BOLJŠEVIKI. Dunaj, 13. okt. Ukrajinski dopisni urad poroča iz Bukarešte: Vsa odeška gu-bernija se je izpremenila zadnje čase v veliko bojišče, na katerem se bojujejo ukrajinski kmetje in boljševiške zasedbene čete. Sovraštvo kmetskega prebivalstva proti boljševikom se javlja v splošnem pogromu na komuniste. Vstaši napadajo vlake in brez usmiljenja pobijajo komuniste. KONGRES ZA GOSPODARSKO OBNOVO SVETA. London, 13. okt. Na današnji seji kongresa za gospodarsko vzpostavitev in mir sveta je bila sprejeta resolucija, v kateri se trdi, da je krivo vsega nazadovanja industrije in vse brezposelnosti v državah umetna omejitev trgovine in pretirane re-paracijske zahteve. Resolucija pozivlje vlade, združene v zvezi narodov, naj delujejo na to, da se dvigne produkcija v vseh državah in naj smatrajo za prvi cilj svoje politike vzpostavitev trgovine in industrije ter naj delujejo za izdatno posojilo pod kuratorijem zveze narodov. HOMATIJE NA KITAJSKEM. Washington, 13. okt. Zastopnik kan-tonske vlade v Newyorku je izjavil, da je več divizij kitajskih čet pod vodstvom predsednika Kantona zapustilo kitajsko armado in vstopilo v armado Kvang-Suje-ve armade, v kateri bodo korakale čete proti Pekingu. Mamlm kongres italijanskih socialistov. Milan, 12. okt. Danes je prvi govoril maksi-.malist posl. Cazzamalli. Zahvalil se je Klari Zetkin za njene odkrite besede, toda — je rekel — ec naj stranka ostane sposobna za razredno revolucijo, se morajo popraviti napake, ne pa razbiti njcnoga organizma na korist nasprotnikov. Razcep bi pahnil proleiariat v zmedo, zato ostanejo maksi-malisti zvesti načelu, da se mora stranka rešiti in ostati edina. V vlado socialisti že zato ne bi smeli iti, ker je vladavinska oblika monarhična. Aktivno parlamentarno delo v proletarske svrhe pa ni anti-revolucionarno. Govornik centristov posl. Zilocchi takoj uvodo- D r. Josip Mal: Ofi stoletnici našega muzeja. (1821 — 15. oktober — 1921.) Že od nekdaj je mikalo posameznike, da so zbirali redkosti in tvore prirode ter nabirali izdelke, ki jili je ustvarjala pridnost rok človeka ter iznajdljivost njegovega duha. V to zbirke so zašle najraznovrstnejše stvari, kakor jih je pač njihov lastnik smatral vredne, da se otmo pozabljenju in uničenju. Naravno je seveda, da so bile predvsem v veselje, zabavo ali pouk le posameznikov, izjemoma so dobili dovoljenje vpogloda tudi oni, ki niso pripadali ožjemu rodbinskemu ozir. prijateljskemu krogu lastnikovemu. Kakor je prišlo danes že v modo, da hoče biti vsakdo kos starinoslovca, ki kupuje in zbira izdelke obrti in umetnosti preteklih časov, sfično je imel tudi nekoč domala vsak velikaš lastno »shrambo raritet<. Nekako do sredine XVIII. stoletja pa so bile vse podobne zbirke skoro izključno le zasebnega značaja. Šele od tedaj dalje srečujemo pogosteje ime muzej, kar je v starem veku ornačovalo muzam, odnosno raznim vedam posvečen kraj, — obenem z imenom pa so talce zbirke postajale vedno bolj in čimdalje lažje pristopne tudi splošnosti. Med prvi in najstarejši zavod te vrste moramo šteli britanski narodni muzej v Londonu, ki so ga po sklepu parlameuta otvorili 1. 1753. in čigar jedro so tvorile bogate zbirke zdravnika'Sloane-ja, kaier.' ie ta zapustil angleški državi, limalu zatem ma izjavi, da se edinost stranke ne sme kompromitirati. Treba je, da vsi vidimo resničnost tako, knkoršna je in uporabimo vse svoje sile in ljudi lako, kakor zahtevata resničnost in dostojanstvo stranke. Kaj in kako naj dela parlamentarna skupina, naj jasno določi kougres. Popoldanska seja je bila silno viharna. Kot prvi govornik je nastopil poljski socialist Walew-ski, ki je svoj italijanski govor čilal. Govoril je v piilog tretji internacionali in zavračal tiste, ki jo hočejo omalovaževati. Ako bi tretja internacionala hotela imeti več vpisanih članov, bi jih lahko imela. Ni res, da hoče tretja internacionala pahniti stranke v prezgodnja rovoluciouarna gibanja, marveč hoče izvajati popolno solidarnost, kakor jo izvaja nasprotnik, pri tem se pa ozirati na posebnosti razmer. Potrebno je pa enotno centralno vodstvo. Nato je govornik prešol ua razmere v italijanski socialistični stranki in jel napadati re-tormiste. Rekel jo, da so reformisti iu njihovo sodelovanje v 9 mesecih po Livornu korumpirali tudi maksimaliste in jih pripravili do kapitulacije. Očital je stranki, da ni izrabila ogromne brezposelnosti, da se je pogajala z Bonomijem, da socialistične občino ne vrše svoje dolžnosti. Govornika so viharno prekinjali in mu klicali, kaj se vtika v italijanske stvari. Ekstremisti so se potegovali za Walewskega in grozili, da tudi oni ne bodo pustili nasprotnih govornikov, ako se Walewsko-mu ne bo omogočilo svobodno povedati svoje mnenje. Walewski je nadaljevaje svoj govor očital socialistom njihov dogovor s fašisti iu njihovo sramotno ravnanje ob umoru posl. di Vagno. Tedaj je znova nastal velikansk vihar. Ekstreroisti so začeli peti svojo himno »Bandiera rossar. Ko je zopet nastal mir, je Walewski dovršil svoj govor naglašujoč razliko med Amsterdamom in Moskvo: prvi odteguje proletariat od vsake borbe in mu tako jemlje priliko za vajo v revoluciji; s tem pa izdaja njegovo stvar samo. Moskva dela nasprotno. Končno je Wale\vski pozval socialiste, naj odrežejo stranki gnile ude. Walewski je odhajal z odra med viharnimi protesti z ene in odobravanjem z druge strani; del zborovalcev je prepeval internacionalo. Naslednji govornik je bil posl. Matteotti, ki je rekel, da je enotnost stranke tista misel, ki veže današnji kongres. Na vprašanje, naj jasno pove, da-li je za udeležbo na vladi, je Malteotti odgovoril: i Mi smo za udeležbo, kakor smo tudi, ako bi bilo koristno, za razredni boj.« Govornik je polemiziral z ekstremisti in rekel, da ako se enkrat začne »čiščenje« v stranki po moskovskem receptu, ne ve, kdo bo sploh še ostal v njej. Maffi, Riboldi in vsi drugi so »omadeževani« enako kakor Ferri. Maksimaliste treba prisiliti, da popolnoma pokažejo svojo barvo. Ako pride do ločitve, bosta od stranke ostala dva trupa, nesposobna, da izvajata kak program. Za to izdajstvo socializma bodo nosili odgovornost maksimalisti. Dva naslednja vpisana govornika sta se besedi odpovedala, nakar je začel svoj govor ravnatelj »Avantija« Serrati. Izjavil se je za unitarista in rekel, da unitarisU sprejemajo 21 moskovskih točk, toda ta internacionala naj poteni ne zahteva glave nikogar. Govornik je ostro prijemal ekstre-miste in rekel Lazzariju, da je bolj kriv nego Tu-ratti, saj ga je v Bologni kril s svojo odgovornostjo. Potem je Serrati žigosal postopanje Moskve nasproti italijanskemu socializmu, ki je šlo in še gre edino za tem, da italijansko socialistično stranko razbije. Lazzari kliče: To so same fantazije! Serrati razburjen odide z odra in ga prijatelji komaj pregovore, da svoj govor nadaljuje. Pravi, da je danes bolj potrebno nego kdaj prej, da socializem ostane samo socializem. Ako bo morda treba, udeležiti se vlade, naj o tem jasno odloči stranica. Treba je pa paziti, da se stranka ne omadežuje z odgovornostjo za prelito delavsko kri; iz italijanskih socialističnih vrst ne smejo iziti Briandi in Schei-demanni. Klic: »Pa Trockiji in Sinovjevi!« Serrati razburjen: »Toda Trockij in Sinovjov sta se omadeževala s krvjo za stvar revolucije in ta kri je blagoslovljena!« S temi besedami je Serrati zapustil oder in izjavil, da bo svoj govor nadaljeval naslednji dan. je tudi papež Klement XIV. (1769—1774) proglasil vatikanske zbirke kot državno, torej javno lastnino. Veliki Korz se je žolel proslaviti tudi na tem polju: svoj musže Napolžon je namreč nameraval povzdigniti v nekak centralni evropski muzej. Exempla trahunt! S pospeševanjem in podpiranjem vede in znanosti so menili tudi manjši in neznatnejši si pridobiti sloves in siiaj mecenatstva. Kakor doslej fevdalni veljaki, tako so sedaj tudi imovitejši buržuji ustanavljali zasebne, čestokrat prav dragocene zbirke, tem pa so sledila mesta, občine in dežele. To stremljenje je našlo od svoje strani opore iu netiva v takratni takozvani ro-mantiški struji, ki se je s posebno ljubeznijo poglabljala baš v zgodovino narodovo ter raziskovala njegove starine io posebnosti. Po vzorcu mav-rinske kongregacije se je 1. 1821. osnovala v Parizu za laike slovita ecole des hartes, par let poprej pa so Nemci pod egido barona Steina ustanovili splošno nemško zgodovinsko društvo, ki je zaslovelo s svojo temeljito izdajo virov nemške zgodovine (Monumenta Germaniae historica). Leta 1832. so jim sledili Francozi ter si osnovali comitč de travaux historiques, nakar so si tudi po naših pokrajinah podajala roke razna novoustanovljena zgodovinska društva (n. pr. za Notranjo Avstrijo, pozneje ločeno za štajersko in Kranjsko). Duh časa in psihično razpoloženje širokih mas jc bilo torej po vsem tem zelo ugodno tudi za sno-vanjo muzejev, v katerih naj bi se ravno zrcalila preteklost naroda, a se obenom predstavljala tudi njegova sočasna kultura z vsemi prlrodnimi predpogoji vred. Tako vidimo, da so si 1. 1802. osnovali Ogri svoj narodni muzej, podjetni Čehi so jim sle- Konferenca v Benetkah. Politično in gospodarsko stanje Srednjo Evrope je kljub mirovnim pogodbam oj.i uma morebiti ravno zaradi njih še vedno nenormalno; tako nenormalno in neurejeno, da sedanje »mirovno« stanje prav lahko smatramo za nadaljevanje vojske, ki se res da ne vodi več z orožjem, ampak se bije na gospodarskem in na diplomatskem polju. Dve skupini držav si stojita v Srednji Evropi naproti: Premagane centralne ve-levlasti oziroma njihovi ostanki, katerim pripadajo Nemčija, Avstrija in Madžarska, na drugi strani pa stoje nove države, ki so vzrastle ali se vsaj izdatno pomnožile na račun avstrijskih razvalin. Med temi sta najvažnejši naša država in češkoslovaška republika, prizadeti pa ste tudi poljska republika in Rumunija. Kakor bije na eni strani Nemčija tih boj z zapadnimi velevlastmi za svojo restavracijo, tako se bore tiho, a zato nič manj vztrajno nekdanje zaveznice Nemčije v svetovni vojni proti nasledstvenim državam za vzpostavitev prejšnjega stanja in za revizijo mirovnih pogodb. Nemčiji stoji nasproti velika antanta, nasledstvene države pa so se strnile v malo antanto. Veliko in malo antanto druži skupen boj za izvedbo mirovnih pogojev. Mala antanta je pa jako labilna zveza. Izgleda, da so imele države, ki so zastopane v mali antanti, pri sklepanju pogodbe pred očmi vsaka le varstvo svojih interesov, niso se pa dovolj zavedale dolžnosti solidarnosti tudi v zadevah, ki so posameznim članom zveze popolnoma tuje. Nasa država ima marsikaj poravnati z Bolgari, a kaj se zanimajo Čehi za naše spore z Bolgari? Čehi imajo svoje spore s Poljaki — kaj se tičejo ti Jugoslavije? V tem tiči slabost male antante. To slabost poznajo prav dobro Madžari. Pokazalo se je to najbolj v vprašanju Burgenlanda, ki bitno tangira interese Avstrije, Madžarske, Češke in Jugoslavije. Madžari Burgenlanda ne izpraznijo. Svojo armado so sicer od tam umaknili, pošiljajo pa tja oborožene tolpe, ki imajo deželico popolnoma v oblasti. To postopanje ogrske vlade očitno nasprotuje trianon-ski pogodbi, na katere striktni izvedbi smo silno interesirani tudi mi in Čehi. Češki vnanji minister in sedaj predsednik vlade dr. Beneš je ponudil kot najbolj zainteresiran sosed Avstriji in Madžarski v soglasju z našo vlado svoje posredovanje, kateremu tudi velika antanta ni ugovarjala. Okolnost češko-jugoslovanske-ga sodelovanja je pa vzbudila ljubosumnost Italije kot zaklete sovražnice Jugoslovanov in diplomatski rutini laških politikov ter starim avstro-ogrsko-laškim medsebojnim simpatijam se je posrečilo dr. Beneša — izriniti od posredovanja. To vlogo prevzema Italija, ki je sklicala konferenco avstrijskih in ogrskih državnikov v Benetke, da tam >urede vsa sporna vpra-šanja^ — brez zastopnikov male antante kot neposredno prizadetih sosedov. Že ta okolnost ne obeta konferenci v Benetkah trajnega uspeha. Drugo pa je vprašanje: Kakšna sporna vprašanja pa hočejo urediti? Mar samo vprašanje Burgenlanda? To zadevo bi bili lahko razčistili Avstrijci in Ogri doma med seboj s pomočjo prijatelj- ; skega posredovanja tujih diplomatov. Če sklicujejo Lahi posebno konfernco na laška tla, mora iti za nekaj več kakor za Burgenland. Dalje: če jo sklicujejo brez naših zastopnikov, to dokazuje, da bodo pletli nekaj proti nam. Zato zasluži ta kon- dili 1. 1818. ter si osvojili v ta namen načrt štajerskega deželnega muzeja, ki je bil ustanovljen leta 1811. po prizadevanju in z gmotno pomočjo avstrijskega Joaneja pa beležimo prve početke kranjsk?-šlcega Joaueja pa beležimo prve početke kranjskega deželnega muzeja. Kolikor mi je doslej znano, je prvi načel vprašanje posebnega muzeja v Ljubljani takratni guverner Ilirije grof Sweerts-Sporh.' V zgodnji spomladi 1. 1821., ob priliki ljubljanskega kongresa, je namreč guverner izrazil napram cesarju svojo željo, da bi tudi Kranjska dobila lasten domovinski muzej. Morda jc pričakoval, da bo cesar Fronc pograbil to idejo in da bo želel biti ljubljanskemu zavodu tak pokrovitelj, mecen in dobrotnik, ka-keršen je bil njegov brat Janez graškemu. Toda skopi monarh se je prebrisano izmuzal iz nastavljene zanjke rekoč, da bi ga ustanovitev muzeja v Ljubljani zelo veselila in že vnaprej tozadevnim prizadevanjem obljubil svojo naklonjenost in obetal svoj očetovski blagoslov. Vsa zadeva bi bila s tem zopet lepo zaspala, da je niso vzeli v roke kranjski deželni stanovi, ki so 1. 1818. zopet dosegli svojo nekdanje, izza francoske okupacije ukinjene pravice. V seji stanovskega odbora dne 4. julija 1921. je namreč predlagal škof Avguštin Gruber ustanovitev muzeja v Ljubljani. V svojem obširnem okspozeju je 1 Sicer so baje kranjski stauovi žc 1. 1809. sklenili ustanovili muzej, kar da je preprečila sledeča francoska invazija, vendar med uradnimi akti o takem sklepu ni najti sledu; to sporočilo je povzeto iz nekega zasebnega (Stratilovega?) spisa poznejše dobe. ferenca vso pozornost naše vlade. Ranjki Krek je nekoč rekel: Lahi in Ogri so se vedno dobro razumeli! Tudi sedaj se razumejo, mi pa nje. Peiitifine novtee. -f Shod SLS v Šmartnem pri Kamniku. V šmartnem v Tuhinjski dolini se je v nedeljo dne 9. oktobra vršil veličasten shod SLS. Na ta shod je prihitelo sosedno ljudstvo iz vseh občin obširne in lepe Tuhinjske doline. Na shodu, kateremu je predsedoval načelnik okrajne Kmetske zveze Štrcin, sta govorila poslanca Stano-nik in Sušnik. G. Stanonik je govoril o važnosti kmetskega zadružništva ter o veliki potrebi izobraževalne in stanovske organizacije kmeta, delavca in obrtnika. G. poslanec Sušnik pa je pojasnil in obrazložil naš zunanji položaj, posebno pa notranje razmere, ves nered in vso korupcijo sedaj vladajočih strank je orisal tako živo in krepko, da se je vse navzoče ljudstvo zgražalo in obsodilo protiljudsko politiko samostojnih liberalnih izkoriščevalcev. Gotovo je, da je ljudstvo izpregledalo, sedaj pozna dobro svoje prijatelje pa tudi svoje sovražnike, ta shod je tudi marsikomu odprl oči in mu pokazal pravo pot poštenja in sreče. Samostojnežem je v Tuhinjski dolini odklenkalo za vedno, to je spoznal tudi gospod Zmagoslav Tuhinjski, mirno in ponižno je prisostvoval shodu in molče pritrjeval vsem izvajanjem govornikov, poleg tega pa je še vršil na shodu, seveda nena-prošen, službo zapisnikarja. In tako je prav, veliki kmet Engelman, le prihajaj na naše shode, piši tam in piši in poslušaj, ljudstvo naše pa, od katerega živiš, pa pusti v miru. Zborovalci so ob koncu shoda soglasno odobrili delo naših poslancev in izrazili popolno zaupanje Jugoslov. klubu. Shod, ki je bil gotovo eden najlepših v Tuhinjski dolini, je pokazal moč in zavednost našega ljudstva, ki se ne da zbegati, ki hoče vztrajati pod praporom SLS in iz-vojevati boj, ki naj pripelje naše slovensko krščansko ljudstvo do pravic, ki mu gredo, do samostojnosti, do zmage. -f Socialni demokratje o sedanji vladi. »Sedanja vlada ne zasluži nikakega zaupanja, da, še več — ona zasluži, da gleda opozicija nanjo s skrajnim nezaupanjem. V vsakem oziru nahajamo se na poti največje in najhujše reakcije, s plaščem ogr-njenega oligarliističnega absolutizma nekaterih radikalnih in demokratskih prvakov in neodgovornih generalov. Zunanja politična situacija je težka — vse radi po-grešk te in prejšnjih vlad; v notranjosti, države vlada policija, a finančno' stanje države je obupno. Investicijsko posojilo je doživelo fiasko, kurz dinarja pada... hrvaški notranjepolitični problem je še nerešen.« — Tako piše »Napreju« njegov belgrajski poročevalec >n. (dr. Milan Koruu?), in — prav ima! Kaj bodo rekli na njegov dopis slovenski demokratje? -f V parlamentu ali izven parlamenta? Češki Nemci so pod prejšnjo čehoslovaško vlado zaradi različnih proti Nemcem naperjenih ukrepov centralne vlade zapustili parlament. Sedaj pa javljajo listi, da so svoj takratni sklep revidirali in se odločili zopet za nastop v parlamentu, kjer bodo sicer ostali v opoziciji, poskušali pa bodo doseči uspehe n a p a r 1 a me n t a r n i h tleh. Češki Nemci so zabredli torej v isto napako, ki so jo napravili okrog 1. 1870 Čehi v dunajskem parlamentu s svojim odhodom iz parlamenta, kar je češki politiki silno škodovalo. Tudi Hrvatje so podlegli isti napaki, ker so vsaj deloma bojkotirali peštanski parlament. 0 abstinenčni politiki pokojne- povdarjal, da je to za deželo častna zadeva ln da so ravno stanovi v prvi vrsti poklicani to koristno namero obistiniti. Opozarjal je na bogastvo in zanimivosti kranjske dežele v prirodoslovnem oziru, na njeno prazgodovino, njoue rimske kolonije in starine. Vspodbujal je navzoče odbornike, da ne bo manjkalo za muzej primernega gradiva, saj tudi število domačih raziskovalcev ni majhno, — nasprotno, ideja vzajemnega dela se pojavlja na Kranjskem celo dosti prej ko drugod, čemur dokaz, da je 1. 1093. ustanovljena »academia opero-sorum« ali 1. 1767. osnovana »družba poljedelstva in koristnih umetnosti na Kranjskem«. Novi muzej naj bi bil odslej torišče vsega znanstvenega dela in tisto središče, kjer bi vsa nova odkritja našla poti in možnosti, da se izrabijo v prid iu hasek splošnosti. Kot zaenkrat sicer še nedosegljiv vzor je bil Gruberju graški Joanoj, čigar načrt naj bi tvoril podlago tudi za zbirke kranjskega deželnega muzeja. Na polju zgodovine naj bi se zbirale vsako-vistne listine v originalu ali pa tudi samo v dlplo-malsko-veruem prepisu, rokopisi in starejši spisi sploh, grbi, rodovniki, pečatniki, napisi ter spomeniki arlieologičnega značaja sploh. Gruber jo imel v načrtu tudi galerijo slik vseh za deželo in narod zaslužnih mož, umetnikov in učenjakov ter zbiral hkratu njihovo životopisue podatke. Zanimivo bo izvedeti, da so že takoj spočetka mislili na ustanovitev posebnega etnografskega oddelka, ki bi nabiral opise in slike narodnih noš in stavb, ljudske pripovedke, pravljice, ženitovanjske in družabne šege in običaje, narodno pesmi in na-peve. (Dalje.) ga Starčev iča se je dr. Krek nekoč zelo ne-povoljno izrazil: »Zakaj ne greste v Pešto? Parlament so tista tla, na katerih se morajo izbojevati politični boji, brez ozira na to, ali priznavate legalnost parlamenta ali ne!« V podobnem položaju se nahaja danes pri nas Radičeva skupina. Ko so češki Nemci sklenili zapustiti parlament, je vplivalo na njihov sklep v prav izdatni meri upanje na skorajšnjo spremembo v n a n j e p o 1 i t i č n e g a položa-j a. Mogoče je tako tudi pri Radiču. Danes pa konstatira češka »Nar. Politika«, d a s o ravno z ozirom na vnanjepoli-tični položaj češki Nemci sklenili parlamentarno abstinenco opustiti. Zanimivo je, da so tudi pri zadnjih konferencah med Protičem in Radičem prav obširno razpravljali o našem vnanjepolitičnem položaju. — Enketa o krizi papirniške industrije se je vršila včeraj na deželni vladi. Poleg zastopnikov vlade, podjetja združenih papirnic so bile na enketi zastopane tudi delavske organizacije, JSZ in soc. organizacija. Sklenilo se je, predloge glede preuredbe carine, ki najbolj ogroža papirniško industrijo, odposlati v posebni spomenici belgrajskim ministrstvom. Prihodnje dni dospe v Ljubljano minister za socialno politiko, ki se mu osebno predleže sklepi in predlogi enkete. Če bo potreba, odide posebna deputacija v Belgrad. — Št. Vid pri Stični. Tukajšnji orlovski odsek priredi v nedeljo 16. t. m. javno popoldansko prireditev s telovadbo, srečolovom in prosto zabavo. Začetek ob dveh. Posetite zadnjo letošnjo prireditev Dolenjske! — V Kotu pri Semiču je bil dne 9. okt. izvoljen za župana Matija Bukovec. Župan in vsi štirje svetovalci so pristaši S. L. S. — Na provincijalnem kapitelju hrv. frančiškansko provincije sv. Cirila in Metoda, ki se je vršil v Varaždinu pod pred-sedanjem o. Auguština Junieiča 10. t. m. so izvoljeni sledeči; o. Mihael Troha, pro-vincijal, o. Vendelin Vošnjak, kustos, ter o. Jurij Bencetic, o. Angel Novak, o. Bernard Brixy in o. Euzebij Mihalic defini-torji provincije. — Društvo slovenskih leposlovcev. Dobili smo poročilo da se na predlog »Društva hrvatskih književnikov« sestane kongres jugoslovanskih književnikov še le v mesecu novembru tega leta. To v pojasnilo vsem, ki so se prijavili ali ki so se še hoteli prijaviti za ta kongres. — Dr. Janjid, tajnik srbske radikalne stranke se je na svoji poti v Kočevje k ustanovitvi srbske radikalne stranke ustavil tudi v Vel. Laščah ter po-setil tam ministra Puclja, kjer si je ogledu tamošnje kmetijske naprave. — Lekarna v Šiški. Lekarniška koncesija za Šiško je bila podeljena g. Mr. pharm. Ivanu Joštu, dosedaj lekarnarju v Krškem. Lekarna se bo otvorila začetkom leta 1922. — Katoliški Čehi v Ameriki so priredili lani v obliki »svetovaclavskega davka« zbirko, iz katere so darovali: Društvu sv. Metoda na Dunaju 100.000 čeških kron, za karitativne namene na Češkem 700.000 kron, 5000 dolarjev pa so namenili za ustanovitev pisarne za izseljence v New-Yorku. — Doslednost. Okr. glavarstva pošiljajo razglas, v katerem opozarjajo posameznike kakor tudi občine na dolžnost, da dobavljajo potrebne predmete pri domačih tvrdkah in tovarnah, ne iz inozemstva. Lepo to, toda primite najprej central, vlado za ušesa! Kje pa ona naroča? Ali ne dobavlja stvari iz inozemstva, ko bi se lahko doma dobile ceneje, pri tem pa močno trpi domača obrt in trgovina. Še celo demokratski »Riječi« se tako vladno početje zdi nespametno. Zato naj centralna vlada najprej sama sebe prime za nos in naj ona najprej pokaže v tej zadevi lep zgled. — Kongres zobotehnikov Jugoslavijo. 15. in 16. oktobra se vrši v dvorani »Trgovske in obrtne zborničen v Zagrebu, Trg 29. listopada, kongres zobotehnikov vse kraljevine v svrho ureditve prin-cipijelnega stališča zobotehničnega vprašanja. — Dnevni red je nastopni: 1. Pozdrav navzočih kolegov po predsedniku akcijskega odbora. 2. Volitev predsednika kongresa. 3. Poročilo tajnika akcijskega odbora. 4. Poročilo blagajnika. 5. Načelnu stališče zobotehničnega vprašanja. 6. Stališče ne-samostalnih zobotehnikov. 7. Bazno. — Nepošteni policijski obmejni komisar aretiran. Okrajni policijski nadzornik v Ljubljani g. Habe je aretiral na Rakeku 26-letnega obmejnega policijskega komisarja Milana Matjašiča, rojenega Belgrajčana, ker je napravil sijajen »kšeft« na svoj račun. Kot obmejni komisar je Matjašič nadzoroval izvoz prepovedane valute in je nekemu potniku zaplenil 2000 napoleondorov, katerih pa ni izročit carinarnici, kakor bi bil moral storiti, marveč si jih je pridržal sam in je plačal dvema kouduktoi-joma, da bi molčala, ker sta vedela za zaplembo lepili cekinov, in sicer enemu 4000, drugemu pa 1000 dinarjev nagrade. Zadevo je ovadil neki nemško-avstrijski sprevodnik dunajskim oblastem, katere so o Matjašičevem »kšeftut obvestile ljubljansko oblasti, ko niso na tvoje tozadevne dopise na obmejni komisarijat v Rakeku dobile nobenega odgovora. Ljubljanske oblasti, katere hvala Bogu še nimajo smisla za samovoljne »regulacije« plat po belgrajskem Matjašičevem vzorcu, so poslale g. Habeta na Rakek, kjer je aretiral silno elegantnega kavalirja Matjašiča in uekega njemu pod- rejenega detektiva, kateri je tudi zapleten v kava-lirske kupčije obmejnega komisarja g. Matjašiča. — Konjska tatvina. 2 konja, plahto za voz, 2 konjski odeji, 2 konjski uzdi, 1 putrh in 1 konopec je ukradel France Tomšič svojemu gospodarju Iv. Smerdelu v Knežaku. — Dež. sodišče je prisodilo Tomšiču 6 mesecev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni. — Obsojeni zabavlja?. Sredi julija je gorelo v Sitarjevem gozdu nad Litijo. Ker se je požar hitro Siril, je pozval litijski župan g. Hinko Lebin-ger občane, naj gredo gasit. Ta poziv je pa Maksa Lajovica iz Šmartna tako razjaril, da je o g. Lebin-gerju rekel: »Takšen poba nas no bo komandiral, smo že prestari I« Dež. sodišče je prisodilo za to Lajovicu 400 kron globe. — Nesreča med vožnjo. Ko je vozil 5<>-IetnI Jurij Legat deske, ga je voz pritisnil proti zidu in se je Legat pri tem težko poškodoval na glavi. š Občinski svet mariborski je imel v torek zvečer svojo plenarno sejo, iz katere posnemamo: Vojni erar je obvestil občino, da kupi vojašnice, ki so last mestne občine, za 20 milijonov din. plačljivih v 6 letnih obrokih. Ko se bo volivcem nudila prilika o tej kupčiji se izjaviti, bo mestni občinski svet tozadevno še posebej sklepal — Stanovanjski urad se vsled najnovejših vesti najbrže poveri mestni občini. — Vloga občinskega sodišča radi nagrade članom je rešena vsled naredbe Uradnega lista, po kateri se imajo člani tega sodišča nagraditi iz denarnih glob vsled razsodb te^a sodišča. — Nameravani štrajk mesarjev je za enkrat odpravljen, ker jim je občinsko sodišče dovolilo — zvišanje cen. — Mestni šolski svet še ni konstituiran, ker je vprašanje kate-heta kot člana še nerešeno. — Predlog JSDS proti ukinjenju avtonomije mesta se na predlog dr. Vrstovška (SLS) in dr. Srneca (JDS) v svrho primerneje stiliza-cije poveri pravnemu odseku, ki se sestane že drugi dan; županu Grčarju se pa naroči, da se obrne na zakonodajni odbor v Belgrad v svrho natančnejših informacij. — Mestnim upokojencem se dovoli z 1. oktobrom zvišanje pokojnine iz sredstev kakor aktivnim uradnikom. — Mestna občina prevzame 20.000 K državnega posojila. Obč. svet. Slanovec je mnenja, da se izrabi od svoječasnega mestnega sveta dovoljeno avstrijsko vojno posojilo. Župan Grčar predlaga, da mestni svet sprejme odsekov predlog na prevzetje 20.000 K brez vsakih drugih komplikacij. Sprejeto. — Referati odsekov so trajaii blizu do polnoči, nakar šele je sledila tajna seja. š Ptuj. Podružnica Jugoslovanske Matice priredi v soboto dne 15. t. m. ob osmih zvečer v Društvenem domu predavanje o Koroški. š Prijeti nevarni vlomilci. V Mariboru jo policija zasledila pri skladišču tvrdke Hartinger tri maske, ki so odnašali razno blaga Prijeli so jih in spoznali t njih nevarne vlomilce: Rajka Žolgrrja, Franca Pučnika in Franca Krfra. Odnesli so za več tisoč kron sladkorja in mila. To so isti vlomilci, ki so pred časom vlomili opoldan pri trgovcu šriba-riču in odnesli blagajno. Vcled desolatnega stanja naše valute so danes na zagrebški borzi vse devize in valute silno poskočile. Deviza Italije je zrastla na 10.20, London preko 1000, Švica 50, dolarji preko 250. Dunaj je bil precej čvrst. Pariteta na dunajski borzi je bila Zagreb krog 8.70. Istotako je bila čvrsta Budimpešta. Samo Berlin je padel v Curi-hu na 3.90. V Zagrebu je padel od 203 na 192. V Curihu so padle vse devize, razven Dunaja, Prage, Holandske, Budimpešte in Zagreba, ki je vzdržal svojo častno postojanko 2.10 cent. Vsled vesti, da je avstrijska vlada sklenila popolnoma revidirati davčno politiko in najti nove vire ter vsled ekspozeja finančnega ministra je bila dunajska borza danes slaba. BORZA. . Zagreb, 13. okt. (Izv.) Devize: Pešta 39—39.50, Berlin 191.50—194, Italija 996—1020, London 995 do 1020, New-York 258, Pariz 1850—1920, Praga 281.50—282, Dunaj 850—860, Curih 46—50, Buka-rešt 200—208, Napoleoni 840. Valute: marka 192 do 193, lira 985—1000, dolar 250—252, nenw-avs»r. krona 1050—11. Curih, 13. okt. (Izv.) Devize: Pešta 0.80, Berlin 390, Italija 2050, London 2088, New-York 544, Pariz 3000, Praga 590, Dunaj 0.25, Holaudsko 181.25, Bukarešt 425, Zagreb 2.10. Valute: n.-avstr. krona 0.19. Dunaj, 13. okt. (Izv.) Devize: Pešta 455, Berlin 2100, Italija 11500, London 11500, New-York 3000, Pariz 214000, Praga 3200, Curih »1000, Bukarešt 2400, Zagreb 1145, Varšava 6& Valute: ogr. krona 456, marka 2150, lira 11400, funt str. 11400, dolar 2980, franc. frank 21300, čsl. krona 3225, švic. frank 53900, le j 2400. dinar 4550 polj. marka 69. Glavni dobitek v IV. razredu drž. razredno o je zadela srečka, kupljena pri Zadružni Gospodarski banki v Ljubljani. Zadel je Korošec A. R. iz K. - g Kmetijski pouk po doleli. Oddelek za kmetijstvo priredi na podlagi došlih prošenj sledeča predavanja: V nedeljo dne 23. oktobra in sicer: 1. v Crešnjevcu pri Slov. Bistrici (strok, učitelj inž. Petkovšek o zboljšanju travni-š1\a), 2. v Tinjah na Pohorju (živinozdrav-nik Škofič o svinjereji in odvračanju kužnih bolezni), 3, v Vibjem pri Žalcu (živ. inštruktor Zupane o živinoreji), 4. v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji (strok, učitelj inž. Kropivsek o govedoreji), 5. pri Sv. B e n e d i k tu v Slov. Goricah (strok, učitelj Priol o sadjarstvu), t), v Globokem pri Brežicah (ravnatelj Belle. o kmetijstvu)- g Izplačilo priznanje 20 odstotnega odbitka. Izplačevanje priznanic do 1000 K se prične še tekom meseca oktobra, za vsote nad 1000 K pa se bodo izdale državno obveznice s triodstotnimi obrestmi in amortizacijo do leta 1935. Ko bo objavljena zamenjava kron na osvobojenem delu Dalmacije, bo ministrstvo izdalo tudi odločitev glede tisočkronskih bankovcev s ponarejenimi znamkami. g Velike insoivenee na Dunaju. V finančnih krogih so govori, da bo napovedalo več velikih ma-nufakturnih tvrdk vsled rapidnega padca avstrijske kroue konkurz, ker ne morejo izpolniti obveznosti v inostranstvu zaradi nizkega kurza nemške krone, tna tvrdka ima 700, druga celo nad 800 milijonov kron pasiv. Istotako gre v konkurz tudi nekaj bor-zijancev. £ Pooblastilo za prodajanje in unkup deviz ima Zadružna Gospodarska banka v Ljubljani. g Živinski sejem v Mariboru dne 11. oktobra. Prignali so izredno mnogo živine. 207 volov, 14 bikov, 482 krav, 6 telet, 9 konj, skupaj 718 glav. Ker so izostali italijanski prekupci, je bila kupčija slaba ob zelo padajočih cenah: za debele vole 14 do 18 K, poldebele 12—15 K, plemenske 11—14 K, za biko 10—12 K, klavne krave 14—18 K, plemenske krave 10—14 K, molzne kravo 11—13 K, brejo krave 12—14 K, mlada živina in teleta 10—14 K, krave za klobasarje po 6—8 K. g Dobava 10.000 kg svinjsko masti. 24. okt. se vrši druga pismena ofertalna licitacija glede 10.000 leg svinjske masti pri intendanturi Dravsko divizijske oblasti v Ljubljani. Oglas s podrobnejšimi jiodatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani, pogoji pa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava slame. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da so 19 oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne sklenejo pismene, neposredne pogodbe za dobavo* slame v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, pri Komandi vojnemu okrožja v Celju in v Mariboru ter pri Komandi mesta v Slovenski Bistrici. Pogoje je moč vpogle-dati pri imenovanih vojaških mestih. g Dobava strojev in orodja. Drž. protezna delavnica v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje: 1 veliki vrtalni stroj, 1 škarje za pločevino, 1 vreteno za brus, 1 vreteuo za polirni stroj, 1 veliko nakovalo, 2 namizna nakovala in razno čevljarsko in bandažijsko orodje. Ponudbe je poslati čimprej upravitoljstvom državnih proteznih delavnic v Ljubljani. More se ponuditi tudi rabljene, a brezhibne stroje. Cene se moraio plašiti franko Ljubljana. g Prodaja starega materijah. Direkcija drž. železnico v Sarajevu bo prodala 24. okt. ob 10. uri dopoldne v skladišču matorijala na glavnem kolodvoru v Sarajevu staro kovano in li'o železo, stare obroče, stare tračnice, staro pločevino, star baker itd, ter star papir. Onrlos s podrobnejšimi podatki je interesentom v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. p-., " " v' ' ■ 'V >,f i lj Slavnost 251etnice »Dobrodelnega društva tiskarjev« v Ljubljani se vrši v nedeljo 16. t. m. po sledečem sporedu: Dopoldne ob 10. uri slavnostno zborovanje društvenih članov in prijateljev v veliki dvorani »Uniona«, h kateremu je vstop vsakomur prost; zvečer ob 7. uri istotam zabavni večerz bogatim sporedom in plesom, h kateremu vabimo vse prijatelje neprisiljene zabave. Vstopnina za cel večer 5 dinarjev. lj Akademikom! Poživljamo celokupno ljubljansko akademsko omladino, da se udeleži skupščine v soboto, dne 15. t. m. ob 10. uri dop. v univerzitetni zbornici. Tova-diši! Obstoj tehniške fakultete je radi ne-potrditve profesorjev vkljub vsem vladnim izjavam ogrožen. Udeležba dolžnost! — Odbor protestne skupščine. lj Starešinski sestanek se vrši v petek 14. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani akademskega doma. Na dnevnem redu je razgovor o delu v starešinstvu, zlasti ev. osnovanje učnih kurzov. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik. lj Kršč. žensko društvo ima danes v petek ob 4. uri popoldne važno sejo. lj Mestno .gospodarstvo. Z magistrata nam poročajo, da je magistratni ravnatelj dr. Zamik preuredil svoje privatno stanovanje na stroške mestne občine. Adaptacija ravnateljevega stanovanja je stala okoli 76.000 K. Sedaj zahteva g. dr. Zarnik, da se ta izdatek odobri. Meščanska korpora-cija, v kateri sedi tudi g. Franchetti, je predlog zavrnila in na pritožbo magistrat-nega ravnatelja je pokrajinska uprava izjavila, da ta zadeva spada v občinski svet. Dvomimo, da bi občinski svet dovolil, da se privatno stanovanje magistratnega ravnatelja preureja in popravlja na občinske stroške. Ta slučaj pa kaže, kako se na ljubljanskem magistratu z ljudskim denarjem brez kontrole gospodari, dasi imamo že nad pol leta izvoljen občinski svet. lj Mestni magistrat in UJU. O priliki zadnjega zborovanja UJU je magistratni ravnatelj dr. Zarnik na lastno pest votiral tej liberalni učiteljski korporaciji podporo v znesku 10.000 K. Mestna občina ljubljanska gotovo ni v takem finančnem stanju, da bi lahko za strankarske institucije votirala take visoke zneske, zato pričakujemo, da bo novi občinski svet g. ravnatelja radi tega pozval na odgovor, ker ne gre, da 6e brez kontrole tako upravlja in zapravlja ljudski denar. lj Za »Gosposvetski Zvon« priredi v nedeljo, 16. oktobra ob p«l 8. uri zvečer v Ljudskem domu društvo rokodelskih pomočnikov Meškovo dramo »Mali«. Jedro Mcškove »Matere« jo problem ljubezni do domovine, do svojega naroda, do svojo rodno grude, do svoje matrro-zemlje. Ker ravno v teh dneh naši bratje Korošci bridko čutijo to resnico, jo prav primerno, da se uprizori ta drama. Razen tega jc nn programu še petje koroških narodnih pesmi in gnvor a. prof. dr. Rožiča. — Od našega občinstva pa pričakujemo, da bo s svojim poaetom pokazalo sočutje do svojih troečib bratov. Vstopnice se prodajajo v pisarni »Gosposvetskena Zvona« m v Ničmanovi trgovini, i- ii £ercle franfais naznanja, da se bo pričel 17. oktobra v pritličju I. dre. gimnazijo pouk v irmicosčun. I tečaj se vrši ob ponedeljkih in četrt. nSi h Aod0 po1 2a ure>; IJ- tečai ob torkih in & l8, d0 llro; 111 (konverzacija ta slovstvo ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19, me. roteg gg. proiesorjev bo predavala v III. t* fiinnHni g0SPa Jeras°va, rodom Francozinja. - , mcse(uo 8 farjev. Prijavo za- St ?,arUl T i.JL^T K^daligltm igralcev. Pododboi & tl i ' CU' V "c,leli°> dne 10. t. m. od 11. do 12. ure dopoldne pred gradom »Tivoli« promenadui koncert muzike Dravske divizije v svrho kriti« spomenikov Verovška m Borštnika. ProstoS prispevki se hvaležno sprejeraaja "=>«™oijni lj Tekma kozaške konjenice. V nedeljo, da« lb. oktobra priredi konjenica kubanskih koiakov zanimivo zgodovinsko bojno igro na konjih. Tekma se vrbi na dirkališču ob južni železnici v Tivoli ob pol štirih popoldne. Vstopnina: sedeži 10 dinarjev, stojišča o din., za dijake 3 din. in za otroke 1 dln^ Vstopnice se dob.5 v predprodaji v trafiki Seve* m v gostilni »Novi svet«. lj Šoferji! Napovedani sestanek za v soboto r.F.r»x°Zen a% pe'ek' 14" oktobra v gostilni Lovšin, (.t rad išče. - Zvečer točno ob 7. uri. - Odbor. lj Kolo jugoslov. sester ima v soboto 15 t. m, V,ri ,Scjo v društveni sobi, Šolski drevored st. 2/111. Pruiito polnoštevihiol lj Mestni poplsovalni urad bo v soboto dna Jo. oktobra radi snazeuja za stranke zaprt. Iz* vzeti so samo res nujni in neodložljivi slučaji. '1 Smrt na cesti. Nabiralec stare obleke, 65 let stari mohamcdanec Derviš Džuherica iz Bo«. ,12: okto,b™ ob pol 3. popoldne dvorski ulici pred hišo št. 28 umrl naglo smrti Revež je padel iu udaril z glavo ob zid in sa močno poškodoval. Dva moža sta ga dvignila, ga £ s Io obvezala in ga peljal« proti kolodvoru, tod, med potjo se je starček zopet zgrudil na tla in umrl Kakor je konstatiral dr. Lisjak, je umrl Der-vis Džuherica na srčni kapi. Truplo umrlega so^d peljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Tv„„ 1J V mnei*tratu. Policija je aretirala Ivano N oz m ah, ker je ukradla ječarju mestne« magistrata g Ivanu Pirihu večjo vsoto denarja 8 . ' T**ubl1 sem 12. t. m. črno platneno de„ar, 7CJ° v*>to denarja na potu od dolenjskega mostu do dolenjskega kolodvora. Pošteni najdite!? nai jo proti dobri nagradi odda v policijski straž' niči ali pa v župnišču sv. Jakoba. 3755 Katoliški vesti " PODOBA SVET0G0RSKE MATERE B0ZJE ZOPET V SVOJI DOMOVINI, Preteklo nedeljo, t. j. 9. t. m., okoli treh popoldne se je vrnila milostna podoba svetogorsk* Matere božje - ki je bila shranjena do ledaj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani - zopet v svojo domovino. V nepopisnem hrepenenju jo je pričakovalo v Gorici do 15.000 Marijinih častilcev. — Okoli treh popoldne sta se pripeljala v Gorico dva avtomobila: na prvem jo sedel prevzvišeui knea in nadškof dr. Sedej s svojim spremstvom, na drugem pa dva 00. frančiškana z milostno podobo. V? kapucinskem samostanu so okrasili Mater božjo in Jezusčka z zlatima kronama, nakar so so peljal! počasi na mesto, kjer je bila zbrana neštevilna množica. Čudodelno podobo sta držala v rokah svetogorski gvardijan p. Kapistran iu misijonar p. Bruno, oblečena v roketo. Nepopisljivo ganljiv j« bil prizor, ko so je bližala prav počasi nebeška Gospa med velikanskim špalirjem glodalcev prostoru, kjer je bila zbrana mnogoštevilna duhovščina. Ko je ljudstvo zagledalo milostno podobo, je veselo vzklikalo, poklekovalo in pozdravljalo to visoko sveto begunko, ki se jo po dolgem času zopet vrnila v svojo solnčno domovino. Ko sta prispela avtomobila na prostor, od koder naj bi se razvila slavnostna procesija, so predejali milostno podobo na drug avto, ki je bil ves okrašen t. rožami in palmami ter je imel krasen tron za podobo. Poieg nebeške Gospo so se vsedli na avtomobil štirje otročicki, lilijsko beli, kot živi angelčki iz nebes. Prevzvišenega knezonadškola je obdajala sijajna asistencija, oblečena v najlepšo pa-ramente. procesije so so udeležile vsemogoče korporacije — nepregledna truma. Igralo 60 tri godbe. Duhovščina jo peia latinske litanije. Vse paJače, vile in hišo so bile okrašeno z zastavami in na oknih so gorele sveče. V sloini cerkvi jo nato pTe Dcunu in nato blagoslov z Najsvetejšim. — Te velike religiozne manifestacije so se udeležile tudi politično oblasti in vojaštvo. V triumfu se je vrnila milostna podoba Matere božjo nazaj v svojo domovino — v Gorico. Toda ta triumf še ni končan; dopolnjen ha šele takrat, ko se bo vrnila — na Sveto Goro ln od tao zopet zakraljevala vsej Goriški. Narodno gledišče. Drama. Sobota, 13. oktobra: Oče. — D. Nedelja, 16. oktobra: Ljubezen. — Izven abcu. Ponedeljek, 17. oktobra: Oče. — C. Torek, 18. oktobra: zaprto. Sreda, 19. oktobra: Požar strasti. — A. Četrtek, 20. oktobra: Komedija zmešnjav. — Ir.vfn. Petek, 21. oktobra: Ljubezen. — E. Opera. Sobota, 15. oktobra: Evangeljnik. — C. Nedelja, 16. oktobra: Tosca. — Izven abon. Ponedeljek, 17. oktobra: zaprto. Torek, 18. oktobra: Boris Godunov. — B. Sredn, 19. oktobra: Dalibor. — D. Četrtek: 20. oktobra: Evangoljnik. — E. Petek, 21. oktobra: Carmen. — A. pr. Iz gledališko pisarno. Zaradi nensdue obolelosti dveh članov odpade jutri, v petek, dne 14. oktobra »Komedija zmešnjav« za red E. Gledališče ostane la večer zaprto. Dijaški vestnik. d Tovariše akademiko vabi »Razor« k preda* vanju vseuč. prof. dr. SrebrniČa, ki se vrši v so. hnio. 15. oktobra ob 19, uri v Čitalnici Jugoslovan-ske tiskarne. — Tčma: Sv. Sava in njegovo delo« ' vanje med Srbi. llStenografinja Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dobri oče, stari oče, stric in svak gospod Miha Židan čevljarski mojster in posestnik v sredo, dne 12. oktobra, ob 20. uri izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši danes ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Zalokarjeva ulica 6 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 14. oktobra 1921. Žalujoči ostali. popolnoma vešča f J I? A JJ A Prvovrstno meščansko lira- D mrl 3 jollf n zmožno samostojnega : slovenske in : ISOftlSH; no, le pri boljši rodbini,!»' UUdJdllVUj vodstva špecerije in 'nemške stenografije, se sprejme takoj, iščejo trije solidni gospodje. >Massen-j nanufakture, popolnoma veščo, sprejme Začetnice niso izključene. — Ponudbe; luskoeh« izključeno. Cenj. ponudbe pod Ljudska gospodarska zadruga v Zagorju poštno ležeče pod »Stenografinja« 8!Mf. -Fina hrana 18* poštno ležeče, Ljubljana, ob Savi. Plača po dogovoru. Nastop takoj. CERKVENI £V0N0V1 iz predpisane bronaste zlitine z 10 letnim jamstvom in prvovrstne kakovosti se dobe samo pri: „fy\ETRLLUM" d. d. za promet železa, kovin in tehničnih izdelkov Ilica 112 Telef. 21- -09 Brzojavi: METALLUM. Ilica 134 Int. tel. 1-98 Zahtevajte ponudbe! srca Lastnika: GENICA & DRAGO VOJSKA ii TRIGLAV J* Jugoslovanska izdelovalnica perila LJUBLJANA, Vojvoda Mišica C. 21 Varstvena znamka. naznanja, da je preselila svojo delavnico s Poljanskega nasipa 10 v iiovo-urejene prostore z električnim obratom na Vojvoda NiSiia cesto St. 21. Tovarna „TRiG!.flV" izdeluje po brezkonkurenčnih ccnah in v najmodernejši obliki iz prvovrstnih tkanin: moške in ženske srajce, spodnje hlače, lastrone, mehke ovratnike, ženske bluze, predpasnike, samoveznice etc. Ponudbe na zahtevo. — Razpošilja po celi državi. — Samo na debelo. „TRBGLAV" J. I. P. Ljubljana. Več pridnih DELAVK eprejittem. One iz Ljubljane in bližnje okolice imajo prednost. Kartonažna tovarna I. BONAČ SIN, Čopova cesta 16. * 1855. RAZp|$. Mestna občina Kranj proda na podlagi dovolila Pokrajinske uprave, oddelka za notranje zadeve v Ljubljani, svoje v bližini kranjskega kolodvora se nahajajoče parcele, in sicer štev. 1155/1, 1153 in 1156/1, vi. štev. 243 k. o. Stražišče. Od navedenih parcel se uporabljata dve kot lesni skladišči in ena kot pašnik. Kupni pogoji so na vpogled med uradnimi urami v občinskem uradu. — Rok za ponudbe poteče dne 20. oktobra t. 1. opoldne. Mestno županstvo Kranj, dne 8. okt. 1921. Zupan: C. PIRC, L r. 3708 Imam več raznih oprav za spalne sobe kakor tudi drugega pohištva po najnižjih cenah v Ljubljani. — IVAN ANDLOVIC, mizarski mojster, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13, Kolizej, pritličje 38. 3753 HIŠA v Mostah štev. 3, obstoječa iz dveh stanovanj, dveh lepih kleti in dveh drugih obsežnih prostorov. Pri hiši se nahaja vrt, travnik in njiva. Pojasnila se dobijo istotam. 3745 Proda se zaradi premešženja ""•C lepo posestvo: gozda, lepa zidana hiša, gospodarsko poslopje, inventar, krma. 30 minut od žel. postaje. Več pove: M. STELCER v Crno-lici in žel. post. Sv. Jurij ob juž. žel. kraste, lišaje odstraniuje pri človeku in živalih Naftolmazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 15 kron pri TRNKOCI, lekarna Ljubljana, Slovenija. JANKO MIRTIC ANKA MIRTIC roj. BURDVCH poročena. Ljubljana Skofja Loka 12. oktobra 1921. NAPRODAJ80 rRI P0STELJE v STEV. 26. K0MENSKEGA ULICI 3755 Vabilo na subskripcUo delnic. Ponovno se je v trgovskih krogih izrazila želja, naj se ustanovi trgovska spedicijska družba, katera bi se pečala z vskladiščenjem blaga, izvrševala carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetišče) in na ta način nudila vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zasebnih špediterjih in carinskih posrednikih ne uživajo, temveč le-ti blago strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, upoštevajoč to občekoristno željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalogo, vse potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev ORIENT 4€ ** mednarodne trgovsko-špedicijske in skladiščne deln. družbe v Mariboru z delniško glavnico Din. 1,000.000-—, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921, VI., štev. 3905, konc. lista z dne 3. oktobra, štev. 7008, oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podlagi tega dovoljenja se daje v podpis eden miBiion dinarjev delniške glavnice, ki je razdeljena na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po Din. 100':— za komad, glasečih se na prinosca. Razni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev za vsako delnico. Nominalni znesek po Din. 100-— in pa stroški po 15 Din. se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu. Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921 do 6. novembra 1921. Odbor si pridržuje pravico svobodne dodelitve delnic do 15. novembra 1921, Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921 vplačano protivrednost za nedodeljene delnice. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki sc bodo pa pozneje zamenjala za delnice družbe »Orient«, Kot subskripcijska mesta fungirajo: Centralna banka v Zagrebu in njene podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, njene podružnice in afilijacije; Mariborska eskomptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njene podružnice in vsi trgovski gremiji in trgovske zadruge. Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko spedicijsko družbo, katera nas bode rešila odvisnosti in izžemanja raznih izkoriščevalcev našega stanu. Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotici, Rakeku, Splitu, Ba-rošu, Solunu in Konstantinoplu. Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je moč. Podpisujte torej delnice naše »Orient«, mednarodne, trgovsko-špedicijske in skladiščne delniške družbe v Mariboru. Maribor, dne 14. oktobra 1921. Bratje Tavčar, industrijalci v Mariboru. Franc Gulda, trgovec v Mariboru. Ivan Koražija, trgovec v Mariboru. Peter Majdič, industrijalec v Celju. J. Medved, veletrgovec v Ljubljani. Hinko Pogačnik, industrijalec v Rušah. Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani. Vilko Weixl, trgovec v Mariboru. Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru. Gustav Ijjernhard, trgovec v Mariboru. J, Samec, veletrgovina v Ljubljani. A. & E. Skaberne, veletrgovina v Ljubljani. Josip Rosenberg, industrijalec v Mariboru. Anton Tonejc in dr., veletrgovina v Mariboru. Alojz 2niderič, trgovec v Mariboru, Eksportno društvo Mat'\eis, Suppanz in drug v Mariboru. Jos. Šerec, trgovec v Mariboru. »Drava«, lesna industrija d. d, v Mariboru. Matej Hedžet, veletrgovec v Ljubljani, Ivan Lininger, veletrgovec v Ljubljani. Franjo Čuček, industrijalec v Ptuju. Alois Senčar, trgovec v Ptuju. Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru. Franc Starčič, trgovec v Mariboru. M. Berdajs, trgovec v Mariboru. Kari Haber, trgovec v Mariboru, Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru.1 Ing. Himmler Adolf, eksporter v Mariboru. Kobi Drago, industrijalec v Mariboru. Viljem Freund, tovarnar v Mariboru. Jakob Zadravec, industrijalec v Strnišču. Kari Pertinač, industrijalec v Celju. Davorin Tombah, trgovec v Ptuju. Anton Brenčič, trgovec v Ptuju, M, E, Šepec, trgovec v Mariboru.