^a potok in kratek das. Vurbcrg. (Krajcplsnc-zgodovinska črtica; spisal M. Slokovcc.) (Daljc.) Ogerski gubornator Ivan Hunyady, Korvin imenovan, je, želeu zmašuevati se nad svojim nasprotnikom grofoin Coljskim, požgal temu mesto Varaždin, potem pa z veliko armado prihrul mimo Borla na Dravsko polje. Ker mu doželni glavar mirnega prehoda proti Gelju ni dovolil, lcmveč je zopcr njega celo deželuo brambo sklical, začel je Hunyady marcija 1446 s svojimi trumami v okolici Ptuja hudo pustoSiti. Razdjal je Doinavo in požgal mnogo vasij. Celjski slolnik Janez Vilovec ga jc siccr napadal zdaj od ene, zdaj zopet od drugo strani, ali eden oddelek ogerske armade je drl naprej proli Slov. Bistrici ter jo začel oblegali. Pa Janez Vilovee je še o pravem času tje dospel in oba napada srcčno odbil. Med lem je deželna bramba ogersko glavno armado med Plujein in Mariborom napadla, a Hunyady jo je premagal in prck Dravc in Mure zapodil. Potem je poslal sina svojc sestre, Jakoba Sckelja, s trumo konjikov in pežcev čez Konjicc proti Celju, a ker^sta toga Friderik iri Ulrik Geljski zastavila, užgal jc v bližini Celja več vasij ler se vrnil k Hunyady-u. Videč, da Slov. Bistrico ne dobi tako labko v svojo oblast iri da utegne v sredi med deželnimi brambovci in celjsko armado imeti silnobe, sklenil je z Vitovcem dvadnevno premirje ter je v tem času s svojimi trumami naglo proti Dravi potegnil. Višje Vurberga so Ogri prebrodili Dravo, kjer jih mnogo utonilo. Potem so napadli Vurberg, a kcr se ga niso mogli polastiti, drli so proti Ptiijn. Toda lam so našli že pogumnega Vitovca, ki je bil med tem mesiu na pomoč prihitel. Zato so pleneč \n požigajoC bruli v Medjimurje, od lam pa čez Lcgrad in Koprivnico dnljc naprej, njim za potami pa hrabri Vitovcc.]) Leutold Slubenberški ,je bil nekaj časa ludi deželni glavar na Šlajarskem tcr je navedcn med onimi šlajarskimi plcmenitniki, ki so novcmbra 1462 prihileli na Danaj v pomoč cesarju Frideriku, katerega so od vojvode Alberta našunlani Dunajčani v laslnem gradu ob- lcgali.2) Po Lculoldu .SLuberSkcm je Vurberg dobil njcgov ') Dr. Fr. v. Krones, Die Fieicn von Sanuck, II., 103—106; Mucbar, Gcscli. Stcicrm, VII., 332—336 in Aiiuil. Jul. Caesar, Annales Duc. Styiiae, III., 426. 2) Mucbar, Gesch. Stcierm., VIII., 30 in drugi. sin Jancz. ki je bil z Marto, hčerjo znanega Andreja Baumkirchcrja, oženjen. Ko se jc slednji, našuntan od kralja Maljaža 1. 1408. vzdignil zoper kralja Friderika III., bil jc Janez Stubenberški eden njegovih glavnih prislašev, ki so zlasti 1. 1469. pomagali po Šlajarskem ropati in požigati. Dne 30. junija 1170 je ncljuba zadeva bila sicer v Velikovcu na Koroškem na vidcz poravnana in Baumkircher od cesarja pomiloščen, a že čez kratek eas se je razprtija ponovila in prežalostno končala. Ko so je Andrej Baumkircher dne 23. aprila 1471 s svojim oprodo Greissenegkerjem in z nekalerimi zavezniki podal v Gr-adcc, kjer se mu je bilo zaradi veleizdaje zagovarjali in opravičevali, sklenila se je bila njegova smrt. Obravnavo ž njim so nalašč do veuera zavlekli. Ob solnčnem zahodu je prezaupljivi obtožcncc bežal s ppremslvom iz grada iskat svojih konj in lilapcev. Ker teh niso vee našli, liiteli so proli takratnim Murskim vralom. A v tem zazvoni večerni zvon z grada, in sieer poprej nego navadno. Na lo znamenje se zaprejo vrala in vitczi so bili v mestu zaprti in s silo prijeti. Takoj pride rabelj z duhovnikom in denc Baumkircherja in Greissenegkcrja ob glavo. Druge viteze, med njimi Jancza Stubenbrškega, pa so zvezali in v ječo vrgli.x) 13ojoč so, da ludi njcga smrlna kazen zadene, dal je Janez Stubenberški doto svoje žcne, namreč 1000 gld. v zlalu in 2000 gld., katere je bil on jej priženil, na vuiberški grajščini tako zavarovati, da bi dobivala 3000 funtov vinarjev lelnili dohodkov.2) IzpuSčen iz ječo je še do 1. 1476. živel. Po njegovi smrti dobila je udova Marla od solnograškega nadškofa Vurberg v fevd3) ler ga jo posedala do 1. 1480., ko je umrla. Po njej sla Vurberg podedovala njuna sina Baltažai- in Gašpar. V njuni dobi sc jc po Vurberški oko lici razlegal bojni hrup, kajli zaporedoma so prirazbijali Ogri in Turki na Štajarsko ter so, kakor drugod, lako ludi v ptujski okolici napravili mnogo škode. Zlasti pa je leto 1493. bilo osodepolno za Vurberg. Trumc divjih Turčinov, ki so pod vodstvom Jakuba paše bilo avgusta 1. 1. na Šlajarsko prihrule in mnogo gradov in cerkva razdrle, lotile so se tudi Vurberga. Gradu se sicer niso mogle polastiti, a toliko drzneje so razsajale v ccrkvici blažene device Marije, katero so oropalc in z nečloveškimi hudobijami oskrunile, polcm pa, prebrodivši Dravo, drvile pleneč in požigajoč proti Gori. Z ncpopisljivo grozo sta brata Gašpar in Baltažar Stubenberški glcdala s svojimi Ijudmi iz grada po Sirokem Di-avskem polju, kjer sta plam in dim kazala pot, kodcr so bcsni Turki razsajali. Ko pa je .Takob Sekelj, lastnik ormoškega grada, dospel s 5000 konjiki v Ptuj, pridružila sla se mu tudi brata Stubenberška s svojim krdclom in s skupno močjo so Ijuto druhal pregnali srečno iz domovine. Kmalu za Turki oglasila sc ,jc v ptujski okolici kuga, ki jc ugonobila mnogo Ijudij. Ko je la koncem 15. vcka preneliala, dala sta brala Gašpar in Ballazar zelo poškodovano ccrkvico Matere božje v Vurbergu popraviti ler jej na vzhodni strani prizidati kapelico, kar je 1. 1510. dnc ?.5. avgusla s pooblaščenjem solnograškega nadškofa posvetil lavanlinski škof Lenarl Pc\vcrl. Isti škof je dne 26. avgusta t. 1. posvetil tudi kapelico, katero je Gašpar Slubenbcrški bil dal v vurbcrškcm gradi.i postaviti.') (Dalje prih.) Smcšnica. Učilelj: »Kajjc Bogsloril sedmidan?« — Učenec: »Sedmi dan jo Bog počival«. — Učitclj: «No, in kaj Sc?« — Učencc: «K maši je šel!« ') Dr. Fr. v. Krones, Gescb. Ocsterrcicbs. II. 433 in 433. 2) in 3) C. Scbmutz, Hist.-top. Lexicon v. St., IV., 128 in 414. 4) Knezoškofijski arbiv v Mariboru.