21. številka. (v Trstu, v torek zvečer dne 18 febrnvarja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden v ieBtili iz-danjih ob torkih, 6«trtklh in aobotah« Zjutranje izdanje izhaja ob 6. »ri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane : za Jedenmesec . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 za tri mesec. . . 3.— . , »4,50 za pol leta . . . 6 — , , , ».— za vse leto . . „ 1H.— . „ „I*-— Naročnino je plačevati naprej na naročbe fcrez priložene naročnine se uprava na •zlra. Posamične številke so dobivajo v pro-dajalninali tuhaka v lirntn po 3 nv<"., ir.ton Trata po 4 nvč. EDINOST Oglasi se račune po tarifu t petitu; naslove z debelini črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd.se ričunajo po pogodbi. Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu: ulica Caserma št. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne sprejsmajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaBe sprejema upravniitvo ulica Molino pic-colo h št. 3. II. nadst. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trst. Odprte reklama cife so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega drufttva za Primorsko. Deželni zbor istrski. Vil. sefa. dne 24. januvarja 1896. (Dalje.) Pričela se je znamenita verifikacijska razprava. P osi. N. V e n i e r je poročal v imenu veri-fikacijskega odseka o volitvah za kmečke občine politiškega okraja pore&kega. Ker sta tam „zmagala" italijanska kandidata, razume se ob sebi, da je predlagal v imenn italijanske večine, naj se potrdi volitev poslancev dra. Venierja in dra. Vergottinija. Proti temu predlogu se je oglasil prvi dr. L a g i n j a, ki je rekel: Visoka zbornica ! Predno preidem k govoru o volilnem činu samem, hočem izreči svoje obžalovanje na onem, kar je izjavil sedaj g. poročevalec, da namreč v zakonu niso točno označene vse določbe, da se torej morejo tolmačiti različno. To je ravno oni razlog, radi katerega slavna večina zameče in odobrava vse po svoji volji. Ako je to vas temelj, potem treba zrušiti ta temelj, ker je krivičen in ni nimalo moralen. Vi, ki imate v svojih rokah sukno in škarje, vi, ki ste napravili zakonske osnove za Istro, vi ste imeli •veto pravo in dolžnost, poskrbeti za to, da v volilnem zakonu ne bode dvombe, da se moreta proti jednemu in dragemu uporabiti jednakim načinom zakon in pravica, brez razlike, da-li ugaja jedui ali drugi stranki. Volilni zakon za Istro in druge kraje (Glas na strani manjšine: Popravljeni!) je tisti dar Schmerlinga. Ta dar uživate od leta 1863; in v teh 33 letih se ni našla v slavni večini niti jedna krščena duša, koja bi bila zato, da e ta dar deliti se slovanskim prebivalstvom. Vam je bila pravica in dolžnost, da bi bili že davno premeniti ta zakon. Da je bila to vaša dolžnost, dokazati hočem na kratko. V pokrajini je sedaj 112 rodbin velikega posestva. A koliko davka plačujejo te rodbine? Jedino 2 rodbini plačujeti direktnega davka po prčko 1000 gl. Rodbini La-zarini in de Francescbi; tudi Polesini plačuje PODLISTFK. Novela. Spisal DobrAveo. (Dalje). in. Začetkom povesti smo omenili oni večer, ko je Milka čakaje ljubimca skrbno pospravljala po sobi. Nekako čudno ji je bilo okolu srca, ker je Sele po drugib izvedela, da je naglom a postal bogat dedič, njega pa ni bilo blizu. Dobro četrt ure pozneje je že stal poleg nje. „Kako si pridna, Milka; zmerom imaš polne roke dela * — Prav to je moje veselje, v tem moja zado-vojjnost. — O teh besedah se je Vilku zmračilo čelo. Deklica ga je pogledala in tudi ustrašila, zakaj slutila je, videča njegov upali obraz, da se mu je moralo zgoditi nekaj žatega. — Saj niai bolan, moj Vilko. ,0, kaj Se I Popolnoma zdrav in —M — In srečen si hotel menda reči, pa Bi se bal, da me iznenadiš, ^e vem, že vem, da-si nisem bila tako srečna — „Milka, ti si zelo radovedna. Te lastnosti imaš z zvrhano mero.' prčko 1000 gl., ali po predpisu prejšnjega leta. Preko 500 gld. ali manje nego 1000 gl. plačujejo samo neke obitelji: Auersperg, Rizzi, Vergottini, samostan v Dajli. Toraj tudi te je mogoče sešteti na prstih. V velikem posestvu je najmanje 76 rodbin, ki ne plačujejo niti po 200 gld. davka. V resnici se te ne morejo prištevati velikemu posestvu. V zasmeh volitvi velikega posestva je to, da je pri nas mogoče, da kdo plačuje 30, 40 gl. davka od zemlje, a drugih 60 gl. od hiše, ki jo ima v mestu in od koje vleče dohodke. In takega računajo k velikemu posestvu! Takih slučajev je mnogo, ali je tudi takih, ko naš kmet plačuje po 70, 80 gl. davka od hiše in zemlje, a nima volilnega prava kakor ti. On si mora iskati še 500 tovarišev in še le s temi ukupima pravico, da odda jeden direktni glas. (To je ravno tisto, kar smo naglašali tudi mi v vesti današnjega zjutranjega izdanja o novem načrtu za volilno preosnovo; to je tjsta velika krivica, ki je obsežena v nezmiselni ustanovi indirektnih ali volitev po volilnih možeh in koja morajo trpeti volilci v kmečkih občinah! In to veliko krivico hočejo prenesti v novi „splošni volilni razred«. Ne iz veselja do opozicije, ne iz trme, ampak iz polnega svojega prepričanja vztrajamo torej pri svojem menenju, da poslanska zbornica absolutno ne bi smela vsprejeti novega volilnega reda za državni zbor, ako se neizbacne iz istega vsaj ta krivica. Op. uredn.) Da to ne odgovarja pravici in zdravemu načelu javnega življenja našega, to mora priznati vsakdo, ki ima le količkaj razsodnosti. Drugo, kar bi se moralo popraviti, je to, da niste vzeli v obzir, da v naših slovanskih rodbinah po vaseh stannjejo skupno 3 do 4 bratje, ki zajedno vodijo gospodarstvo. Ti imajo po zakonu pravico glasovati v drugem volilnem razredu. Tako se tudi vrši po nekod, ali samo tam, kjer je to v prilog večini. Govore na sploh, moram pripomniti, da se v nijedni občini ni dovolilo toliko pravice in svobode v branjenju svojih pravic, kolikor se to d o v o 1 i t i m o r a v u r e j e n i d r ž a v i. Gospoda moja! Ako volilec mora do 3 ali 4 ure daleč, da dobi volilno listo, a se potem nekoliko dni prepira načelnik z glavarjem, ali naj mu da volilno listo ali ne, a pozneje (sporazumivdi se) mu je ne da temu vrednemu seljaku, ali se more reči potem, da je prebivalstvu dana svoboda, da more braniti svoja prava, da vidi, da-li je vpisan v volilno listo samo oni, ki ima pravico biti vpisan. Tretje bi bilo, kakor dobro veste in je sploh znano, da morajo volilci kmečkih občin delati dolga pota, da isvrie prvotne volitve. To ni samo krivično radi daljave, ki jo morajo prehoditi, ampak prepričam sem, da to ni po volilnem zakonu. Četrto. V pojedinih mestih, kakor je meni znano v Poreču, je bila svoboda vnaqjih volilcev omejena tudi s tem, da niso nikogar, ki ni bil volilec, pustili v dotično mesto. A koliko nevolilcem je bilo dovoljeno vstopiti v mesto, ki so se izkazali s čemer si bodi. Ti so uhajali svobodno. Jaz sem imel priliko, da sem videl na svoje oči jeden slučaj, ko je na dan volitve neki kmet, dospevši do pred mesta, hotel v; mesto, ali zavrnil ga je orožnik, rekši mu, da nima ni kakega posla v mestu, in ako ne uboga, da ga zapre. Pri takih okol-nostih, kakor sem izkusil dne 24. aprila istega leta, se ne more govoriti o popolni, niti o približni svobodi prebivalstva te pokrajine povodom volitev. Proti tako izvršenim volitvam moramo protestovati svečano, in ako nisem danes v stanu, da bi navel pojedine čine nezakonitosti in krivič-nosti, bodi mi pa dovoljeno opomniti, da to že stoji v javnih pritožbah v državnem zboru. Da dokažem grdobo prvotnih volitev, zadošča, ako spomnim, da je bil v Poreču takoj po volilnem činu sestavljen zapisnik, da so protivniki imeli večino najmanje 50 glasov. C. k. oblast pa je našla pri drugi preiskavi večino 3 glasov; v Oprtlju pa le 2l/s glasa. To je novost, da se more oddati tudi pol glasa. Ali ako vzamemo v obzir, da dotični okrajni komisarji določtgo identičnost ali lično istinitost volilcev; in ako vzamemo v ozir, da je toliko v Poreču kakor tudi drugod glasovalo ljudij, ki niso imeli pravo glasa, da je Tudi nji se je stemnilo oko po tem očitanju, in svetla solza se je zablestela na njenih trepalnicah. Takšne besede so jo žalile, ker si jo bila v svesti, da jih ni zaslužila. Mari ni on njen zaročenec ? Morda nima prav nič pravice vedeti, kaj se mu je zgodilo? Užaljeno ga je pogledala, in v njenem očesu je on opazil prvo solzo — srčne britkosti. Ta ga je za trenotek ganila, da je prijel deklico za roko in spregovoril mehko in ljubeznivo: .Ali se Še spominjaš. Milka, kedaj sva se pred menjalnico menila o sreči in zadovoljnosti". — Tri mesece more biti tega, ondaj sva bila oba bolj srečna nego nocoj. „To presodiš šele potem, ko izveš vse. Po strijcu sem podedoval izven nekaj malih plačil vse premoženje — več nego trideset tisoč. Stari mož se je bržkone skesal, da me je nekoč odpravil kot berača od hiše«. — Moj Bog, Vilko! In tega nisi vesel. To rekši se mu je lahko naslonila na ramo — kot nekdanje čase — pa on ji ni pogladil mehkih lasec s čela, ni je imenoval o sladkim nazivalom. To je deklico osupnilo. — Vilko, ti si bolan, mu je rekla in se strahotna ozrla v njegovo oko, ki je nemirno begalo s kraja v kraj, kakor da ne more najti mirnega kotička pod to streho. Da, bolan je bil Vilko Zalesnik, bolan, da si je tajil zaročenki svojo srčno bolezen. Hladno se je poslovil nocoj od Kalčevih in neprestano se je izgovarjal, da se mu mudi domov, od koder mora še v menjalnico zastran nekih državnih papirjev. V tla je gledal, ko je zapuščal hišo, kjer je po njegovih lastnih besedah nekedaj bivalo njegovo srce ; v tla je gledal tudi potem, ko je stopal po ulici, koder je tolikokrat srečaval svojo iMilko. Ona se je obupno ozirala za njim, ko mu je svetila po stopnicah, Težek kamen jo bila skrb, ki ji je objela srce, ko je zatvoril vrata za seboj, kakor da odhaja za vselej. Celo po ulici se ji je zdelo, da stopa drugače kakor prejšnje čase. Po kratkih mesecih sreče je nocoj prvič okusila, da je v čaši ljubezni tudi — strupa. Pozno zvečer ji je mati govorila o prihodnji sreči: „Vilko je bogat ženin. Ko bode napravljal to in ono za ženitev, mu ne bo gledali na sleherni krajcar. Rodbinsko življenje začne gotovo za stopinjo višje nego sedanji njegovi tovariši.* — Slišala sem, da ostavi službo. tIn pojde na kmete!" — Kakor bogat gospod! ,ln vzame tebe — naju s seboj?" Ne vem. Milki ni šlo takšno govorjenje od srca. Vedno bolj živo'si je bila v svesti, da Vilko ne namerava ž njo nič pametnega. Že sedaj kaže, da mu je bogata glasovalo Ijudij mladoletnih, da je glasoval sin za očeta, živi za mrtvega, da so glasovali taki, ki nimajo nikakega zemljišča, ki nimajo nikakega prihodka ; ako vzamemo v obzir, da so fse frivolno odbijali glasovi se slovenske in hrvatske strani; tedaj ni samo i>rav verjetno, ampak more se reči že v naprej, da so se volitve izvršile na škodo slovenskega in hrvatskega n a r od a. Čemu se ima pripisati to ? Po moji sodbi temu, da je vlada do sedaj vedno sladko nastopala proti v a m. in ker je popustljiva, ker ni vršila zakona v onem zmislu in oni smeri, kakor mislim da bi ga bila morala vi siti. Izvede-nje volilnega čina je posel državne oblasti. Zakon določa, da komisar e. k. oblasti z občinsko upravo vred sestavlja volilno komisijo, ali zakon pravi, da državni komisar vodi volitev, pravi, da je istemu poverjeno vodstvo volilnega čina. Komisarju je torej gledati, da se vrši zakon za jedne in druge, in čim se prepriča, da je bil jeden ali drugi prikrajšan v svojih pravicah, gledati mn je, da popravi in da pride temu v okom. Ako bi bili komisarji tako postopali povodom zadnjih volitev, sveta dolžnost bi jim bila, da bi bili zaustavili prvotne volitve v Poreču, Vrša r u, O p r 11 j u, V i ž i n a d i itd., pa kasneje nadaljevali volitve, ko bi se bili opozorili izvestni ljudje, da tem načinom se ne bode delalo dalje. (Dalje pri h.) Političke vesti. V TRSTU, dne 17. februvarja. 180«. Državni zbor. (Poslanska zbornica.) Včeraj je bila druga seja po praznikih. V razpravi o nujnem predlogu posl. Krausa radi neredov v zavarovalnem društvu „Austria" izjavil je vladni zastopnik, da ravnatelja, upravni svčt in vladnega zastopnika ne zadevne nikaka krivda. Vlada je sicer načelno proti vsaki državni pomoči, ali z oeirom na posebne okoliščine je pripravljena poskrbeti, da železničarji ne bodo trpeli škode. (Veliki del zavarovaucev so namreč služabniki pre železnicah.) Te dni se priobči v uradnem listu novo pravilo za zavarovanja. O glasovanju so vspre-jsli nujnost predloga, odklonila pa se je točka 3 o državni pomoči. V razpravi o nujnem predlogu posl. K a i z 1 a radi (po trditvi istega), nezakonitega osnutja mini-sterstva za železnice, izjavil je ministerski predsednik grofBadeni, da zasnovan je ministrov spada med pravice krone. Minister za železnice vit. G u 11 e n b e r g, je rekel, da vojno minist. nima nobenega posebnega upliva na novo ministerstvo in da je uradni jezik nemški pri vseh državnih železnicah, ne izvzemši Galicijo. V nadaljevanju razprave o proračunu naučnega ministerstva je govoril slovenski poslanec Gregovec. V četrtek bode prvo čitanje načrta za volilno preosnovo Novi namestnik češki grof Coudenhove, je že priBegel in je bil vsprejet v avdijenciji pri cesarju. V avdijenciji sta bila vsprejeta tudi namestnik tržaški, vitez Rinaldini in namestnik kranjski, baron H e i n. Vsi trije so bili povabljeni na kosilo pri mini sterskem predsedniku. O volilni preosnovi razpravljal je predvče-rajnjera tudi slovensko-hrvatski klub. »Slovenskemu Narodu* poročajo, da je bilo Čuti mnogo pomislekov proti vladnemu načrtu. Konečno da je sklenil klub, da se morajo ugodno rešiti predlogi glede volilne pravice trgovinske zbornice ljubljanske in glede premembe volilnega reda za Štirsko in Koroško. Drugače bode klub glasoval proti vladni predlogi. Ker se je bila razširila govorica, da se razpusti državni zbor takoj, ko bode vsprejeta volilna preosnova, zatrjujejo danes oficijoznim potom, da ni nič resnice na tej govorici. Mi pa menimo, da bi bilo dobro, da ne bi sedanja trhljeva zbornica razpravljala o pogodbi z Ogersko. Dogodki na Bolgarskem. Angleži delajo prijazne obraze tudi v očigled preobratu, ki seje jel vršiti na balkanskem poluotoku. Pravijo namreč, da nastopi vše popolno soglasje med Rusijo in Turčijo sloni pravo za pravo na podlagi, kojo so zasnovali oni — Angleži. No, verjemi, kdor hoče, a mi ne verujemo, da bi re lakomni in zavistni Angleži res veselili vspehov — Rusije. Zabeležiti nam je tudi govorico — a le kakor govorico — da je vsled dogodkov na Bolgarskem oinajeno stališče našega ministra za vnanje stvari, Golu-hovskega, ker se je baje pokazalo, da so bili zgrešeni vsi njega računi iti so bile krive pr6-mise, na koje je zidal svojo balkansko politiko. dedščina več nego ona, katero je doslej nazival svoje najdražje na svetu. Kolikor globlje je segala v to stran, toliko britkeje je čutila, da bi utegnil Vilko celo drugod — izbirati. Iuiovit snubač je, kakoršnega bi te ne branile prve meščanske hčere. To boli, boli . . . Minil je tožno dan za duevsm, in dau za dnevom je vdova Kalčeva snovala nač te hčerkini sreči na Vil-koveru bogastvu ; deklici je pa^srce trepetalo v strahu, kedaj poči novica: Tam in tam je snubil Vilko. V tolikih mukah ni uiogla Milka dolgo ostati; povedala je materi svojo sumnjo. „Pojdi no I Njega je prvi hip preuzela sreča o tolikem bogastvu. Skrbi z upravo posestva so ga začasno odvrnile od tebe ; pozneje pa še živalmeje uspla-pola njegova ljubeztn, verjemi !" — „Ko bi le moje srce govorilo drugače!* Mati je mislila, kako občutljivo je mlado srce, dokler ga ne utrdijo skušnje resničnega življenja ; Milka si je pa želela navzlic neprijetni slutnji, da bi bilo materino domnevanje resnično. (Dalje prihodnjič.) Različne vesti. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je v krSmi „Obrtnijskega društva v Barkovljah" dne 15. februvarija med veselimi svati 2 gld. 25. kr. Za sežansko žensko podružnico sv. Cirila in Metoda sta nabrala gdč. Josipina Ozbiš in gosp. Nadoslav Pirjevec na veselici ognjegascev na „ Vagi44 v Sežani 3 gld. 50 nč. Poročevalec „Mattinov" o razpravah v deželnem zboru goriSkem bil je, kakor nam poročajo iz zanesljivega vira, neki c. k. — redar, po imenu z začetnico C. Kakor nam poročajo iz Gorice, bil je ta mož v vsaki seji deželnega zbora in je delal svoje beležke.— v klobuku. Za to našo trditev govori tudi dejstvo, da .Mattno" ni imel svojega poročevalca pri mizi drugih poročevalcev. Zabeležli smo toraj tudi to dejstvo, ker je značilno kolikor toliko. Velika maftkarada »Tržaškega Sokola". Naš poročevalec vzdramil se je iz svoje otrpelosti, našel je zopet svoj „koncept^ter nam opisuje to tradicionalno veselico našega „Sokola* v naslednjem pismu : Dandanes živimo v dobi obnormalnostij. Dogajajo se nenavadne stvari v deželnih zborih Primorske : v Gorici, v Poreču in v Trstu. Ta abnormalnost v politiskem položenju izvira menda (pravim „menda*, ker nisem astronom, ali zvezdo-znanec, kakor gosp Nabergoj) iz obnormalnostij, ki se pojavljajo v naravi sami. Namesto zime imamo spomlad, namesto snega padal je te dnij o-genj raz nebo, kakor nekdaj na grešno Sodomo in Gomoro. Na vso srečo pa se to ni dogodilo v Trstu, ampak nad Madridom, kjer je razpočil meteor, dasi ne bi škodovalo, ako bi tudi v našem mestu koji „meteor" ugonobil iz vestne življe z „ognjem in žveplom". In tem izrednim pojavom pridružilo se je celo nebč, kajti ljudje, ki se razumijo o zvezdoznanstvu več netro moja malenkost in gosp. Nabergoj skupaj, ti ljudje trd 6, da dne 28. t, m. celo luna mrkne, bržkone iz žalosti, kei je dotlej že končala vesela pustna doba. Ker pa se moja malovednost nikakor ne more spuščati v razprave o visoki politiki, še manje pa o višem zvezdoznanstvu, ostati moram lepo na domačih tleh v prav prijetnem kraju, namreč v redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti", kjer se je zbrala vesela družba, da počasti kar najbolj dostojno princa Karnevala. Le to bi hotel pripomniti, da so te letošnje obnormalnosli v naravi vplivale tudi na živelj in gibanje tržaških slovenskih društev, a vplivale so, to bodi naglašeno, jako povoljne. Toliko pri obeh slovenskih delavskih društvih, kolikor v središču slovenske inteligencije tržaške, v „Čitalnici", in slednjič pri čilein našem „Sokolu" opaziti bilo je letos nenavadno živahnost pri vseh društvenih veselicah. In tako je prav ; saj nikjer ni zapisano, da moramo tržaški Slovenci vedno spati; letos baje niti medvedje ne spe, ker ni zime, mi pa smo mnogo krotkejši nego medvedje, kajti tudi mi plešemo takč, kakor nam svirajo drugi..... Da se ne bodete hudovali na mojem „modrovanju" Vi gospod urednik in da ne bi ta ali ona dražestna naročnica Vašega lisi a morda cel6 zaspala nad temi vrsticami, povem Vam torej, kako je bilo na „Sokolovi" veliki maškaradi. Vstopil sem tam, kjer so vstopali drugi ljudje, namreč pri vratih v ulici Chiozza. (Ne zamerite, da si hišne številke nisem zabeležil: bržkone je tndi ni. Saj je vrli naš „Sokol" cel6 s svojo telovadnico jednostavno „na vogalu") . . .Po pravici Vam bodi povedana, da sem bil presnečen obstal že na pragu. Stopnice so bile pokrite s preprogami kakor n. pr. v namestništveni dvorani, kadar je tam kakšna „parada", ograje ukusno ovite zelenjem, izmed katerega so bliščale cvetke v narodnih barvah. V kotih so stale razne cvetlice, domače in eksotične. Prišedšega na vrhu stopnic, pozdravil te je slovanski „Živio", spleten iz br-Sijana. Človeka moral je prešiniti nekak slavnosten duh, nekako tajinstveno pričakovanje veselja, ki bode vladalo na tej maškaradi. (Mimogrede bodi iztakneno, da so to ukusno okrasbo priredila preproste okoličanske roke. Vsa čast jim !) V dvorani, prepreženi z zelenimi nakiti, kar se je jaka skladalo s škrlatno prepreženemi stenami, v dvorani torej bilo je že veselo vrvenje: šarena gnječa, ki ti je jemala vid, ako si stopil na oder poleg vojaške godbe. Na desni strani tega odra viaela je ponosna „Sokolova" trobojnica, poleg odra se pa bili častni sedeži za deputacije društev, ki se počastile maškarado s svojim obiskom. Zastopana bila so ta-le društva: „Edinost", „Slovanska čitalnica", obe „podporri društvi", veterani, „Unione operaia", „Slovansko pevsko društvo". Med gosti bilo je več častnikov. Ples v tej gnječi otvoril je podstarosta „Sokola". Ker pa je isti zajedno tudi urednik našega lista, izbral si je družico izmed obilno krasnih mask — „solčnico". To pa ne samo zaradi pravičnosti in jednakopravnosti, o kateri se sleherni dan širokousti v listu („solčnica" je bila namreč prva prijavila svoj prihod), marveč radi tega, ker je bila „šolonica" obljubila, da boda prija r no obsevala na maškaradi zbrana slovanska plemena. Umevno je, da si je ta gospod hotel pridobiti naklonjenost „solčnice" v blagor veleslo-vanstva, zbranega v tej lepi dvorani. Izmed karakterističnih in lepih mask zabeležil sem razven že omenjene „solčnice" še: prekrasno „spomlad", brhko „ženjico", več „okoli-čank" v lepi narodni noši, „Rusinji" s prijateljicami „Črnogorkami", nekoliko „tnristinj", „alpinist i nje", cel zavod dražestnih „bebčjev" in pa oue glasovite vratolomne „klovne", ki so prihiteli is oddaljenega Čien-Čina, da pokažejo ob lastni zabavi svojo spretnost strmečemn občinstvu. In skakali, Icolobocali in nagajali so ti „klovni" v obče veselje prav v obilici. Jedna elegantna Jahačica41 švrkala je s svojim bičem po „kavalirjih", ker? hi imela konja na razpoloženje. Med družbo se je šetal ponosen „gigerl" 8 toli ogromnim „kolom44 v roki, da sem res kar strmel, vid* toliko fizična moči in — potrpežljivosti. Jaz za svojo osebo tega „kolca" izvestno ne bi nosil po dvorani niti dve minuti. Ta pohajač mestnih tratoarjev je zares občudovanja vreden. Kako pa naj naštejem množico onih fantastičnih mask, ki so vrvele, žlobudrale in smejale se srebrno-zvonkim glasom ? Tega ne morem. Dovolj bodi rečen, da je bilo vseh mask izvestno kakih 200, ako ne več. Čudil sem se, da niso došli niti „italijanski generali", niti deputacija „Abe-sincev" in „Šoancev". Poizvedel sem pa, da črnci niso došli, ker so čitali v .Edinosti", da pridejo strahoviti „italijanski generali". Le-teh da so se zbali. (Vidite gosp. urednik, to je pos edica Vaše Časnikarske indiskretnosti! Prihodnjič, prosim Vas, držite jezik lep6 za zobmi!). „Italijanski generali" pa so morali zopet „ainrikati\ ker jim je Crispi baje ukazal, da morajo v najkrajšem času pohru-stuti vso abesinsko sodrgo. Kakor vesten „reporter" tudi ne smem pozabiti, da je bilo gospč in gospic v elegantnih toaletah Dotične krasotice pa naj mi blagovoljno odpuste, ako ne opišem njih toalet, niti ne nave- dem njili čestitih imen. Žal, doslej se nisem še vspel do „Piccolove* visoke ,reporterskett šole, in odkritosrčno priznavam, da se sicer nekoliko razumim na žensko krasoto, na .toalete" pa Čisto nič. Zel6 me je veselilo, začuvšemu o prvi kadrilji divne slovanske komade, a še bolj me je veselilo, ko je nastopila med splošnim ploskanjem „Slovanska glasba", došla naravnost iz Sredca. Navdušenje pa je postalo upravo viharno, ko je glasba »top la sredi dvorane v okrog ter tamburala elek-trizujoči naš „Naprej*. To so vam tamburaši in tamburašiee po „božji milosti" l Ne čudim se, da so jih Bolgari tako neradi pustili is svoje srede. In morali so <1odati še jeden komad : razveselili so nas s Farkaševo mazarko. Ploskanju ni bilo ne konca ne kraja, od veh strani razlegali so se burni klici „joe!" In „slovanska giasba" ustregla je splošni želji ter catamburala še skladbo „Lepa naša domovina". 'Čast in slava vrlemu niili voditelju! V tem je nastopil oni „z name ni ti goat*, o kojega prihodu že sporočili. Ta gost bil $e oni glasoviti — 19." Sedaj ,pa pomislit« blagovoljno na moje «-ttenadenjel Kar zmešata se mi je v glavi. Kaj ihoče ta „§. 19" ? Sicer se ne bavim a politiko, to pa vendair vem, da oaači §., ali čte« XIX. državnih temeljnih zakonov nekako ravnopravnost vaeh npr odo v — i>ai$apirju, §. 19. t i s k o va vendar nastop tega „§. 19* ira maškaradi. Ako je bila morila tieft zastopniki raznih slovaških plemen (posebno Med zastopniki možkoga in ženskega spola), koja Hiesloga, značil je „§. 19**; ,Mir bodi med *ami, *«aj ste vsi „ravnopravni". In navstal je takoj božanstveni >inir. Meni ubogemu poročevalcu pa ae je videl ta strašni .§. 19" kakor živo svarilo: Dečko, pr.zi dobro, ko bodeš pisal poročilo, da ne bodeš mcral popravljati-t** In zato sem Vas bil prosil, urednik, 24 ur odloga. In znate, kaj sem wizgruiftal"f Evo Vam? §.19 d ržavnih temeljnih zakonov naj bi uveljavili oni gospodje, ki sede v baržunastih naslonjačih okole „zelene mize", tudi v življenju, to je v prakti, §. 19. iz tiskovnih zakonov pa naj popravijo tako, da bodete uredniki primorani prijavljati „popravke- le tedaj, kadar bodo isti o4pra-v W en i. In mirna Bosna:]" Poizvedel sem pa še nekaj druzega. Znate, o Čem govori g. 19. dru-atenih pravil „Tržaškega Sokola" ? Glasi se jako lakoničuo: „Društvo neha":: a) kadar ga vlada razpusti; b) ako to sklene občni zbor. g. 19. v pravilih „Sokola* je, kakor vidite, silno odijozen, ■in zato se nadejam, da ae ne uresniči ni po pravem ni po drugem avojem delu I „ . . Ni treba, da vam opisujem vrvenje o plesu. • Komad je sledil komadu in tako je došla ura od-- mora. „Sokoli" razradili so se v vrsto in med zvoki koračnice „Naprej zastava slave" korakal je „Sokol" za svojo zastavo iz dvorane. Kako vrvenje je bilo tudi po odmoru do ranega jutra, znači naj dejstvo, da ja zadnjo ka-driljo plesalo še do 120 parov. To poročilo zaključujem s pojasnilom, da ona „velika velika", ki stoji na čelu notice o „maškaradi" v današnjem zjutranjem izdanju Vašega cenjenega lista, ni bila iz mojega koncepta. Saj sem bil izjavil, da pridem danes še le v koncept. Dodajem le še iskreno svojo željo na adreso „Sokola" z vsklikom: Živi, razcvitaj se, naraščaj^! Slovanska čitalnica triaika v letošnjem pred-puatu. Predpustna doba se je končala ininolo soboto za našo slovansko čitalnico. Umestno je torej, da konstatujemo sedaj, da seje družbeno življenje latos dokaj povzdignilo tudi v naši čitalnici. Štirje jako dobro obiskani in živahni veliki plesi bili so na programu. A poleg tega so bili vsake srede domače zabave, tako zvani „ Besedi n i «yečeri\ na kojih se je podučeval salonski ples istega imena: „Beseda". Zlasti je naglasiti zadnji veliki ples, ki se je sponesel najbolje in je trajal pozno v noč. Ta večer se je plesala „Beseda" in je vzbudila veliko navdušenje toliko pri plesalcih, kolikor pri gledalcih. Kako priljubljen je ta ples. priča dejstvo, da se je lotos izvajal v drugič. Jako intenzivno se je udeleževala našega soeijaluega živ- ljenja tudi tukajšnja češka naselbina, koje zastopniki so bili med najvrlejimi plesalci. Le ti zastopniki češke naselbine so tudi sicer dobro znani po svojem zanimanju za našo družbo, po svojih simpatijah, ki jih goje za našo stvar, tako, d a jih smemo postaviti v i zgled.naši domači mladi i n t e 1 i g e n c i j i. DA, d& draga mladina, ki se prištevaš slovenskemu razumništvu, posnemaj le svoje češke vrstnike, kolikor s« dostaje rodoljubja in vztrajnosti pri narodnem delu! Čitalnici pa čestitamo na tej pridobitvi in s to časti tko sklepamo tudi željo, da bi se v bodoče dvigalo to društvo više in više, kakor vrlini pred-stavitelj tržaškega slovantva. Usoda poljskih izseljencev na gori&kem kolodvoru. Piše nam se iz Gorice : Že pet dni se nahaja na Goriškem kolodvoru 47 poljskih rodovin z 237 osebami. One so se namenile v Brazilijo, a «o bile ustavljene v Korminu po nalogu italijanskih obl«sstnij. Na to pot so jih spravili brezsrčni agenti m pa — gališki odnošaji. Iz Galicije so odpotovali preko Ogerske na Reko, od koder so hoteli dalje po morju. Prebrisani agent jih j« spremljeval do Reke in ko je opazil, da ne morejo naprej, nagovoril j« izseljence, naj odpotujejo na Genovo, Izseljenci so si res kupili listke, a niso smeli preko avstrijske meje. Agent je do-fcil od vsake družine po 10 gld, terej skupno 470 gld. in jo je popihal. Goriška policija ga zasleduje brezuspešno. Kakor že rečeno, izseljenci so že pet dnij tukaj in delajo preglavico naši redarstveni oblasti. Mej njimi je veliko žen in otrok-dojenčkov. Vsa nagovarjanja, naj se povrnejo v domovino, ne pomagajo — vse grožnje in rotenje z vojaki, tandarji, 'bajoneti, samokresi — je brez-vspešno. Izseljenci ne marajo več v svojo domovino in velč, da raj še poginejo na mestu. Ako poanislimo,