■HHSHHBHHl
1 "VIKRJIT LAKOTA
MKiii^^o^fcfe^mSbto«£^faŠEiflB»^affl8SMteta8iiaBaBaftiji
ČEZ MOST VELIKANKE V KULMU - STR. 3
1
V ZAKOPANIH-STR. 6 PREMOČNI IGRI LE NEODLOČEN
p
-STR. 8
m w
IZENAČENJE V ZADNJI SEKUNDI - STR. 8
STR. 4
šSŠSE
1
LIST ZA TELESNO KULTURO

Ljubljana - nedelja, 4. marca 1962 - Cena 30 din - Leto XVII
m
Izdaja tiskovni svat »Polot.
—	uraja uredniški odbor — Glavni urednik Fran£ek MirtiS
—	Odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Rokopisov no vratne »Ljud-
bljani — jva v ljub-(pasata Itni predal račun uprave Telefoni: Ure* ništvo 21-2ST (oh nedeljah 20-170. 20-171, 20-810, 20-157). Uprava 21-281 — letna naročnina 1800 din, polletna . ,	800 din.
NIKOGAR NI, KI BI PREMAGAL RECKNAGLA
Posebno poročilo našega dopisnika iz Kulma - Naši poslabšali včerajšnji uspeh - Presenečenje današnjega dne: Zahodni Nemci - Posebna izjava dr. Dečmana
Kulm, 4. marca. — Okoli 40 tisoč gledalcev je prišlo danes ob vznožje skakalnice v Kulmu. Videli pa so le del tistega, kar se je tudi odvijalo v prejšnjih dneh. Vremenski pogoji so bili namreč nekoliko slabši, skakalci Pa že precej utrujeni.
PRVA SERIJI: IHLE PREMAGAL RECKNAGLA
Po prvih poskusnih skokih, Tned katerimi je startal tudi Zajc, se je pričelo tekmovanje. Ze prva serija je prinesla veliko presenečenje. Tekmovalec iz Zahodne Nemčije Ihle je poletel 129 m v odličnem slogu.
PLASMA JUGOSLOVANOV
20. Jemc 367,6
23. Šlibar 367,2
27.	Zajc 354,0
28.	Oman 349,8
Čeprav se je Recknagel zelo trudil, je skočil le 128 m in bil celo slabše ocenjen za slog. Seveda pa je imel od včeraj prednost 20 točk in ga to ni prav nič vznemirjalo.
Odlikovali so se še Happle, ki je pristal pri 128 m, Schramm
DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI
Ljubljana
premagala
Jugoslavijo
Ljubljana, 4. marca. — Od petka nedelje so bile pod kupolo Gospodarskega razstavišča v Ljubljani odbojkarske tekme I. turnirja za državno prvenstvo. Med seboj so se Pomerili pari treh kol. Nastopili so: Jugoslavija. Zeljezničar, Crvena zvezda, Partizan (vsi Beograd), Je-tfinstvo (Stara Pazova), Bosna (Sarajevo), Jedinstvo (Brčko), Mladost (Zagreb), Branik in Ljubljana.
Ljubljana je torej prva sprejela v goste najboljša moštva Jugoslavije in gotovo je, da bodo udele-ž^nci turnirja zapuščali Ljubljana 2. različnimi mišljenji. Vsa moštva niso zadovoljna z doseženimi rezul-tati in želijo že na drugih turnirjih Popraviti plasma, na drugi strani Pa marsikatero moštvo lažje pričakuje ostale turnirje. Teh je še pet: dva v Beogradu in po eden v Zagrebu, Brčkem in Stari Pazovi.
Rezultati I. kola:	Jedinstvo
: Crvena zvezda 0:3 (11:15. 6:15 ln 2:15), Jedinstvo (Stara Pazo-Ja) : Željezničar 1:3 (4:15, 15:12, 8:15, }1:15), Branik :	Bosna 3:1	(17:15,
U^IS, 15:7,	15:7), Mladost : Parti-
zan 3:1 (15:9, 13:16, 15:9, 15:7), Jugo-favija : Ljubljana 2:3 (12:15, 15:9, 15:10, 10:15, 11:15).
Rezultati II. kola: Bosna : Je-uuistvo (B)	1:3	(13:1^.	15:8,	12:15,
Jkla), Mladost : Jedinstvo (St. P.) ”:Q	(15:13,	15:5,	17:15), Zeljezni-
?ar ; Branik 3:1 (8:15, 15:9, 15:13, 13 ;8), Partizan :	Ljubljana 3:0
N \ n A I„r F V AN JU N A H S I K
122 m, Lichtenegger 120 in še nekateri.
Naši so začeli slabše kot včeraj : Šlibar 100 m, Oman 100 m, Zajc 104 m, Jemc 94 m.
DRUGA SERIJA:
DVA HUDA PADCA
Za drugo serijo je gotovo značilno, da sta Nieder inWeck-scheider tako hudo padla, da ni
nihče podvomil v njune resne pcrikodbe. Weckscheider je padel na ramo, Nieder pa je priletel tako navpično na skakalnico, da se mu je desna smučka zapičila v sneg. Seveda je bil padec neizogiben. Niedra je potem metalo po vsem doskočišču do dna. Mladi Avstrijec pa se je odlično obvladal in končal premetavanje brez poškodbe.
Nadaljnji skoki: Happle 128 metrov, Recknagel 125, Laciak 118 m, Egger 117 m. Naši so bili v tej seriji zelo slabi: Šlibar 98 metrov, Jemc 106 m, Oman 83 m in Zajc 96 m.
TRETJA SERIJA:
ZMAGOVALEC JE ZNAN
Ko je Recknagel s svojim zadnjim skokom pristal v odličnem slogu pri 116 m, so že po zvočniku objavili: Pozdrav za novega zmagovalca Kulma — 1962! Seveda so se ostali tekmovalci veliko bolj borili za drugo mesto. Happle je skočil 122 m, Laciak 123 m, Schramm 119 m, Wala 127 m, Lesser 119 m, Ihle 124 metrov. V tej hudi borbi je drugo mesto osvojil Happle iz Zahodne Nemčije.
Nadaljevanjema 3. strani
Morda le Patterson: Liston
Zapleti okoli tega, da bi prišlo do dvoboja za naslov svetovnega prvaka težke kategorije v boksu med sedanjim nosilcem naslova JFlovdom Pattersonom in njegovim izzivalcem štev. 1 Sonnyjem Listo-nom, za katerega mnogi trde, da bo lahko edini resni tekmec Floydu, bodo končno prišli do realizacije. Tz uradnih krogov poročajo, da je Patterson pristal, da se bo boril z t,istonom in to junija letos. Orga-nizracijo tega dvoboja je prevzela »Champion shlp Šport Inc.«> Srečanje, ki ga cenijo na okoli IB milijonov dolarjev bo v New Vorku, Chicagu ali bos Angelesu.
Lov za čarovnicami!
GLAVNE OSEBE: Vlado Korošec, sekretar komisije za atletiko pri OZTK Ljubljana in dober atlet-sprinter.
Anton Uršič, sekretar Atletskega kluba Ljubljana.
STRANSKE OSEBE: Andrej Gorenc, prijatelj Korošca.
Koman, prijatelj Uršiča.
STATISTI: Mladi atleti in atletinje.
PRIZORIŠČE: Stadion Ljubljane.
CAS DOGAJANJA: 19. II. 1962 ob 17.30.
(Srečanje na stadionu — vsi'štirje.)
***
Korošec: »Dober dan!«
Uršič: »Kaj iščeš na stadionu, tu nimaš kaj iskati!«
Korošec: »Grem 4 treninga!«
Uršič: »Taka baraba nima prostora na stadionu. Prodal si se in zato hodi po drugi cesti.« (Pojasnilo — govora je o prestopu Korošca k Olimpiji za sto tisoč dinarjev.)
Uršič: (Brcne Korošca v zadnjico.)
Koman: (Gleda in molči, morda uživa.)
Uršič: (Hude kletvice, z rokami pretepa Korošca po obraz*.)
(Sprememba scene — vrata z vrtečim križem.)
Uršič: (Potisne Korošca med vrteči križ, ga brcne v koleno in zadnjico.)
Korošec: (Leži obnemogel med vrati.)
Uršič: (Preklinja in žali.)
Korošec: »Zahtevam, da to prekličete, sicer...«
Uršič: (Brca v noge, besni izpad.)
Korošec: (Se zaganja nazaj.)
Korošec:: (Piše prijavo, išče zadoščenje.)
Zastor.
EPILOG
Slika iz »Lova za čarovnicami«. Ne taka, kot jo gledamo na odrskih deskah, marveč taka, kot jo vidimo včasih na stadionih, v slačilnicah, na tribunah. Slika — podivjana, groba, nesramna — realistična. Nič olepšana!
Slika, ki nas razburja, nas jezi!
Slika dogodka, ki se je zgodil 19. II. 1962 in ne pred tridesetimi leti!
Slika, ki se morda pojavlja tudi na drugih stadionih Slika, ki nam narekuje, da včasih stopimo tudi komu na prste! Odločno, brez dolgega premišljanja!

iiniiiiMiHBiiiiiiiiiiiimiii

DRŽAVNO PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH KONČANO
Dež, sneg in megla na Vitrancu
M
Peter Lakota
letošnji dvakratni državni prvak v vožnji skozi vratca
KRANJSK AGORA, 4. marca. —Za zaključek letošnjega prvenstva v alpskih disciplinah je bil danes na sporedu še veleslalom. Progo sta pripravila naša bivša reprezentanta Magušar in Štete, ki dobro poznata »vse skrivnosti« Vitranca. Starterju se je prijavilo 50 tekmovalcev, odstopilo jih je le 11, 2 pa sta bila diskvalificirana. Omeniti moramo, da je bilo danes izredno slabo vreme. Start je bil v višini 1250 m, cilj pa v Brsnici. V zgornjem delu je močno snežilo, v spodnjem pa lilo kot iz škafa.
ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
TOČKE ZA ZGORNJI DEL LESTVICE
Drugi del I. zvezne nogometne lige se je letos začel precej prej kot navadno. Čez nekaj mesecev bo namreč na vrsti svetovno nogometno prvenstvo v Čilu in večina naših najboljših bo odpotovala čez ocean, kjer bo poskušala srečo na tem najzanimivejšem tekmovanju na svetu. I. kolo pomladanskega dela je prineslo pričakovane rezultate.
Moštva, ki so v jesenskem delu zasedla najboljša mesta na lestvici, so tudi v prvih tekmah pobrala ves izkupiček in tako so se najboljši še bolj utrdili na vrhu lestvice. Omenimo lahko
zmago Crvene zvezde nad Dinamom, saj so Beograjčani s tem precej povečali upe na drugo mesto, Zagrebčani pa so tako rekoč izgubili stik z najboljšimi. Beograjski derby je prinesel
ibpSP*!
Prizor s tekme Olimpija : Lokomotiva, Obramba gostov požrtvovalno brani svoja vrata
zmago jesenskemu prvaku in Partizan je z dvema točkama naskoka na najvišjem mestu.
PARTIZAN : OFK BEOGRAD 2:1 (1:0)
BEOGRAD, 4. marca — Nogometaši beograjskega Partizana so danes v 13. kolu prvenstva premagali moštvo OFK Beograd z 3:1 (1:0). Gole so dosegli: Galič v 8. in 71. minuti za Partizan in Milanovič v 79.* minuti za OFK Beograd. Gledalcev Je bilo blizu 29.009.
Zmaga Partizana je povsem zaslužena če upoštevamo, da je bil v celotni tekmi v premoči in izrazito boljše moštvo. OFK Beograd je Igral zmedeno, njegovi napadalci pa niso pomenili resnejše nevarnosti za Soškičev gol. Tekma je bila pre-strižnega pomena. Igralci Partizana danes niso pokazali posebno velike Igre, čeprav so bili skozi vso tekmo izrazito premočni. V prvem polčasu so napadalci Partizana od mnogih zrelih situacij izkoristili samo eno. Ljubo Mihailovič se je v 8. mi-nitu prebil po krilu in lepo centriral v prazen prostor pred golmana Krivokučo, pritekel je danes zelo gibčni Galič in v loku preko Krivo-kuče usmeril žogo v gol. V drugem polčasu je Partizan še nadalje obdržal terensko premoč in nevarno napadel Krivokučina vrata. V 71. minuti je Partizan po številnih lepih akcijah povišal rezultat na 5:0. Vukelič je od daleč močno streljal, Krivokuča se je vrgel za žogo, toda ni je uspel obdržati. Žoga se je od stative odbila v polje, pritekel je Galič in jo poslal v mrežo. Nekaj minut zatem so Igralci Beograda prevzeli pobudo in v 78. minuti jim je uspelo zmanjšati rezultat. Stre-
N A DALJI’. V A NJE NA 8. STR
Poglejmo si startne številke favoritov: Klinar 7, Jamnik 6, Lakota 2 in Sumi 5. Ko je že vse kazalo, da si bosta Sumi oziroma Lakota — oba sta imela isti čas — delila prvo mesto, se je pojavila na progi startna številka 22. Na listi tekmovalcev smo videli, da je bil to domačin Detiček, ki so mu kasneje električne štoparice izmeril 9 desetink boljši čas od Šumija in Lakote. Seveda je bila za vse tiste, ki so bili spodaj pri cilju velika uganka, kako je mogel Detiček s startno številko 22 premagati najhitrejše alpin-ce naše države? Kmalu smo dobili pojasnilo. Sporočili so nam namreč, da se je megla nekoliko dvignila, ko je Detiček odbrzel s starta. To mu je omogočilo, da je lepše krmaril skozi vratca, sicer pa je bila
Mednarodne
vesti
Oberjoch, X. marca -—• iva suiu-čarskem prvenstvu Zahodne Nemčije je v veleslalomu osvojil prvo mesto IVagnerberger pred Leitner-jem in Bartelsom. Pri tekmovalkah pa Je mlada Barbi Henneberger premagala svoji slavni rojakinji Heldi Biebel in Traudl Urban.
Badischl, 4. marca — Na prvenstvu Avstrije v alpskih disciplinah je v veleslalomu zmagal Burger, ki je v Chamonlxu zasedel tretje mesto. Drugi je bil Mindl, tretji pa Nen-ning. Presenečenje predstavlja šesto mesto Zimmermanna.
Buenos Aires, 4. marca — VB skupini nogometnega tekmovanja za pokal Južnoameriških prvakov je argentinski prvak Racing igral neodločeno s prvakom Urugvaja Nacional 2:2. V prvem srečanju so zmagali nogometaši Urugvaja s 3:2. V tej skupini nastopa še prvak Peruja, Sporttng Kristal.
Perth, 4. marca — Avstralska atletinja Dixi Willis je v Perthu dosegla nova svetovna rekorda v teku na 880 y in 800 m. Progo 880 y Je pretekla v času 2:02,0, njen rezultat na 800 m pa je 2:01,2. Ta proga je za štiri metre in 43 cm krajša od 880 y. Svetovna rekorderka na 880 y je Angležinja Jordan s časom 2:08,1. Svetovni rekord na 800 m pa ima Sev-cova Lisenko (SZ) s časom 2:04,3. Boljše od svetovnega rekorda je tekla na tekmovanju v Perthu tudi novozelandska tekmovalka Chamberlain, ki je v teku na 880 y dosegla drugo mesto s časom 2:02,3.
vidnost zelo slaba, tako da so morali tekmovalci dobro paziti, da so vozili od vrat do vrat. Na splošno moramo reči, da so bili tekmovalni pogoji izredno težki in da so tekmovalci z večjo izkušenostjo spretneje premagovali težke ovire.
Pri ženskah je nastopilo šest tekmovalk. Diskvalificirana je bila Klofutarjeva, zmagala pa je Ankele-tova.
Rezultati: člani — Detiček (Kg) 2:28,2, Sumi (T) in Lakota (J) 2:29,1, S. Klinar (J)	2:37,0, Jamnik (T)
2:37,8 Vogrinc (B) 2:37,9, M. Klinar (J) 2:39,5, J. Klinar (J) 2:39,9, Dornik (Tržič) 5:40,0, Lebe (B) 2:40,4, 17. Modrič (Zgb) 2:55,0, 29. Kolenovič (BiH) 3:23,0, medtem ko se ni uvrstil zastopnik iz Srbije. Članice: An-kele (T) 2:26,1, Fanedl (E) 2:31,8, Jamnik (T)	2:35,2, Rutar (T)	2:48,4,
Zdole (P) 2:51.8.
Članice (2000 m — 500 m višinske razlike): 1. Ankele (T> 1:45,9, 2. Fanedl (E) 1:47.«, 3. Rutar (T) 1:51,6, 4. Klofutar (Kg) 1:52,8. 5. Jamnik (T) 2:18,4. Slalom — člani: l. Lakota (J) 132,7, 2. do 3. S. Klinar (J) in Dornik (Tržič) 138,8, Jamnik (T) 141,4, Sumi (T) 144,6, J. Cop (J) 147,2, Na-vodnik (Fuž) 148,0, 8. do 9. Pusto-slemšek (Mež) 148,1 in A. Klinar (J) 148,1, C. Cop (J) 150,9, Detiček (Kg) 151,0, Fanedl (Ravne) 151,4 itd. Najboljši tekmovalec Hrvatske Marku-lln se Je uvrstil na 19. mesto, najboljši iz BiH Matej Ič na 27. In najboljši iz Srbije Martinovič na 41. mesto. — Zenske: Fanedl (E) 114,3, Ankele (T) 115,1. Rutar (T) 121,7,
N ADALJEVANJ® NA S/STR.
Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju
Ženeva, 4. marca — Na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju na ledu je pri moških zmagal 21-letni študent medicine iz Pariza Alain Calmat, ki je med 2i tekmovalci zbral največ točk 2234,8. Drugi Je bil 25-letni študent filozofije iz Bratislave Karol Divin z 2207,3, tretji pa 18-letni Schnelldorfer iz Zahodne Nemčije s 2153,3.
Pri ženskah je zmagala nizozemska študentka Soukje Dijkstra, stara 20 let, ki je zmagala že tretjič zapored na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju na ledu. Zbrala je 2333,2 točke, druga je bila 18-letna Avstrijka Heitzer z 2267,8, tretja pa prav tako Avstrijka Frpehner 2145,5.
V zadnji disciplini dvojic sta zmagala Christiane in Jean-Paul Gu-hel (Franclja). Zmaga zakonske dvojice je, čeprav so jo pričakovali, precejšnje presenečenje za strokovnjake, saj so zadnjih osem let v tej disciplini prevladovali angleški drsalci. Zmagovalna dvojica je zbrala 249, 3 točke. Na drugo mesto sta se uvrstila Shearman-Phlllips (Anglija) z 240,9, tretja pa sta bila sestra in brat Eva in Pavel Roman (CSSR) z 237,8 točke.
POLET
2
roitr
4. MARCA 1962
DRŽAVNO PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH ZA ČLANE IN ČLANICE
DVAKRAT LAKOTA
V smuku najboljša Lakota in Ankeletova - v slalomu pa Fanedlova in Lakota
KRANJSKA GORA, 4. marca. —' Vsi najboljši alpski smučarji so se zbrali v četrtek v Kranjski gori, da bi se tudi v tej sezoni pomerili v vseh treh alpskih disciplinah in si porazdelili najvišje državne naslove. Prvenstvo so organizirali domačini, ki so za to priložnost pripravili vse potrebno, da je bila podoba državnega prvenstva resnično lepa. Proga na Vitrancu je bila solidno pripravljena, čeprav je bilo treba vložiti zanjo veliko dela in truda. Kranjskogorski smučarski funkcionarji so že večkrat pokazali svoje organizacijske sposobnosti, le žal, da niso pri tem delu ie bolj dosledni, sicer bi imeli prav v tem našem zimsko-športnem središču daleč najboljše smučarje v Jugoslaviji, katerih sloves bi lahko segal tudi v samejstvo.
V petek je bil na sporedu smuk. Na startu so se zbrali vsi najboljši, ki v alpskem smučanju količkaj pomenijo. Zbralo se je nad 40 tekmovalcev, na cilj pa jih je privozilo nekaj manj, ker jih je devet ostalo na progi zaradi težjih ali
ZAKLJUČEK
ZIMSKE ROKOMETNE LIGE
Olimpija II. in Svoboda
Te dni je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaključena zimska rokometna liga. Tekmovanje, ki ga je organizirala Komisija za rokomet pri OZTK Ljubljana, je imelo namen omogočiti rokometašem tudi zimski trening. Pri moških je z dvema točkama -prednosti zmagala Olimpija II. pred Slovanom in Olimpijo I. Razmeroma visoko mesto je zasedla Mladost iz Kranja. Jesenski prvak Partizan,Krim pa se je moral zadovoljiti s petim mestom.
Olimpija n.	»	8	0	1	100:180	10
Slovan	9	7	0	8	160:122	14
Olimpija I.	9	6	0	S	146:181	18
Mladost	9	6	0	3	158:142	12
Partizan-Krim	9	5	0	4	125:99	10
Rudar	9	4	0	5	140:132	8
Branik	9	4	0	5	136:133	8
P. Radeče	9	2	0	7	118:172	4
P. Šentvid	9	3	0	6	125:166	(
Pri ženskah je bila borba za prvo mesto hujša kot pri moških., Kar tri ekipe so osvojile enako število točk in je šele razlika v golih , postavila na prvo mesto Svobodo pred Slovanom in Mladostjo.
Svoboda	5	3	1	1	52:24	T
Slovan	5	2	3	0	61:33	7
Mladost	5	3	1	1	41:30	7
Partizan-Krim	5	2	0	3	34:44	4
Part. Sp. Šiška	5	1	1	3	29:44	3
Olimpija	5	1	0	4	14:47	3
Svoboda	9	0	0	9	92:15$	0
lažjih padcev. Pričakovali smo veliko borbo med specialistom za smuk — Šumijem — in Lakoto. Sumi je bil v tej borbi prikrajšan zaradi poškodbe, ki jo je pred nekaj tedni dobil na mednarodnih »-dirkah- v inozemstvu. Lakota je vozil elegantno In je premagoval tudi najtežje ovire brez posebnega napora. Imel je tudi nekaj resnih konkurentov. Naj jih naštejemo: Janeza, Cirila In Jožeta Čopa, Stanka in Jožeta Klinarja, Jamnika, De-tička, Llmovška in druge. Po navadi gre pri alpskih disciplinah za desetinke sekunde, tokrat pa Je bil Lakota superiorni zmagovalec. Ne moremo mimo lepe in zanesljive vožnje Jamnika, ki se je na nekaterih mestih nekoliko obotavljal, sicer bi presmučal 2800 m dolgo progo še hitreje.
Ko govorimo o progi, naj povemo, da je bila solidno pripravljena. Traser Magušar je pomislil tudi na težja mesta, da bi tekmovalci pokazali vse svoje vrline in znanje Znanje pa ni pomenilo vsega. Treba je bilo imeti tudi nekoliko Sreče, sicer bi bil vsak trud zaman. Pri ženskah, ki so startale na krajši progi (2000 m) z višinsko razliko 500 m smo doživeli presenečenje v toliko, da je zmagala Ankeletova, ki za današnji nastop ni bila najbolje pripravljena. Na start je prišla tako rekoč iz bolniške postelje.
Včeraj je bil na vrsti slalom. Spet iste ugotovitve kot pri tekmah v smuku. Lakota je ponovil svoj uspeh od petka In spet osvojil prvo mesto. Bil je šest sekund, pred Stankom Klinarjem, ki je spet pokazal svoje stare vrline, namreč veliko borbenost in spretnost pri manevriranju skozi vratca. Težko je popisati pravo zanesenost Na-vodnika iz Raven in Pustoslomška iz Mežice. Človek, ki Ju Je opazoval, si Je lahko ustvaril prav o njiju najlepšo sodbo. Kot veteran je nastopil tudi Tine Mulej, ki sa
je v prvem teku uvrstil na 88. mesto, v drugem pa je odstopil. Prvo progo je trasiral Marjan Magušar, drugo pa Janez Stele. Znana bivša reprezentanta sta namestila vratca tako, da so morali tekmovalci na nekaterih mestih skozi nje zares virtuozno krmariti. Zenake so tekmovale na istih, vendar nekoliko krajših progah. Panedlova, Ankeletova In Rutarjeva so za povprečnega gledalca vozila prav tako dovršeno kot mnogi člani.
Tekmovanje je ovirala megla, toda več kot 3000 gledalcev, med katerimi Je bilo večinoma šolske mladine, slabo vreme ni oviralo.
Rezultati — smuk, člani (2800 m, višinske razlike 702 m): Lakota (J) 2:09,8, 3. Sumi (T) 3:11,8, 8. J. Cop (J) 2:14,6, 4. Jamnik (T) 3:18,2, 5. Ciril Cop (J) 2:18,4, 6. Dogša (B) 2:19,0, 7. A. Klinar (J) 3:19,5, 8. Vogrinc (B) 2:18,7,	9. Limovšek (Kg) 2:22,9.
10. Fanedl (Ravne) 3:28,3, 13. Modrič (Zgb) itd.
Miro Cerar je na nedavnih izbirnih tekmah v Ljubljani spet dokazal, da nima enakovrednega tekmeca v oržavi. Njegove vaje so bile mnogo težje kot tiste, s katerimi je nastopil na lanskem
svetovnem prvenstvu.	foto: Dušan Skerlep
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA PARTIZANA SLOVENIJE
VZGOJA KADROV PO TELEVIZIJI?
Pod vodstvom predsednika tov. Marjana Jenka je bila v Ljubljani seja izvršnega odbora Zveze za telesno vzgojo Partizan Slovenije. Na seji so ugotovili, da bodo naloge te organizacije v bodoče še zahtevnejše, saj bo treba po zaključkih občnega zbora razvijati splošno telesno vzgojo tudi izven društev Partizan. K čimboljšemu delu pa bodo lahko v veliki meri pripomogli odbori pri okrajnih in občinskih zvezah za telesno kulturo. Na seji so razpravljali o številnih tehtnih problemih in zato le na kratko o najvažnejših zaključkih.
Na seji so izvolili dve komisiji: za splošno telesno vzgojo, katere predsednik je tov. Edo Mihelčič, ter komisijo za rekreacijo, kateri bo predsedovala tovarišica Ada Klanjšek.
OBJEKTI. — Zveza Partizan Slovenije je še vedno lastnik objektov in je bila zato osnova-
SPET JE PO SREDI KLOBAŠTVO
V četrtek zvečer so pripotovali v Ljubljano rokometail zagrebške reprezentance, da bi se pomerili z ustrezno reprezentanco Ljubljane. Toda ljubljanska reprezentanca za srečanje ni bila pripravljena, saj so ljubljanski klubi nastopili v kompletnih sestavah na zimski rokometni ligi in so imeti igralci, ki bi morali nastopiti za ljubljansko reprezentanco, ta dan za seboj že celo vrsto tekem. Zato je vodstvo ljubljanske reprezentance upravičeno odpovedalo srečanje.
Klubi so s tem pokazali, da jim ni do tega, da bi ljubljanska reprezentanca z uspehom nastopala proti odličnim nasprotnikom in si pridobila še več izkušenj.
Vodstvo ljubljanske reprezentance je nato ponudilo tekmo z zagrebško reprezentanco nekaterim klubom in tako so v večerni tekmi nastopili rokometaši Olimpije.
Kaže torej, da ljubljanska rokometna reprezentanca kljub odličnim uspehom, ki jih je doslej dosegla, ne bo zaživela, saj so klubaške strasti še vedno tiste, ki preprečujejo, da bi igralci posameznih klubov nastopali za
okrajno reprezentanco, Zimska rokometna liga, ki jo je organizirala Komisija za rokomet pri OZTK, je imela namen Izkoristiti proste termine v zimskem času za resnejši trening in seveda ni govora o tekmovanju, ki naj bi bilo enakovredno republiški ligi.
Z druge strani pa lahko omenimo primer Zagrebčanov, ki imajo z mestno reprezentanco le dolgoletne tradicije. Na tekmi v Ljubljani na GR je reprezentant Živkovič odigral 25. tekmo za reprezentanco Zagreba. To je bil tako za Igralce kot za funkcionarje iz Zagreba pomemben dogodek in pred tekmo so Živko-
viču prav vsi iskreno čestitali. In še več. Vodstvo zagrebške reprezentance je mnenja, da neki klub n» more odpotovati niti na tekmovanje v tujino, če to zahtevajo interesi reprezentance Zagreba. Pri vsem tem pa je ta športna panoga v Zagrebu mnogo bolj razvita kot pri nas in bi lahko v Ljubljani še prej pričakovali večje razumevanje in sodelovanje v okrajni reprezentanci, Zagrebčani so se za tekmo v Ljubljani dalj časa pripravljali, saj je znano, da je reprezentanca Ljubljane premagala že močne nasprotnike. Žal pa gostje iz Zagreba niso imeli priložnosti pokazati svoje znanje v srečanju z reprezentanco Ljubljane.
OLIMHJA : REPREZENTANCA ZAGREBA 26:30 (15:17)
Kljub temu, da so igralci Olimpije pred srečanjem z reprezentanco Zagreba odigrali že tri tekme v zimski rokometni
na posebna komisija, ki bo o vprašanju lastninskih pravic pripravila predloge in bo tako v nekaj mesecih tudi ta zamotan problem krenil z mrtve točke.
TEK MLADOSTI. — Po mnenju prisotnih je »Tek mladosti« organiziran vse preveč po istem
Neljub dogodek no Gospodarskem razstavišču
ligi, je bila igra lepa, hitra In zanimiva. V prvem polčasu se je posebno odlikoval vratar Albreht in če bi s tako igro nadaljeval tudi v drugem polčasu, bi lahko Olimpija tudi zmagala Sicer pa so se pri Olimpiji odlikovali Papež, Sever in Potočnik. Lahko še povemo, da so igralci Olimpije dvanajstkrat zadeli vratnico. Reprezentanca Zagreba je pokazala lepo igro za oči, najbolje pa sta igrala Vičan in Gošte.
ZMAGA IN PORAZ ZA SLOVAN
V ponedeljek sta gostovali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani dve moštvi iz Zagreba, ki sta se pomerili s Slovanom iz Ljubljane. Zenske Slovana so nastopile proti Treš-njevki in jo premagale z visokim rezultatom 13:4 (6:2). Pri moških pa je bilo moštvo Mladosti uspešnejše in je premagalo vrsto Slovana z rezultatom 32:30 (20:10).
kopitu. Treba bo doseči, da bo ta manifestacija zajela čimvečji krog ljudi, in da ta prireditev ne bo izolirana, kot je bila doslej. Morda bi kazalo organizirati na dan, ko pride štafeta v posamezne kraje, razne športne prireditve in s tem dati še večji poudarek prihodu štafete. Temu vprašanju bo treba posvetiti letos še posebno pozornost, saj bo 7. aprila ob 11. uri na Jesenicah start zvezne štafete.
ORODNA TELOVADBA. — Na seji so ugotovili, da imamo kakovostno republiško vrsto, ki pa žal nima zaledja. Treba bo torej ustvariti pogoje vsaj tam, kjer je orodna telovadba že nekoliko razvita. V društvih že razpravljajo o tem, da bi ustanovili samostojne klube, morda pa bo treba pričeti najprej z ustanavljanjem sekcij. Treba pa bo nuditi orodni telovadbi tudi več finančnih sredstev. Kaže pa, da bo kmalu ustanovljena samostojna zveza za orodno telovadbo.
POKAL »DELA«. — Ker doslej tekmovanje za pokal »Dela« ni bilo najbolj posrečeno, bodo že za letos pripravili spremembe. Vsa društva bodo razdeljena na štiri kategorije: vaška z ali
Izenačen
jugoslovanski
rekord
Zagreb, 4. marca — Šestnajst
najboljših kegljaških moštev iz Hr-vatske in Slovenije, bo nastopalo mesec dni v Zagrebu in Ljubljani v borbi za naslov najboljšega moštva teh dveh republik, v prvem srečanju je Ljubljana premagala Varteks (Var) z 10.420:9.919. Najboljši rezultat je dosegel Modič (Ljubljana), ki je z 972 podrtimi keglji izenačil jugoslovanski rekord. Odličen rezultat je dosegel tudi Grom 963,
V drugem srečanju je zagrebška Lokomotiva premagala Jesenice z rezultatom 16.248:10.188. Najboljši je bil Jeseničan Šlibar z 949 podrtimi keglji, s tekmovanjem bodo nadaljevali naslednjo soboto.
brez igrišča in telovadnice tež mestu z ali brez igrišča in telovadnice. Doslej so bila društva namreč v neenakomernem položaju, pa tudi propagandni učinek bo mnogo večji, saj bodo v bodoče podeljeni štirje pokali in prav toliko denarnih nagrad.
TEČAJI IN STROKOVNI KADRI. — Uspehi, ki bi jih radi dosegli pri vzgoji kadrov, še vedno niso zadovoljivi. Več poskusov je že bilo, kako rešiti to pereče vprašanje, toda za zdaj se nam to še ni posrečilo. Prav zato bi bil morda predlog, da bi bili tečaji za strokovne kadre po televiziji, zares premisleka vreden. Prav gotovo bo slej ali prej treba misliti na to, da se bomo tudi na tem področju posluževali najmodernejših prijemov, in to bi v tem primeru lahko bila televizija. Treba bo tudi doseči boljšo evidenco kadrov, saj se večkrat dogaja, da nekdo, ki je prej delal na področju telesne kulture, po preselitvi v drug kraj ne dela več. Problemu strokovnih kadrov pa bodo posvetili eno prvih sej izvršnega odbora Zveze odbora za splošno telesno vzgojo Partizan Slovenije.
v%.. .
NARTA
'■vurj-
krema
II
I—
POLET
JOŽE ŠLIBAR
•J
£
BREZ KRIL

To pa spada pravzaprav že v drugo poglavje, ki bi mu jaz rekel športna kultura. Mislim tisto športno kulturo, katere izraz je globok čut medsebojne povezanosti in tovarištva, in tudi način, kako zunanje, in še veliko bolj notranje, prenašaš poraze in zmage. Verjemite mi, pri vsakem športu, in pri skakalnem ne nazadnje, si tolikokrat prisiljen stisniti zobe, tolikokrat zatreti svoje male in velike osebne želje in stremljenja, prisiljen sl se tako pošteno in tovariško biti v areni, pa najsi bo to peščena, zelena vodna, arena plavega neba ali pa naša bela, ki se odpira ob vznožju skakalnic, da ti porazov res ni težko prenašati in jih dejansko nimaš za poraze.
V tej zvezi vam bom povedal še o nekem ivo-Jem velikem neuspehu, ki ml tudi ni vzel poguma, da, še dobre volje mi ni skalil. Bilo je naslednjo zimo in odpeljali smo se na tekmovanje v Ponte dl Legno v Italijo. Nastopala je nekakšna B-re-prezentanca, v kateri smo bili Oman, Rojina, Rogelj in jaz, je potovala tja pod vodstvom trenerja Zorana Zalokarja, in bili smo precej d^bic volje.
Jaz, ker sem to leto prvič skakal kot pravi član državne reprezentance, ostali — no, bili so pač dobre volje. Skakalnica je bila stometrska — na taki dotlej še nisem skakal. Rekord skakalnice pa Je bil 109 metrov; postavil ga Je Hohenleitner. Na tej skakalnici se je ubil nek italijanski skakalec, a celo ko smo govorili o tem, nas ni obšel strah, in naša dobra volja se ni razpršila. Nekdo se je nekoliko groteskno pošalil, češ da bi poslali Italijanom vnaprej mero za krste — a tega gotovo ni rekel iz premajhnega spoštovanja do tovariša, ki je plačal svojo željo po igri z globino z življenjem. Skratka: bili smo dobre volje in mnogokaj smo sl obetali. Jaz tudi — sicer pa mislim, da si pred vsako tekmo vsak tekmovalec nekaj obeta.
Skakalnica je na pogled nekoliko vznemirjajoča, vendar pa je prijetno skakati na njej. Spada med tiste skakalnice, ki jim skakalci pravijo »lahke«. Na treningu je bil trener Zalokar zadovoljen z menoj. Dolžine osemdeset, petinosemdeset metrov — dosti več tudi najboljši niso potegnili. Trener si je obetal, da bom tudi na tekmi lepo potegnil. Potem pa, ko je prišla tekma, je bilo vse kot začarano! Nisem in nisem mogel, kot da ml svinec leži v žilah. Dva skoka po šestdeset metrov — več ni bilo treba, da sem ostal med zadnjimi. A vsa stvar je bila bolj šaljiva kot žalostna. Pri dolžini šestdeset metrov je bil v snegu lepo narejen napis Ponte di Legno — jas pa sem kot nalašč obakrat skočil prav na ta napis, in napis je pri tem kajpak utrpel nekaj škode. Po končani tekmi je prišel prvi k meni Bine Rogelj, ves obraz se mu je smejal, in mi rekel, kako hudo je, ker sem pokvaril tako vzorno narejen napis, in, kdo ve — nenadoma je bil kot katera svojih karikatur — kdo ve. ali ne bom moral navsesadnje
napisa celo plačati, namesto da bi pobral katero tistih malih nagrad, ki so tako prijetni spominčki na tekmovanja, čeprav dostikrat brez vrednosti, zaradi amaterizma. In ker takšne nagrade, niti tolažilne, zame res ni bilo, ml je Bine narisal veselo karikaturo s pokvarjenim napisom: »No, fant, to ti poklanjamo mi, ker si se nam zasmilil...«
To me je pa spravilo v tako dobro voljo, da se niti samemu sebi nisem zasmilil, ko mi je po tekmi trener rekel, da Je bil to moj poslednji nastop na tujem, če bom še kdaj skakal tako smešno in klavrno...
Vendar pa — pozneje sem premišljal o tem, čeprav ne ravno o teh besedah, pač pa o preprostem dejstvu, da se je nekje nekaj zataknilo in ne morem dalje.' Dogajalo se je nekaj nenavadnega. Bili so teški, morebiti odločilni dnevi. Nekaj je bilo narobe! Brskal sem po svojih neuspehih in iskal vzrok zanje. Moral sem ga najti! Niti pomislil nisem, da bi obrnil skakanju hrbet. Preveč rad sem imel bele drsalne ploskve, ki visijo visoko nad teboj, če jih gledaš od spodaj, preveč rad tisti razpon, ki loči odskočni most od elegantno zakrivljenega loka doskočišča, ob katerem se vrstijo številke, ki toliko pomenijo. In to svojo ljubezen sem tudi že precej drago plačal. Doma se niso mogli pomiriti z mojo vnemo za skakanje, in rad priznam, da so imeli precej vzroka za to. Moj zeleni indeks je kazal žalostno belo praznino tam, kjer bi moral biti vpisan kak moj uspeh tudi na izvenšportnem področju. Polom na vsej črti! — Ko sem sedel pri skrlptab, da bi vsaj nekoliko zmanjšal očitajočo belo ploskev v Indeksu, sem premišljzl, kaj je pravzaprav z menoj. Zakaj skačem tako slabo? To leto sem bil vendar pripravljen tako dobro kot nobeno leto poprej! Tre-
nirati sem začel z državno reprezentanco že v no' vembru. Stiridesetmetrska skakalnica na Pokljuki se mi je zdela kot nalašč, da si izpiliš slog, vfi premajhna, preveč igračkasta, pa tudi ne prevelik* — ravno toliko, da se je zlepa ne naveličaš. Trenef Pribošek me resda ni mogel predlagati v državno reprezentanco za novoletno avstrijsko-nemško tuf' nejo, pa mi je le rekel, naj nadaljujem tako kot sem začel, in potem bo že kaj... In je tudi bilo no, sem že vse naštel, kaj.
Pri tem — in to je bilo najbolj čudno — p* sem se fizično počutil bolje kot kdajkoli! Bre* napora sem mogel trenirati, tudi študij me »i utrujal, na treningih nikakor nisem bil med naj' slabšimi, na tekmah pa na veliko jezo trenerje? nisem mogel doseči daljave! Pa vendar sem dodobra izboljšal predklon, odriv sem redko še za* mujal, roke so se navadile mirne drže, že sefl) začenjal čutiti pod seboj nekaj gostega, oprijem* Ijivega, ko sem letel skozi zrak, nekakšno zračno blazino, na katero bi legel mirno in varno kot plavalec na vodo. O, in ko nisem in nisem mogel ven iz zagate, sem nesramno dobro spal in pičil obroki v študentski menzi so ml komaj razdražili želodčno sluznico...
A to ni bila kriza kot jih preživlja skoraj vsak športnik. Kriza je včasih reakcija organizma tf psihe na prevelike napore, razdobje, ko organizem preprosto noče ubogati, ker terja počitka. Tak« krize nastopajo tudi po prenaglem začetnem treningu — to sem že sam izkusil. Nastopajo tudi P® velikem fizičnem in duševnem naporu, ko se zdl> da vsa moč skopni in slednja mišica ohlapni. A to ni bilo tisto. Vedel sem, da ni tisto. Prave kriz« dotlej sploh še nisem bil preživel. Ni bilo vzroke? zanjo...
4. MARCA 1962
TOIKT
f EZ MOST VELIKANKE V KULMIi
Kulmski dnevnik
1. marec. — Sneži, sneži... Z avtobusom se komaj prebijamo po zasneženi cesti čez Trojane, Celje in Maribor. Vožnja se nepričakovano podvoji. Snežinke se lepijo na avtomobilsko steklo, tako da brisalci komaj še opravljajo svojo nalogo.
popolnoma popustil. Ni vzdržal velikega živčnega napora. Reck-nagel je prekosil samega sebe, 136 m daleč v odličnem slogu. Poljaki presenečajo iz dneva v dan. Happle je skočil celo 140 metrov, vendar je padel.
Za naše zelo pomemben dan. Skačejo lepo in drug za drugim dosegajo svoje osebne , rekorde: Oman 110 m, Zajc 109 m, Jemc 114 m, Šlibar 121 m.
Posebno poročilo našega dopisnika iz Kultna - Že prvi dan izenačen svetovni rekord - Recknagel, skakalec brez primere - Naši iz dneva v dan boljši -Najboljši med Jugoslovani spet Šlibar
Meja. Sneži. Carinik prijazen: Srečno pot in ne izgubite se v snegu! Na oni strani je še huje!
Graz — sneži. Prvi lepaki — Kulmski teden. Mnogi zmajujejo z glavo — saj ne bo nič, preveč snega je.
Leoben — jasni se. Nič več snežink. V avtobusu veseli obrazi. A vendar vožnja traja že deset ur...
Smer na Terendorf—Kulm. Cesta ledena. Na obeh straneh visoke stene snega. Zima...
Zima tudi v prometu. Na nekem klancu zastoj. Stoji dve sto avtomobilov, zraven dve sto šoferjev, ki preklinjajo. In tudi mi. Stojijo že štiri ure. Tovor-
Najboijši skoki danes: Hap-ple 140 m (padec), Recknagel 136 m. 124 m, Schramm 133 m, Bolkart 122 m, Lichtenegger 123 metrov, Egger 123 m, Wala 128 metrov.
4. marec. — Danes je precej oblačno. Vreme za skakanje vsekakor nekoliko slabše, a vendar je železniška proga že zatrpana s posebnimi vlaki. y času, ko to poročam, je ob skakalnici že nekaj tisoč ljudi. Vse ceste so polne avtomobilov. Policija komaj dela red. Skakalci pripravljajo smuči, da bodo danes še zadnjič preizkusili svoje sposobnosti. O zaključku tekmovanja poročamo na drugem mestu.
dosegel nov svetovni rekord 142 metrov.
Eksperti FIS pa so se odločili to daljavo ponovno izmeriti. In že ko so prišli do polovice, so ugotovili, da je zastavica, ki označuje 70 m, na točki 68 in pol metra, ifako so torej ugotovili- da je prava daljava Lesserjevega skoka 140,5 m. Ker pa se v takem primeru daljava zaokroži navzgor, je Lesser izenačil svetovni rekord Šlibarja na 141.m. Zanimivo je, da je Lesser skočil petkrat, da je v prvih štirih skokih padel, v petem — rekordnem — pa obstal.
Lesser je po poklicu orodjar. Star je 21 let. Skače odkar pomni. S skakanjem v najboljšem vzhodnonemškem moštvu pa je začel leta 1959. O svojem rekordu pravi tole: Čutil sem, da bi lahko skočil zelo daleč. Prav zato tudi po štirih zaporednih padcih nisem odnehal. Imel sem seveda idealne pogoje in bi lahko skočil morda še 2 metra dlje. Ustrašil pa sem se bližine dna in sem zato pritisnil smuči k tlom. Vsekakor pa drži, da meja 145 m ni nedosegljiva.
\
Trening,
trening...
Skakanje na tako velikih skakalnicah, kot so v Planici, Kulmu in Obersdorfu, je nekaj
dan v prvi dešetorici dva ali tri predstavnike. Za polete so se pripravljali tri mesece na veliki skakalnici v Zakopanih in zato VValiu in Laciaku ni noben problem skočiti 120 metrov.
VZHODNI NEMCI. — O njih vemo že marsikaj. Predvsem to, da na vsem svetu nimajo konkurence. Seveda pa ni njihovo znanje prišlo kar tako. S treningom začno vsako leto že 1. avgusta na umetnih skakalnicah. Cim pade sneg pa gredo na prave skakalnice. Trenirajo vsak dan. Najprej začno na malih, nato pa nadaljujejo in končajo na 100-metrskih skakalnicah. Za tem so na vrsti tekmovanja. Po končani zimi pa bodo trenirali še do 1. maja.
ZAHODNI NEMCI so izredni tekmovalci. Med njimi prednjačita Bolkart in Happle, ki sta zelo ambiciozna. Trenirata že od septembra vsak dan.
Zaključek je torej enostaven: brez napornega in vztrajnega treninga ne more biti uspeha.
Za skakalnico v Kulmu so že nekaj mesecev govorili, da so jo precej povečali. Tem govoricam pa nismo kdovekaj verjeli in vladalo je prepričanje, da svetovni rekord Šlibarja sploh ne bo v nevarnosti. Do i. marca je bila skakalnica v Obersdorfu absolutno največja na svetu.
2e prvi dan na treningu v Kulmu pa je Vzhodni Neme« Lesser v petem poskusu skočil 141 m in izenačil svetovni rekord. V družbi strokovnjakov, med katerimi je bil tudi inženir Klopfer, smo zvedeli, da je skakalnica v Kulmu tako preurejena, da dopušča varne skoke do 145 m. Skakalec z zanesljivim doskokom bi to daljavo v idealnih pogojih lahko dosegel brez posebnih težav.
mšmM
Skakalnica v Kulmu, ki omogoča celo skoke nad 140 metrov
Tudi v Kulmu 141 metrov
njak s prikolico iz Novega Sada se je zagozdil.
Gremo naprej. — S prvo prestavo. Pet kilometrov na uro.
Telefoniramo v Kulm. — Čakajte nas, pridemo ponoči!
Smerokaz — Kulm 27 k™' In Vzhodni Nemec Peter Lesser Vzpon 18 °/o Kompasov avtobus e skočll m m in 2ato smo ga po_ gre komaj, komaj v klanec. Ce iskQ,{ da bi nam povedal> kako bi se ustavil, imamo pnpravlje- jg pravzaprav bilo pri tem sfcofcu.
116 Zag0zde'	Lesser je začel svoje polete v
Kulm ena ura ponoči. Ve- Kulmu z zelo dolgimi znamkami. čerja in postelja. Vidimo obrise Najprej je skočil 138 m, potem skakalnice. Utrujeni smo.	134 m, potem 136 in nato celo
2. marec. Sonce, sneg, mraz. 143 m. Seveda se je kmalu izka-Prava zima. Lepo, čarobno. Ob zalo. da merilci niso dobro opra-enajsti uri pohod na skakalnico, vili svoje naloge. Kmalu so nam-Srečamo se s starimi znanci: re*- Prvi rezultat popravili in po Recknaglom, Lesserjem, Miiller- zvočniku objavili, da je Lesser jem, Schrammom. — Tu so tudi	<
naši, med njimi Jemc s smučmi na rami.
12.30. — Fanfare, zastave, otvoritev. Poskusni skoki. Pečar opravi na veliki skakalnici svoj najlepši skok sezone in potem skoki. Lesser je neprekosljiv,
130 m daleč skoči. Recknagel sa-nio 126 m, Schramm 125 m.
Finci imajo smolo. Izgubijo tekmovalca. Pekko Salo je padel — zelo hudo. V bolnišnici je, bori se za življenje. Obe nogi inia paralizirani.
FOTO: Dušan Skerlep
posebnega. To je način skakanja, ki se precej loči od skokov na malih in srednjih skakalnicah. Ko smo obiskali tekmovalce različnih držav, smo videli, da se tekmovalci za nastope na velikih skakalnicah pripravljajo zelo različno. Takole so nam pripovedovali:
JUGOSLOVANI se pravzaprav sploh niso pripravljali. Skakali so le na malih skakalnicah dvakrat, trikrat, pa so se spustili čez most stometrske skakalnice v Zakopanih. Za tako dolge polete, kot so na primer v Kulmu, je tak trening seveda popolnoma nezadosten.
POLJAKI so v Kulmu izredno presenetili in imajo vsak
Na obisku pri naših,skakalcih
Vsa naša skakalna reprezentanca, ki je prišla iz Zakopan v Kulm, je bila prve dni zelo slabo razpoložena. Bili so še zelo pod vtisom slabega uspeha na svetovnem prvenstvu. Tudi prvi 'dan v Kulmu je prinesel samo razočaranje, tako, da smo gledali le mrke obraze. Iz' dneva v dan pa se je razpoloženje med našimi skakalci boljšalo, kar še posebno velja za včerajšnji dan, ko so vsi skakalci, razen Šlibarja dosegli svoje osebne rekorde. V pogovoru z njimi smo tole zapisali:
Trener Gorjanc: Bilo je veliko smole, predvsem v Zakopanih. Jemčeva poškodba je ohromila vso reprezentan-
co, ker niso imeli zaupanja vase. Za nastop v Kulmu pa lahko rečem, da je naša največja pomanjkljivost v pomanjkanju treninga. Morali bi izrabiti našo velikanko v Planici in trenirati na njej vsako leto. Velika razlika je namreč skakati na malih skakalnicah, ali pa leteti na velikankah.
Šlibar: Iz dneva v dan se bolje počutim, kadar skačem na velikih skakalnicah. Spet dobim zaupanje vase, čeprav sem imel v začetku v Kulmu težave. Najprej se sploh nisem mogel približati znamki 100 m, kar pomeni, da za tako skakalnico nisem imel posebnega treninga. Sedaj pa gre vsak dan bolje.
Oman: Vesel sem, da sem dosegel svoj osebni rekord.
Zajc:	Ocenjevali so me
slabo, čeprav sem se na velikanki dobro počutil in skakal dokaj lepo. S svojim osebnim rekordom sem zadovoljen, lahko pa bi skočil še najmanj 5 m več.
Jemc: Noga me le še malo boli. Skočil sem 114 m in mislim, da bo šlo lahko še kak meter dlje. Seveda se močno pozna, da tri tedne sploh nisem skakal. Predvsem mi je žal, da nisem nastopil na svetovnem prvenstvu, saj sem . prepričan, da bi se uvrstil v prvo deseterico. V Zakopanih so namreč skakali precej slabo, tako, da bi uvrstitev blizu vrha ne bila težka.

Naši samo poskušajo. Najboljši je Oman. Leti lepo in za-nesljivo. Jemcu se pozna, da holgo ni skakal. Zajc je lepo začel, Šlibar je skočil 113 m, vendar slabo. Pečar je imel najkrajši skok dneva — 72 m.
Najdaljši skoki naših: Jemc ’07 m, Pečar 102 m. Šlibar 113 metrov, Oman 106 m, Zajc 101 meter.
3. marec. — Še lepše je kot včeraj. Dan kot v pravljici. Ob Skakalnici j e. deset tisoč ljudi, ^^sser, junak prvega dneva, j«
Skakalnica v Kulmu je posebnost, ker nima prav nobenih umetnih temeljev in je zgrajena na naravni strmini. Z drugimi besedami, enostavno je položena na grič, ki nosi ime Kulm. Skoki na skakalnici v Kulmu so dokaj varni, še posebno, ker je leva stran zašči-
tena z gozdom, medtem ko je veter z desne strani mnogo bolj nevaren.
Ko smo že pri skakalnici, naj povemo še to, da le-ta še zdaleč ni tako lepo urejena, kot planiška. Pa tudi nasploh se organizacija v Kulmu ne more kosati z našo v Planici.
Nikogar ni, ki bi premagal Reoknagla
Lacziak — eno največjih presenečenj v Kulmu. Poljaki so več kot odlični
NADALJEVANJE.S L STR.
Naši so se v zadnji seriji nekoliko popravili. Šlibar je skočil 110 m, Jemc pa je s skokom 112 metrov dosegel najvišjo oceno med našimi v današnjem tekmovanju.
Daljine Jugoslovanov: Šlibar 110 m, Jemc 112 m, Zajc 107 m, Oman 98 m.
Omenimo naj še, da je vodstvo tudi danes sklenilo Pečarju odsvetovati skok zaradi dokaj močnega vetra in tako Pečar tudi danes ni skakal.
DR. DEČMAN: Z NAŠIMI MORAMO BITI ZADOVOLJNI
Tehnični vodja naše reprezentance dr. Dečman je po zaključku tekmovanja takole dejal: »Veter včeraj in danes je zelo slabo vplival na naše tekmovalce. To velja predvsem za Omana, ki je moral danes skakati v najhujšem vetru. Jemcu se pozna dolg počitek, vendar je današnji zaključni skok izvedel v zanj značilnem slogu. Seveda pa je v Kulmu vseskozi zelo previden. Od Šlibarja smo nekoliko več pričakovali, vendar
kaže, da je bil danes že preveč utrujen. Zajc in Oman sta svojo nalogo solidno opravila, čeprav na velikih skakalnicah nista imela nobenih izkušenj. Pečarju smo odsvetovali skakanje, ker smo videli, da so njegovi skoki tvegani.
KONČNI rezultati tedna
V SMUČARSKIH POLETIH V KULMU
1. Helmut Recknagel (VN) 477,5, 2. Wolfgang Happle (ZN) 448,7, 3. Max Bolkart (ZN) 442,9, 4. Kurt Schramm (VN) 434,3, 5. Pieto Wala (Poljska) 433,5, 6. Antoni Lacia (Poljska) 433,2, 7. Egger (Avstrija) 429,7, 9. Lichtenegger (Avstrija) 420,7, 9. Heni Ihle (ZN) 419,8, 10. Dieter Ecke-loh (VN) 416,2, 11. Peter Lesser (VN) 415,2.
Moštveni rezultati za pokal ing. Stanka Bloudka, ki ga podeli uredništvo TT: 1. Vzhodna Nemčija 912,1, 2. Zahodna Nemčija 891,6, 3. Poljska 866,7, 4. Avstrija 850,4.
Po tekmovanju v Kulmu in lansko leto v Obersdorfu, je vrstni red naslednji: 1. Vzhodna Nemčija 1794,1, 2. Zahodna Nemčija 1702,3, 3. Avstrija 1694,2.
Vlado Žlajpah
pourr
4. MARCA 1962
illllillllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllUl
NAŠ TELEOBJEKTIV
Dnevni red...
It dneva v dan to pred teleinpkulturne organizacije postavljene nove naloge. Vedno večja aktivnost zahteva vedno večjo iznajdljivost in seveda vedno več prostega časa. Vedeti namreč moramo, da je večina funkcionarjev še vedno amaterjev. Prav nič čudnega torej ni, če funkcionarji v telesnokultumih organizacijah večkrat obupujejo zaradi časa, ki gd izgubljajo na raznih sejah.
Nič novega ne* pomo povedali, če rečemo, da seje največkrat le niso take, kot bi morale biti. V mislih imamo namreč dnevne rede, ki niso vedno najbolj posrečeno izbrani. Le maloštevilne so seje, na katerih dnevni red ne bi obsegal najmanj Itirih ali petih točk, mnogokrat pa celo precej več.
In kaj se zgodi potem? Prvo točko morda obravnavajo prisotni še kolikor toliko zbrano. Vendar mora predsedujoči večkrat prekiniti udeleience seje, češ: »Pohiteti moramo, saj je pred nami še precej točk dnevnega reda.* Ali pa: »K tej točki dnevnega reda se bomo jsovrnili na eni izmed prihodnjih sej.*	4
.Ali pa. AH pa.,.
Ni nam potrebno govoriti o tpčkah, ki so na dnevnem redu bolj pri dnu. Le-te navadno sploh ne pridejo na vrsto in jih prihranijo za eno naslednjih sej...
Lahko bi torej rekli povsem upravičeno: PARAPA IZGUBLJENEGA ČASA.
AH ne bi torej veljalo dnevne rede raznih sej sestavljati nekoliko smotrneje. Mnenja smo, da bi bili sestanki mnogo tehtnejši, če bi dnevni red obsegal le eno točko, ki bi jo lahko do podrobnosti proučili in res prilli do tehtnih zaključkov. Ob takem obravnavanju posameznih primerov se nam ne bi dogajalo, da bi na sejah poslušali mesece in mesece iste ali pa vsaj podobne razprave.
Da pa najnujnejše zadeve le ne bi predolgo čakale na rešitev, ima vsak dnevni red še točko »razno«, kjer bo prav lahko ukrepati o vseh tekočih zadevah.
Dnevni red z dvema ali kvečjemu tremi točkami bodo, po našem mnenju, prav gotovo prispevek k boljiemu reševanju perečih problemov, pa tudi čas, ki nam je vsem tako dragocen, bomo lahko porabili tudi če za kaj drugega.
STROKOVNO - AKTUALNO
Pravilo 2
...Obse* loge ne »me biti večji kot 71 cm in ne manjči kot 68 cm. V začetku tekme žoga ne sme biti težja kot 453 gr in ne lažja kot 396 gr. Med igro je žogo moč zamenjati le 5 sodnikovim dovoljenjem.
...Priporočljivo je, da sodnik izbere žogo v slačilnici in jo prinese na igrišče. V odmoru naj jo vzame s seboj, ob začetku drugega dela igre pa spet prinese na igrišče. Igralci smejo zamenjati |ogo le s sodnikovim dovoljenjem. Sodnik bo dovolil zamenjati le nepravilno žogo (to ne velja za nočne tekme). Ce postane žoga zaradi vode ali blata težja, sodnik ne bo dovolil zamenjave, če pa spremeni obliko — vedno. Sodniki naj posvetijo pri izbiri žoge več pozornosti obliki, teži in obsegu žoge.
... če je tekma na nevtralnem igrišču je prireditelj dolžan preskrbeti žogo in nadomestne žoge. Kapetan in moštva se lahko sporazumejo, s katero žogo bodo igrali. Sodnik bo sporazum upošteval, če je izbrana žoga pravilna. Pri nočnih tekmah je zaradi boljšega pogleda priporočljivo zamenjati žogo, brž ko postane manj vidna; Na igriščih blizu morja in rek, je dovoljeno zaradi čim manjše izgube časa zamenjati Žogo, ki je padla v vodo. V
žoga.
PISMA IZ SL O VENIJE
Murska gebot* — V XI- kolu Pomurske košarkaške lige za Slane so bili doseženi naslednji rezultati: SSTV : Sloga 181:48, ESS : HaklCan 85:43, Grafičar : Elan II 55:35, Elan I : Agroservis 71:35. Stanje na tabeli po XI. kolu je naslednje:
Elan I	11	18 0 1	794:482	30
ESŠ	11	80 3	733:4ri	15
Grafičar	H	8 0 *	394:433	16
SSTV	ll	7 0 4	748:552	14
Rakičan	U	5 0 6	544:667	10
Elan H	u	3 6 8	459:631	6
Sloga	11	1 • 10	538:117	1
Agroservis	11	1 8 10	397:788	3
Kranj —	Pr«d	kratkim se j« pri-		
čela v Kranju zimska košarkarska liga Gorenjske. Tekmovanje vodi komisija za košarko pri OZTK
Kranj. Tekme se odigravajo v telo-vadnici Tekstilne šole, sodeluje pa pet članskih moštev. V prvih srečanjih SO bili doseženi naslednji rezultati: Triglav I : Javornik 111*4, Jesenice : Skolja Loka 65:43, Triglav II : Javornik 82:37, Triglav I : Skoti a Loka 82:51 in Triglav I : Triglav'II 77:72.
Vzporedno poteka tuOi tekmovanje srednješolskih moštev. In »0 bili doseženi v prvih tekmah naslednji rezultati: gimnazija Skolja Loka : TSS Kranj 135:65, Skolja Loka : Jesenice 58:48, Jesenice : TSS Kranj 98:57.
Jesenice — Preteklo soboto se gostovali na Jesenicah košarkarji Bežigrada iz Ljubljane. V dveh tekmah so se pomerili z Jeseničani ter jim pripravili kaj neprijetno presenečenje. Obakrat so namreč prema-
gali domačine, »esultata: Jesenice : Bežigrad 77:90 (35:44), in Jesenice n : Bežigrad 57:60 (23:36).
Hrastnik — V nedelje je bilo v Hrastniku tekmovanje z zračno puško za »Zlato puščico«, od skupno 40 strelcev je zabeležilo potrebno normo le 10 kandidatov. Zanimivo je, da Je bil lanskoletni zmagovalec »Zlate puščice« Sušter Sele koma!
deseti. V konkurenci posameznikov je bil vrstni red naslednji: 1. Edi Kirn 358 krogov — zmagovalec »Zlate puščice«, 2. Savanovič 354 krogov. 3. Brglez 331, 4. Ostrovršnik 350, 5. Glonnini 341, t. Sebasu 341, 7. Grebenc 337, 3. Vidmar 334, »• Barekinl 333, in 10. $ušter 830 krogov Itd,
Istočasno je bilo tudi ekipno tekmovanje za naslov prvaka hrastni-ške komune. Tudi tu Je sodelovalo kar 18 moštev. Ob koncu so povsem zasluženo zmagali strelci SP Hudnik I z 1733 krogi pred SD »Ernest Draksler« I, — Dol 1383, $D Sleklar I s 1488, SD Rudnik H 1462, SD Papirničar 1438, SD Tone Sestri« I — Zidani most l|7« in Ernest Draksler n s 1317 krogi.
Murska Sobota — Tudi v Murski Soboti je bilo v nedeljo občinsko tekmovanje »a »lUato puščico«. Skup-se j« kar 10 izmed njih uvrstilo v no Je tekmovalo 23 tekmovalcev ter nadaljnje tekmovanje v okviru okraja. saj so dosegu potrebno normo-V prvi deseterici Je tudi članica Jo-lanka Sapa«, ki je dosegla 380 krogov, Zmagal pa je član SD Kovinar Drago Kolmanič I 3« krogi pred
Fopgaracpm In Kudnacem (oba SD Borac) s 3*3 krogi itd-
Novo mesto — V počastitev dneva žena je Občinski strelski odbor Novega mesta preredil v nedeljo strelsko tekmovanje ženskih moštev. Žal sta nastopili samo dve moštvi. Zmagala je ekipa članic »Pionirja« S 619 krogi pred Novolesom s 478 krogi. Med posameznicami Je bila najboljša Zaharija (Pionir) s 165 krogi pred Bratožovo (Novoles) s 160 krogi in Ribičevo (Pionir) s 157 krogi.
Novo mesto V tretjem kolu Okrajne strelske lige Novo mesto so bili doseženi naslednji rezultati: SD Celuloza :	$C Novoles 1714:1516,
Pionir : Železničar 1734:1478, Trebnje : MetUka 1630:1545, Svoboda (Kanižarica) : Boris Kidrič (Senovo) 1488:8, In 13. maj (OZN) : MUan Majcen 1489:1224. Po IH. kolu je v vodstvu strelska družina Pionir s 5138 krogi in 8 točkami pred Celulozo, 43. majem. Svobodo in Metliko.
Maribor — Ob peti obletnici svojega obstoja je Kegljaški klub Konstruktor priredil v Mariboru prijateljsko srečanje kegljačev, Ingrada iz Celja ter Pionirja iz Novega mesta. TekmovaU so v disciplini 8 X 300 lučajev. Zmagal je Konstruktor s 6167 podrtimi keglji pred Pionirjem s 8097 in Ingradom s 5614 podrtimi keglji. Med posamezniki pa tto bila najboljša Furlan 315 in Kramar 812 (Konstruktor) ter Hren 306 in Mrzlak s 804 (Pionir) podrtimi keglji,
takšnem primeru naj sodnik že pred tekmo pregleda najmanj tri žoge in ugotovi njihovo pravilnost Podobno kot v nočnih tekmah je priporočljivo zamenjati žogo tudi na tekmah, ki jih prenaša televizija.
Ce žoga v igri izpusti zrak ali poči, bo sodnik zaustavil tekmo, menjal žogo in nadaljeval igro s sodniškim metom na mestu, kjer je žoga počila. Zamujen čas bo nadomestil. Sodnik gola ne bo priznal, če žoga poči, preden gre v vrata.
Ce žoga poči pri izvedbi udarcev, pa se je še ni dotaknil noben igralec, je treba udarec v vsakem primeru ponovit}.
Ce ni na voljo pravilne žoge in je tudi ni moč oskrbeti bo sodnik vseeno začel s tekmo, če sta se moštvi sporazumeli za odigranje tekme z razpoložljivo žogo, ki vsaj v glavnem ustreza določilom pravila — 2. Sporazum mora biti pismen.
Glede enotnosti pri izbiri žoge obstoja predlog, da bi bilo treba vsaj na mednarodnih tekmah preizkusiti trdoto žoge, s posebno pripravo za merjenje pritiska. Na ta način ne bi bilo nobeno moštvo v prednosti.
Ce je sodnik pred tekmo zaradi nujnosti zamenjave pregledal več žog, naj bodo le-te na vidnem mestu in pod nadzorstvom tako, da jih ne more nihče zamenjati. Sodnik pa mora vsako žogo kljub temu vnovič preizkusiti, preden dovoli zamenjavo.
To poglavje gmo ponatisnili iz brošure »Pravila nogometne igre«, ki jo je uredil zvezni sodnik in inštruktor Lado Ma-coratti. Pred nami je nova nogometna »ezona in s tem se odpira novo poglavje v razvoju našega nogometa. 2e večkrat smo slišali, da bi bilo pametno tudi v »Poletu« objavljati krajše sestavke in pojasnila o pravilih nogometne igre. Te »ostavke naj bi pisali strokovnjaki, torej, sodniki, ki bi lahko na najbolj priročen način v zaokroženih sestavkih pojasnjevali našim bralcem, še posebej pa ljubiteljem nogometne igre, različne dogodke z igrišča, predvsem pa seveda pravila, ki jih mnogi še danes ne poznajo. Kolikokrat se je zgodilo, da je na igrišču in med gledalci prav zaradi nepoučenosti o nogometnih pravilih nastal nesporazum, nešportno vedenje ali pa je celo
SKUPŠČINA LJUBLJANSKEGA BRODARSKEGA DRUŠTVA
Pod isto streho z veslači
Te dni so imeli kajakašl, kanuisti, jadralci in modelarji Ljubljanskega brodarskega društva letno
— — sira '
SKUPŠČINA PtAVAtNB ZVEZE JUGOSLAVIJE
JUGOSLAVIJA KANDIDIRA
Skupščina plavalne zveze Jugoslavije, ki je bila zadnjo nedeljo v Zagrebu je prinesla mnogo važnih odločitev v razvoju plavalnega športa pri nas.
____......	Med najpomembnejšimi sklepi
skupščine. Na skupščini so bili nav»	vji prav gotovo ta, da bo
MA* »««><.»■« ».■*««-
v	,» «.»«.»• }fe”TSŽSLg^yS-r
jega predsednika julija Beltrama so Leipzigu Kandidatura za orge
pregledali svoje delovanje v obdobju nizacijo prihodnjega evropske-sadnjih dveh let. Ta «3* 1* Wl	ga prvenstva v letu 1966. Seno uspešen za te pri nas ne dpvolj	e r	. kandidatura sore-
znane športnike, Tako so kajakaši.	veda če bo ta kandidatura spre
—..	.---.... —-"*	jeta bo to pomenilo velik impuls
voj posameznih panog. Mnogi delegati »o zagovarjali preusmeritev dela na mnogo mlajše tekmovalce, gaj po vzorih, i* gveta vidimo, da se meja vrhunskih storitev v plavanju vedno bolj bliža mladim letom-
Mnogo časa »o delegati pe-gvatili problemu prestopanja raznih tekmovalcev iz kluba v klub. To stanje je postalo zla-
sti kritično letos med waterpo-listi, kjer se vedno pojavljajo profesionalne tedence. Prestopi bodo dovoljeni s privolitvijo obeh prizadetih klubov. V takem primeru bo tekmovalec lahko nastopil teden dni po prestopnem roku. V kolikor pa soglasnost} klubov pe bo, bo tekmovalec lahko nastopil šele čez leto dni.
prišlo do fizičnega obračunavanja. Vse to je imelo pred očmi naše uredništvo, ki je sklenilo objavljati pod rubriko »Strokovno — aktualno« strokovne prispevke nogometnih strokovnjakov, zlasti sodnikov. Pogovorili smo se s tovarišem Ma-corattijem glede objave posameznih odlomkov iz »Pravil nogometne igre«. Tovariš Maco-ratti je z veseljem sprejel naše povabilo in obljubil, da bo rade volje pojasnjeval dogodke na nogometnem igrišču in še mnoge zapletene »skrivnosti« pri nogometni igri, ki polni stadione na vseh kontinentih sveta. Na vas je, torej, dragi bralci, da poiščete ali izberete najbolj zapletene in večkrat za vas nerazumljive pojme iz »Pravil no-
Mladinci Odreda najboljši
V	nedeljo je bilo v Ljubljeni v domu Partizana v Zg. Šiški končano državno mladinsko ekipno prvenstvo v namiznem tenisu. Dvanajst najboljših ekip, iz vse Jugoslavije se je potegovalo za najvišji naslov. Odred iz Ljubljane, ki je veljal za enega najresnejših favoritov je to napoved tudi opravičil in osvojil prvo mesto. Za zmagovito moštvo so nastopali: Vecko, Strojnik, Trupej ter Zrimčeva in Skrij eva.
Moštva so tekmovala v dveh skupinah, nato pa so štirje najboljši igrali še vsak z vsakim.
Rezultati:	skupina As Zenica:
Triglav 9:5, Bačka-.Triglav 9:6, Zenica: Jesenice 9:4, Triglav :OpaUjs 9:5, Bačka:Opatljs 3:1. Bačka: Jesenice 9:7, Zenica :Opatija 9:0, Jesenice :ru-rija 8:6, Jesenice :Tf igla v; 9:7, Jese-Triglav 8:4, Zenica:Ilirija 9:1, Jese-nlce:Opatija 8:0, IliriJa:Bsčka 9:8, Hlrija:Opatija 9:0.
Skupina Bi Odred:Vojvodlna 9:lj Odred:Fužinar 9:1, Fužinar:Vojvodi-na 8:8, Odred:Foštar 9:2, Fužinar:Me-talurg 8:8, FoštanVoJvedina 9:6, Vojvodina :Metalurg 9:7, Odred Metalurg 9:0, Poštar:Metalurg 9:6, Poš-tar:Fužinar 9:5.
Finale: Odred:Zenics 9:5, Odred: Poštar 9:2, Odred: Ilirija 9:1, Zeni-ca:Pbštar 9:1, Zanica:Ilirija 9:1, Poš-
tar:nirije 9:6.
Vrstni red: 1. Odred, 2. Zenica, 3. Poštar (Zgb.), 4. Hirija.
MEDREPUBLIŠKA MLADINSKA LIGA
Na predlog namiznoteniških igralcev iz Novega mesta Je bil sprejet sklep, da bo osnovana medrepubliška mladinska namiznoteniška liga. Začetek tega ligaškega tekmovanja bo konec marca in bodo v tej skupini nastopala naslednja moštva: Zagreb, Mladost, In Poštar Iz Zagreba, Karlovac, puga Resa, Par-tizan-Nevo mesto, nitij a in Odred. Tekmovanje bo še bolj poživelo In razgibalo mlade Igralce namiznega tenisa.
MOŠTVENO DRŽAVNO PRVENSTVO V KRANJU
Od 9. do H. marca bo V Kranju Prid del moštvenega državnega prvenstva v namiznem tenisu. Ta zanimiva prireditev bo v prostorih gimnazije in Sindikalnega doma-Nastopile bodo kombinirane ekipe In bomo tako v Kranju videli vse najboljše jugoslovanske igralce. Kaže. da se bodo posebno domačini potegovali za najboljša mesta.
V	Kranju bodo nastopili igralci naslednjih moštev: Senta, Partizan (Bgd), Zagreb, Poštar (Zgb), Triglav, Odred Ljubljana, Zenica in prvi. dve uvrščeni moštvi na finalu medeon-skega prvenstva, ki je bilo danes v Ljubljani.
Drugi del tega prvenstva bo po evropskem prvenstvu, koncem april* v Zagrebu.
goroetne igre«, »Polet« pa varn bo omogočil, da boste s pojasnili in pripombami tov. Macorat-tija in drugih prav gotovo zadovoljni.
E X PR E S S INTERVJU
Te dni so se vrnili naši namiznoteniški reprezentanti, ki so nastopili na mednarodnih prvenstvih Francije in Zah. Nemčije. Za žensko reprezentanco sta nastopali Plutova in Pirčeva ter dosegli razmeroma dobre uspehe.
Cirilo Pirčevo smo obiskali kar na njenem delovnem mestu: za prodajalno mizo v NA-MA In jo poprosili za kratek razgovor.
»Koliko časa že igrate namisni tenis?«
— Pričela sem pred petimi leti pri Iliriji in za ta klub nastopala dve leti. Nato sem prestopila k Odredu.
»Kolikokrat ste nastopili aa državno reprezentanco?«
— Doslej le dvakrat, lani na mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v Novem Sadu v srečanju s Francozinjami in pred dnevi v Franciji in Zah. Nemčiji.
»Kaj pa uspehi?«
— V Franciji sva s Plutovo ponovili uspeh iz Novega Sada in spet premagali Francozinje. V Zah. Nemčiji pa sva se morali zadovoljiti s porazom .Vendar pa že pred odhodom ni nihče pričakoval, da bova kos nemškin) igralkam. Sicer pa sva v Zah. Nemčiji zasedli drugo mesto v dvojicah, na mednarodnem prvenstvu v Franciji pa sera se
uvrstila med osem najboljših. Moram pa reči, da smo bUi na poti štirinajst dni in smo zato premalo trenirali. Od tod tudi slabši uspehi na tekmovanju v Zahodni Nemčiji.
»Kaj pa bližnje evropsko prvenstvo?«
— Kaže, da bomo tudi dekleta odpotovale na to pomembno prireditev in seveda upam, tako kot vsi, ki bodo nastopili na tem tekmovanju na čimboljšo uvrstitev. Na tekmovanju v Zah. Nemčiji smo izveden, da bo evropsko prvenstvo kljub protestom vzhodnoevropskih držav v Zah. BerU* nu.
»Kako pa v službi gledajo na Vaša česta potovanja?«
— S pravim razumevanjem 1» se navdušujejo nad uspehi, če jih seveda dosežem.
»In še kratko vprašanje. Kako ste se pravzaprav odločili aa namizni tenis?«
— Navdušila me je kolegica, vendar moram reči ,da sem namizni tenis najprej zares sovražila. Sele kasneje sera se zanj navdušila in danes bi se zares težko ločila od njega.
zlasti pa kanuisti dosegli odlična ipesta taka doma KeKo? na tujem (Sev. ItaUja, CSSR, Nemčija itd.). Najboljša mesta si Je priborila mešana posadka Potokarjeva-Justin. Jadralci so bili kakor že vrsto let prej najboljši na tradicionalni »Istrski regati«. Modelarji, čeprav nimajo tako velikih tradicij kakor druge sekcije v tem društvu, so v kratkem času zabeležili dobre rezultate. Kljub nenehnim denarnim težavam in pa dejstvu, da so daleč od morja, so ljubljanski brodsrJi dostojno zastopali društvene barve.
Po poročilu sa živahno razpravljali zlasti o dveh stvareh: o društvenih prostorih na Ljubljanici in pa a bazi v Firanu, Glede zidave in postavitve novih društvenih prostorov ob Ljubljanici so težave, ker še do zdaj ni določena dokončne ureditev in regulacija Ljubljanica na Špici. Skupščina je soglasno sprejela predlog, da ustanove skupaj z veslaškim klubom »Savica« komisijo, ki se bo s tem ukvarjala, in pa Skupen sklad za ta namen, v katerega bodo prispevali vsi člani teh dveh društev. Glede baze v Piranu pa so ugotovili, da niso naleteli pri piranski občini na niti male razumevanja, da bi društvo dobilo najnujnejše prostore za shrambo Jadrnic. Zato se bodo morali še naprej boriti, da bi dobili vsaj lokacijo za prostor, kjer bi z lastnimi sredstvi zgradili skladišče in tako obvarovali več milijonsko vrednost svojega Klavnega parita.
vsem naAim plavalnim forumom in organizacijam, saj vidimo kako intenzivno se pripravljajo atleti na letošnje prvenstvo v Beogradu.
Plavalna zveza proslavlja letos 50-letnicp svojega obstoja in v ta namen bo pripravljena posebna proslava. Razdelili so 937 spominskih znažk in 1935 plaket zaslužnim delavcem na področju plavalnega športa. Tekmovalni koledar, ki je bil sprejet ce v sistemu ne bo mnogo razlikoval od lanskega. Plavalci bodo tekmovali v zvezni ligi, ki zajema osem klubov in bo v prvem delu razdeljena na dve skupini, waterpolisti pa v J. in II. zvezni ligi. Formirane so bile posebne komisije, ki bodo slično kot v nogometu vodile vsa ta tekmovanja.
Tudi izvršni odbor je zmanjšal število svojih članov, da bi postal ekspeditivnejši, zato pa bodo ustanovljene posebne komisije za plavanje, vaterpolo in skoke, ki bodo skrhale za raz-
REZERVIRANO ZA BRALCE
POLOM V ZAKOPANIH
V naše uredništva je prišle več pisem, kjer bralci sprašujejo, Kje so vzroki za tolikšen polom naših smučarjev aa svetovnem prvenstvu v zakopanih. Nekateri so v svojih pismih precej zahtevni, ker hočejo svedetl vso podrobnosti In vzroke za slab plasma na samem svetovnem okrog priprav naših smučarskih reprezentantov prvenstvu. Precej žolča In huda Jez* ja v pismih paših bralcev tudi na račun komentatorja RTV Beograd, ki jo enostransko obsedli naše tekmovale« tn s svojimi trditvami vrgel temno senco no sama pase, ki je slsb peznavalec te športne panoge, ampak tudi na celotno uredništvo RTV Beograd. Pokazalo se je, da naši kralei, zlasti ljubitelji smučarskega športa, kar dobro posntjo razmer* In pogoje, v katerih živijo naši smučarji in žal nam je, da t«h obširnih pisem ne moremo v eelotl objaviti, stiska za preztor j« velika tn »ato smo sklenili, da vam v naši rubriki »R*|ervirano za brale«« pojasnimo in vas obenem opozorimo, da jo naše uredništvo posvetilo temu problemu največjo pesornost In pripravilo poseben sostevek pod naslovom »Polom V zakopanih« na celi strani »Poleta«.
KAJ JZ Z JEMCEM?
Presenetilo me J«, ko »em izvedel, de Božo Jemc ni nastopil na svetovnem prvenstvu na Poljskem- Slišali smo |e, de se je pred leti po-
nastopal in zete me je veliko bolj presenetila novica, da njegova noga le ni v redu. Zanima me, ali je Jemc že Iz Jugoslavije odpotoval na Poljsko s poškodovano nogo In ali so ga zdravniki pred odhodom v zakopane temelji
Zdi se mi namreč prav nehumano, po ' nespametno pošiljati na velika
________________________ _____ . pr . m
škodoval nogo, vendar ta poškodba, kot sem
kasneje zv«d«l, ni bila težka, Božo je letoa g«
nlki pred odhodom v Zakopane temeljito pre-
gledali? Zdi se —>--------* -------’— ----- —
drugi strani pa tekmovanja človeka s poškodovanimi nogami. Spet pa me je presenetilo, ko sem prebral listo naših tekmovalcev za nastop v Kulmu, na kateri j« bil tudi naš najboljši skakalec Jemc. Kako je torej z vso zadevo, zlasti, če pomislim na polom v Zakopanih, ki bi ga lahko prav Bojo Jemc, če M nastopil, precej ublažil?
p. L., Ljubljana
Vaša vprašanje Je popolnoma na mestu. Tud) ml se sprašujemo, kaj Js bilo z Jemcem in kako to, da Jo is Zakopanov odpotoval v Kulm? Ce je njegova nega poškodovana, ja vprašanje, kakšna je ta poškodba In alt jo jo Jemc mogel preboleti v enem samem tednuT Ze pred Isti nam js pripovedoval, da ima meniseus. To jo precej nevarna poškodba, ki zahteva dolgotrajno zdravniško obdelavo. Strinjamo za s tem, da Jemc ni nastepll v Zakopanih, če se jo spet odprla stara rana. C« pa Jo bila poškodba lažja, petem se spet sprašujemo, zakaj le ni poskusil nastopiti v Zakopanih vsaj na ISS-tnotrskl skakalnici? Zdravniki, strokovnjaki so mnenja, da bi maral Božo kljub vsemu odpotovati Iz Poljske v domovino in ne v Kulm, kajti s takšno poškodb« kot Je meniseus, s« ni šaliti.
FERHATOVIC VAM BO ODGOVORIL
Rot redni bralec »Poleta« vas vljudno prosim, da mi odgovorite na naslednje vprašanj«1
-» Kot velik ljubitelj nogometa me zanima, če je nogometaš »Sarajeva« Ferhatovič že kdaj nastopil v naši državni reprezentanci. Upam. da bom prejel odgovor In se zanj že vnaprej zahvaljujem-
Franc Fidler, Store 37
Kolikor se spominjamo, Je bil Ferhatovič ž« na spisku selektorjev za sestave naše državo« reprezentance. Menda je tudi že nastopil, vendar za naše državne barve ni odigral tekme 4« konea. Svetujemo Vam, da se obrnete na samega Ferhatovlča, ki Vam bo natančno povedal, kako je bilo z njegovim nastopom v državo* reprezentanci. Pišite na naslov: Ferhatovič, Nogometni klub, Sarajevo, BIH.
NAJBOLJŠI strelci v hokejski ligi
Letošnje državno prvenstvo v hokeju h* ledu je končano. Prosim vas, da ml v rubrik »Rezervirano za bralce« objavite deset najboljših strelcev prvenstva.
Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem-Jože Medved, Radeč«
Ker j« bila letos Zvezna hokejska liga rs2’ deljena v dva dela — predtekmovanje In flna*n' turnir — nismo mogli sprptl objavljati lastvie« najboljših strelcev. Zapisniki posameznih tekem niso prišli pravočasno na Zvezo za hokej n« ledu Jugoslavije, pa tudi poročila s tekem J. predtekmovanju niso bila vselej točna. Kiju« temu nam j« uspelo zbrati pet najboljših strelcev z letošnjega prvenstva: Klinar (Jesenieei *• golov, Bogo Jan (Jesenice) ž«, Smolej (Jesenic*' 17, Felc (Jesenice) 16, Tišler (Jesenice) 15 **l«*
4. MARCA 1962
TOIET
s
FRIKA . AMERIKA — AVSTRALIJA — AZIJA — EVROPA — AFRIKA — AMERIKA

Straža pred pokalom Ju-lesa Rimeta — Tri mesece brez nogometa — Intenzivne priprave za Čile
Ce so za Ameriko značilni nebotičniki in baseball, za Španijo bikoborbe in toreadorji potem sta za Brazilijo dve najbolj anačilni karakteristiki kava in nogomet. In če boste Brazilcu hoteli dopovedati, da tudi v Evropi igrajo nogomet in da je celo med najbolj priljubljenimi Športi tega kontinenta vam bo odgovoril:
»Takega nogometa, kot ga igrajo pri nas ni nikjer na svetu. Nogomet, ki ga vidite na naših terenih osvaja srca gledalcev.«
Morda imajo Brazilci prav, ko trde, da takega nogometa ni nikjer na svetu. V južnoameriškem nogometu je vse specifično od nogometašev, funkcionarjev, trenerjev, maserjev, novinarjev, fotoreporterjev pa do gledalcev.
, Vzdušje na tekmah je treba le doživeti, kajti težko je opisati fse tisto kar se dogaja pod trinadstropnimi tribunami stadionov, kjer je zbrano tudi do sto tisoč gledalcev, kjer so igralci kot na bikoborbah ločeni od razgretih gledalcev z visoko žično ograjo in globokim kanalom napolnjenim z vodo.
Štirje mrtvi ob manife-btacijah
Se tako razgreti gledalci na evropskih igriščih ne predstavljajo niti desetine tistega, kar
doživljajo gledalci na južnoameriških igriščih. Ti gledalci vedo kaj je dober nogomet in zato pozdravljajo vsako virtuozno potezo igralcev, toda svojim ljubimcem so seveda najbolj naklonjeni. Na vsaki tekmi skrbno poslušajo sestavo moštev, ki jih napovedovalec objavlja pred začetkom tekme. In če se dogodi, da s sestavo moštva niso zadovoljni prirede takšen »koncert«, kot bi vsem desettisočem dirigi-
tem igralcem pridružili še trenerji, novinarji in fotoreporterji, ki so pozabili, da imajo svoje aparate za slikanje in ne za pretepanje, potem si lahko mislimo, kako je izgledalo nogometno bojišče po tej polurni bitki.
Spomnimo se samo majhnega detajla štiri leta nazaj, ko so se brazilski nogometaši vračali iz Švedske s pokalom Julesa Rimeta. Takrat je v manifestacijah, ki so ponekod prekipele do ekstaze, sodelovalo preko milijon •Brazilcev in v tej množici navdušenja so našli smrt štirje gorečneži nogometa. To je Brazilija, dežela kave in nogometa.
Vse do konca preteklega leta je v vitrini Nogometne zveze Brazilije stal zlati pokal Julesa Rimeta. Ob njem stoji noč in dan policaj, kajti vrednost te
v trajno last. To sta Urugvaj — zmagovalec leta 1930 in 1950 ter Italija — zmagovalec leta 1934 in 1938.
KROG KANDITATOV SE OŽI
Brazilci so vzeli priprave za svetovno prvenstvo zelo resno. Predsednik brazilske federacije je dejal, da so se za Čile začeli pripravljati pravzaprav že takoj po Stockholmu. Edina »težava« je v tem, da imajo igralcev preveč. V širšem izboru je bilo nič manj kot 185 igralcev. Ta krog so polagoma krčili, tako da je sedaj zajeto v pripravah 38 igralcev. Ti igralci so sedaj na letnem dopustu in ne smejo nogometa niti videti. 1. aprila pa se bodo začele intenzivne priprave.
▼se cenejše Pirijeve milje
m VM kes«, Se bo Bonton Krt*. J^SlsŠki e tlet, id S«U po viorcu te-JJfeCev tn smučarjev ustviriu tudi atletski profesionalni cirkus, slabo
Takega nogometa
ev
profesionalni cirkus, slabo -•'-eajal svoje kilometre. Svoj prvi ?*»»op je imel v San Sebatianu. Sit j« v neki areni za bikoborbe JMsl n« 18.000 m proti dvema Ipan-•kima tekačema, kt sta tekla vsak PO 5800 m. Plrie je sicer za ta na-JJbp dobil 1808 funtov, toda doživel P®re*. To Je verjetno vplivalo na J/feovo drugo pogodbo, ki jo je JfJenll v Tolosl, kjer Je zaslužil le J 888 funtov, Tugi tu Je doživel po-'V- »leba reklama za nekoč slav-*'•** tekača, ki bo odslej vedno j«« Ishko prodajal svoje mUJe in
rdi en sam dirigent. Nd sličen ndčin izražajo svoje navdušenje sdj ob lepih potezah lahko skandirajo ime ljubljenega igralca tudi po 10 minut neprekinjeno.
Na nogometnih terenih Južne Amerike je vse vroče, Vroče je ozračje, vroči gledalci in vroči nogometaši.
Da, tudi igralci mnogokrat prekipe v gvoji gorečnosti. Na zadnjem prvenstvu Južne Amerike se je na tekmi med Brazi-
najvišje nogometne trofeje so ocenili na 10.000 dolarjev. Pokal predstavlja starogrško boginjo zmage Niko in je odlit v 1800 g zlata. Letos januarja so morali Brazilci izročiti pokal mednarodni nogometni zvezi, ki ga bo 14 dni pred začetkom letošnjega prvenstva pripeljala v Čile. Ta pokal, ki je pravzaprav prehodna nagrada, lahko preide v trajno last tisti deželi, ki trikrat osvoji pokal. Čeprav ima letos
Pe gostovanju japonskih plavalcev, ki so letos januarja obiskali Avstralijo, je eden najvidnejših avstralskih trenerjev Don Talbot resignirano dejal:
»Postali smo tretja plavalna sila na svetu. Edino kar nam daje utehe- gta dva mlada nadarjena plavalca metuljčka Neville Maves in Kevin Berry.«
16-letni dijak la Melbourna Kevin Berry je bil zadnji dve leti kot senca svojemu leto dni Starejšemu kolegu in avstralskem rekorderju v plavanju na 200 m metuljček Njsville Hayeau. Hayes je bil ie plavalce, ki je v avoji športni ▼etrini hranil srebrno olimpijsko medaljo, aato *a je Kevin še posebno spoštoval. Čeprav sta
okoli vbodnih vrat olimpijskega bazena, poznal vse nosilce medalj in če mu je le uspelo, tudi sam smuknil v veličasten stadion, kjer so merili moči najboljši plavalci sveta. Takrat je Kevin trdno sklenil, da bo tudi on postal plavalec.
Kmalu za tem ga že srečamo v skupini mladih plavalcev, ki jih je pripravljal znani avstralski trener Frank Guthrie. Vešči trener, ki je pripravljal ekipo bodočih olimpijcev za Rim, je hitro odkril nadarjenost mladega Kevina. Pričelo se je trdo in Intenzivno delo. Kilometri, ki jih je Kevin preplaval na vsakdanjem treningu, so ze z tedna v teden večali, toda sadovi tega dela so se kazali tudi v rezul-
Najhitrejši delfin
#	NAJMLAJSI SVETOVNI REKORDER - NOVA ZVEZDA AVSTRAL-
#	SKIH BAZENOV - V ŠTIRIH LETIH TRENINGA SVETOVNI REKORD
Wla velika prijatelja, je mlajši Kevin gojil ene J*me vročo željo, da bi se mu vsaj na enem tekmovanju posrečilo dotakniti cilj prej kot Neviliu. Ta vroča želja se Je mlademu Kevinu japelnila pred mesecem dni. Teda dosegel jo «e mnogo več, kot je asm pričakoval. Kljub •▼oji izredni mladosti 16 let je postal svetovni rekorder, najmlajši na Usti najhitrejših plavalcev sveta. Toda njegova zgodba, čeprav ni *® dolga in posebno vznemirljiva, se je ssčela btnogo, mnogo prej.
Mali Kevin llerry je bil otrok vade, otrok kot je večina otrok na tem ogromnem oteka. Kdaj ae je naučil plavati, sam ne ve, k*t ne ve, kdaj se je nančil hoditi. Po starih grških načelih ae je učil v svojem najbolj agodnJem de-tinstvu plasti, čitati in plavati.
Kot velika večina avstralskih otrok je bil delalen prvega strokovnega pouka plavanja v redni loti. Rad je meril svoje meči v vedi a svojimi sošolci in ie takrat je kazal nekaj več »•darjeneati kot njegovi vrstniki.
Preskočimo nekaj let njegovega plavalnega razveja in povrnimo se v Avstralijo v času melbournskih olimpijskih Iger, v času, ko je Avstralija prevzela prvo mesto med plavalnimi velesilami na svetu. Takrat je 10-letni Kevin **rbno prebiral časopisa, ves dan ae je sake)
tatih. Počasi je »plezal po lestvici« uspehov in v predolimpijskem letu je bil kljub 14 letom že na 6. mestu avstralske jakostne lestvice in najresnejši kandidat za rimske igre.
Olimpijsko leto mu je prineslo pričakovan napredek in Kevin je postal akter tistih velikih dogodkov na plavalnem stadionu, katere je ie pred Štirimi leti s strahom in spoštovanjem občudoval.
Rimske igre so pokazale, da je mladi Kevin Berry tudi odličen borec. Uspel si je priboriti mesto v finalu in dosegel svoj osebni rekord s 6. mestom 2:18,8.
Letos so se dogodki vrstiti s filmsko naglico. Dvoboj z Japonci mu je prinesel prvo zmago p*d svojim večnim domačim tekmecem Hayesom in nov avstralski rekord s časom 2:12,8. Na prvenstvu Avstralije, ki se je pred nekaj dnevi zaključilo v Melbournu, pa je prekosil samega sebe. Že takoj po startu je začel s žilnim tempom in obrnil prvih 100 m v času 1:01,8. Tempo je bil skoraj nekoliko preoster, kar se mu je maščevalo v zadnjih metrih, ki jih je odplaval s skrajnimi napori. Toda stope-rice na cilju so zabeležile 2:12,5 — nov svetovni rekord. Teden dni za tem se je Kevin |e enkrat vpisal y tisto svetovnih rekorderjev. Tokrat n» Il#y • časom i:oo,i.
nikjer
Medtem ko Igralci počivajo in se zabavajo na obmorskih letoviščih pa * polno paro deluje »stroj« za priprave na svetovno prvenstvo. Brazilci mislijo prav na vse. Pripravljen je že hotel, kjer bodo igralci v Čilu stanovali. Brazilski srtokovnjaki so proučili vse temperaturne in vremenske značilnosti Čila v tej dobi. Celo za vodo so ugotovili, da ima velike količine magnezija, zato bodo pripravili takšno vodo, kakršne so vajeni Brazilci. Poleg hotela bodo imeli brazilski nogometaši na razpolago še igrišča za nogomet, košarko, odbojko, golf in atletiko ter gozdnat park s prostori za zabavo in posebno bolnico.
Brazilijo je zajela prava nogometna mrzlica, kajti v vetrino, kjer je štiri leta stal pokal Julesa Rimeta žele ponovno položiti to dragoceno trofejo.
Sugar se tokrat ni vrnil
Čeprav ni bU nikoli prvak težke kategorije — le-U boksarji namreč uživajo mnogo večjo popularnost kot njihovi kolegi lažjih kategorij — je Ray Sugar Kobinson boksar, ki bo odSel v zgodovino boksa kot eden najbeljžih boksarjev vseh časov.
Več kot dve desetletji je ta danes 42-letnl tekmovalec navduševal gledalce okoli ringa. Petkrat je osvojil naslov svetovnega prvaka srednje kategorije in v 154 borbah, ki jih je vodil v svoji dolgoletni profesionalni karieri zabeležil samo 11 porazov. To Je bilanca s katero se lahko pohvali malokateri športnik na svetu.
Itay Sugar Je petkrat že napustil ring In se petkrat zopet uspešno vrnil na prestol svetovnega prvaka. Ko je lani v borbi s Fulmerjem v 15 rundah izgubil naslov svetovnega prvaka, so mnogi bUi mišljenja, da se je Robinsonu zgodila krivica. Fulraerjeva zmaga po točkah Je bila problematična. Prve dni januarja se je Sugar ponovno pojavil v ringu, pve zmagi, ki jih je izbojeval v tem mesecu, posebna zadnja proti kanadskemu prvaku Griwsonu so dale slutiti, da se Sugar ponovno vrača na svoj nekdanji prestol. Tudi sam je bil v to prepričan, saj Je novinarjem dejal:
»Vem, da sem izgubil precej hitrosti, toda isto se je zgodilo tudi z mojimi nasprotniki. Prepričan pa sem, da bo meni to manj škodilo kot njim.«
Toda tokrat se je stari Sugar zmotil. Skoraj JO let mlajši D«nney Moyer iz Portlanda, ki je šele deveti na jakostni lestvici srednje kategorije, je v 10 rundah do kraja potolkel svojega slavnega nasprotnika.
Mnogi trde, da je ta poraz Robinsona neslaven zaključek njegove bogate športne kariere. Tokrat se že legendama prislovica »Sugar se vedno vrača« ne bo izpolnila, kajti kot vse kaže »Sugar se ne bo nikoli več vrnil.«
Naslednjega dne so bili vsi časopisi polni komentarjev, kot je to pač običaj ob tako velikih športnih prireditvah. Seveda tudi Haryju ni bilo prizanešeno. Tek na 100 metrov je pač ena najbolj privlačnih disciplin in zato je bilo to tudi povsem razumljivo. Ob rezultatih so bile tudi izjave in mnenja strokovnjakov, kot tudi znanih atletov. Mnogo je bilo zapisanega o startu, in sicer: napačen start, pobeg s starta, izreden start, bliskovit start, tak start se posreči samo enkrat izmed tisočih! Armin Hary je sicer postal evropski prvak, vendar je ostal Germar še vedno kralj sprinterjev!
— Bil sem prepričan v svojo zmago, — je izjavil Germar, — in sem pazil le na Delecoura (Franclja) ter nisem računal s Haryjem. — Bilo je tudi mnogo slik, kjer je bi|o razločno videti izreden start Haryja, ko je imel v trenutku starta, že pol metra prednosti. Mnenja so bila torej deljena in je večina priznavala rezultat in izreden tek novega prvaka na Sto metrov.
— Bilo mi je dokaj neprijetno, — pravi Hary. — Vse se je vrtelo v začaranem krogu okoli mene. Vse izjave in pripombe so bile povezane z mojim imenom. Najbolj pa me je jezila izjava Germarja. Končno le nisem bil več tako majhna »ribica«. Na prvenstvu v Hannovru sva si bila povsem enaka. Tako sem se pomiril šele, ko si je Germar priboril naslov evropskega prvaka v teku na 200 metrov. Sicer pa sva bila vedno zelo dobra prijatelja. Razne govorice in izmišljene pravljice pa tako niso bile važne. Šport je pač šport.
Končno smo si skupno priborili še eno medaljo, in sicer v štafeti -4 X 100 metrov. Da je bila mera polna, tudi to ni šlo brez zapletljajev. Predvsem odgovorni niso vedeli, ali naj me sploh uvrstijo v štafeto, češ, saj sem si že itak priboril naslov, pa tudi, da se ne zanimam kaj preveč. Očitali so mi, da sem malodušen ter da celo skušam ob vsaki priložnosti pritegniti pozornost nase. Vse to. sem jim. zelo zameril, saj je bila že moja davna želja, da tečem v štafeti in so bili ti očitki povsem neumestni..
Kljub vsemu me nato le uvrstili v štafeto. Ze takoj ob Začetku, ko smo vsi štirje zavzeli na Stezi svoja mesta, so mi vsi trenerji in vodstvo še poslednjič svetovali. Tekli smo namreč neposredno po nevihti, zato je bila steza še zelo razmočena ter mehka.
Dejansko je bila njihova glavna skrb v tem, da bom o pravem trenutku sprejel in nato oddal štafetno palico. Bali so se namreč, da zaradi svojega hitrega starta ne bi pobegnil svojemu predhodniku ali pa tudi sicer, da zaradi predaje same ne bi izgubil preveč časa itd.
V	štafeti so odločali centimetri in desetinke sekunde. Zato sem posvetil predaji največ pozornosti In glej. Česar sem se najbolj bal, se je tudi zgodilo. Čakal sem predolgo in tako sva jo s tekačem Manfredom komaj zvozila. Se preden sem bil v polnem teku, je že prišel do mene in morala sva dobro paziti, da ne bi zapustila proge ali izgubila palice ter da se pri tem ne bi zaletela drug v drugega, kar bi bilo usodno. Kljub težkemu položaju je nama uspelo; seveda pa sva, oziroma sem pri tem zapravil trohico zelo dragocenega časa. Nato sem tekel, kar sem le mogel. Kljub temu sem bil ob drugi predaji šele tretji za Angleži in tekači štafete Sovjetske zveze. Filttererju in nato Germarju kot zadnjemu tekaču je uspelo nadoknaditi zamujeno. Zmagali smo za las pred Angleži, ki so jim zmerili isti čas 40,2 sekunde. To je bil ob razmočeni progi in moji napaki še vedno res dober rezultat, sicer pa bi bilo lahko še bolje.
Moje napake si nisem mogel oprostiti. Sedaj je bilo razburjenje mojih predstavnikov in trenerjev popolnoma upravičeno. Sicer pa, saj sem se trudil in nisem namenoma zagrešil napake. Predaja je vedno največje tveganje in je ravno v tem vsa umetnost. Zal sem prav tu zaradi svoje hitrosti že večkrat grešil in so zato tudi oklevali o moji uvrstitvi v štafeto. Bodi kakorkoli že, ob koncu sem bil kljub temu najbolj vesel naše zmage, saj se je le vse srečno končale.
Ob povratku v domovino sem se odločil za krajši odmor. To sem predvidel še pred odhodom v Stockholm. Od napornih tekmovanj sem bil zelo utrujen. Zato sem odpovedal sodelovanje na nekaterih prireditvah. Tako tudi na mitingu atletov kluba ASV Koln, ki je bil že 29. avgusta .takoj po evropskem prvenstvu v Kolnu. Zgodilo se je zopet nekaj izrednega, štafeta ASV K81n je dosegla v sestavu Stein-Lauer-Fiitterer-Germar 4 X 100 metrov nov svetovni rekord v času 39,5 sek. Torej, zoper nekaj, kar je dalo misliti našim strokovnjakom ter jim osvežilo spomin na še tako rekoč neprespane dogodke naše štafete v Stockholmu. Oh, ta Hary...?!
V	zadnjih dnevih sezone 1958 se je Haryju spet nasmehnila sreča. Zabeležil je nekaj nad vse pomembnih zmag, s katerimi je povsem ovrgel še zadnje dvome iz evropskega prvenstva. Celo več. Po kratkem počitku, ki mu je nadvse koristil, je pričel namreč zopet nastopati. Bil je spočit in kar je najvažnejše, povsem duševno sproščen. Odmor je bil torej več kot potreben in koristen. Ze 6. septembra je sodeloval na atletskem mitingu v Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru.
Od tekmovanja sl nisem kaj dosti obetal, pravi Hary. Po krajšem premoru je bil to moj prvi nastop. Nasprotniki niso bili močni in moja zmaga ni bila vprašanje. Dobro razpoložen sem dopotoval s svojim klubskim kolegom Naujok-som v prijetno mestece ob jezeru. Uživala sva ob prirodnib lepotah ter se malce tudi podila z motornim čolnom po jezeru. Po krajšem obisku pri starših sva se nato ob kratkotrajnem počitku v hotelu napotila na stadion. Tukajšnja steza je bila znana kot ena najboljših in najhitrejših v zahodni Nemčiji, vendar si nisem obetal kaj izrednega. Kar pa se je zgodilo v sledečih nekaj desetih minutah, pa še v sanjah nisem pričakoval. Športna javnost je bila zaprepa-ščepa.
6
VOIET------------
PO LETOV A TRIBUNA — POLETOVA TRIBUNA — POLETOV A TRIBUNA
4. MARCA 1962
POLETOVA TRIBUNA
Nastop Jugoslovanov na svetovnem prvenstvu v Zakopanih pomeni za vse poznavalce, predvsem pa za nepoznavalce smučarskega tekmovalnega športa, polom, ki mu ga ni para v naši smučarski zgodovini. V vsem tem, kar bomo tokrat skušali obnoviti in pošteno zapisati, pa pravzaprav ne bo nič novega. To pišemo že vsa leta nazaj in vedno pridemo do istih zaključkov — status quo ...
V naše uredništvo je takoj po prvem neuspelem startu naših tekačev na 30 km prišlo več pisem, kjer bralci sprašujejo, kje so vzroki za takšen polom in kdo je odgovoren, da je naše tekmovalno smučanje na tako nizki ravni. Namerno smo čakali z odgovorom. To pa zato, da bi počakali prav do zadnjega dne na letošnjem
svetovnem prvenstvu in da bi si lahko šele ob koncu ustvarili pravo sodbo, čeprav bi lahko že po prvem neuspelem startu napisali komentar z isto vsebino, kot ga pišemo tokrat.
Seveda napak bi bilo poslušati samo naša mnenja, zlasti tistih, ki niso videli svetovnega prvenstva, ki niso občutili vsega poloma v takšnem obsegu kot so ga občutili tekmovalci sami in njihovo vodstvo. Zatorej najprej izjave prizadetih in še nekaterih smučarskih funkcionarjev in ljubiteljev zimskega športa, saj nam bodo njihova mnenja v marsičem pojasnila trenutno stanje našega tekmovalnega smučanja in probleme, ki jih je v tem športu na vsakem koraku preveč.
DR. DANILO DOUGAN,
predsednik' Smučarske zveze Slovčnije
— Smučanje je naš nacionalni šport. Toda pogoji za razvoj tekmovalnega smučanja so do danes pri nas slabi, še več, takšni, da enostavno ne dovolijo pravilnega razvoja. Naš družbeni sistem je pač takšen, da mora mlad človek opravljati svoje vsakodnevno delo, pri študiju ali kjerkoli na delovnem mestu. Zatorej je povsem nemogoče, da bi naš tekmovalec vadil skozi vse leto, pri tem pa da ne bi bil prikrajšan pri vsakodnevni zaposlitvi. Tekmovalec je človek in ne stroj. Zato bi bilo prav, da se enkrat otresemo takšnih ambicij in ne zahtevajmo od smučarjev čudežev. Ce pa govorim konkretno o samem tekmovanju in nastopu naših tekačev v Zakopanih ,sem mnenja, da je bila fizična in psihična obremenitev prevelika zanje. Moram tudi reči, da naše tekmovalce v odločilnem trenutku večkrat žal
tovariše, ki so se nenadoma tako ogreli za smučanje s kopico najrazličnejših »strokovnih in kritičnih« opazk, bi rad vprašal samo eno: kje ste bili, dragi tovariši, vsa leta, ko se je barka našega smučanja nezadržno nagibala in potapljala? Stali ste ob strani ih mirno gledali in samo čakali, da boste povedali svoje »strokovno« mnenje potem, ko bo verjetno že prepozno. Da, nič ni lažjega, kot kritizirati stvari, katerim niste nič doprinesli. In nič lažjega reči, da je vse skupaj trhlo, ko se je že sesulo.
Nikakor ne bi hotel, da ta moja izjava izzveni kot opravičilo, kajti tekmovalci si nimamo kaj očitati. Nasprotno, hočem postaviti vprašanje, in vesel bom, če mi bo nekdo objektivno odgovoril. — Kaj ste storili, da bi na primer Gašper
POLOM V ZAKOPANIH
zapustita morala in borbena zavest. Čudi me tudi, da še danes naši reprezentanti ne znajo mazati smuči. Za vse odlične tekače je mazanje smuči prava umetnost, skrivnost, če lahko rečemo, ki zasluži mimo tehnike teka, največ jo pozornost. Nastop naših tekačev v Zakopanih me je še enkrat prepričal, da moramo do temeljev spremeniti naš tekmo-
Sinoči se mi je sanjalo...
Danes zjutraj sem se zbudil v mlaki znoja. Vso noč se mi je sanjalo, da sem komentator! In to športni komentator nekega velikega časopisa z ogromno naklado. In ko sem se dodobra zbudil, sem bil vesel, da se mi je samo sanjalo. Segel'sem na nočno omarico" po cigareto -— to grdo navado imam, da kadim kar v postelji — in vse bi bilo prav, če ne bi na nočni omarici našel počečkanega papirja, na katerem je pisalo to, kar boste sedajle brali.
Torej sem v sanjah tudi pisal! Potem ni čudno, da sem se znojil. Berite, kar sem v sanjah napisal. Sestavek je imel naslov, pravi 'naslov.
SMUČANJE, NOGOMET, TELEVIZIJA, DA O KOPITARJU NITI NE GOVORIMO!
Tole je namenjeno vsem in vsakomur, ki je poslušal komentar televizijskega novinarja v nedeljo zvečer.
In to tudi tebi, dragi tovariš novinar, če si sestavek napisal sam — če ga pa nisi, pa vsem tistim, ki so pri sestavljanju sodelovali
Smučanje je šport. Najbolj navdušeni pri nas trde celo, da je to nacionalni šport. Ne vem kje je meja med športom in nacionalnim športom. Toda že mora biti, če nekateri tako pravijo.
Nogomet je šport. Tudi nacionalni, pravijo. Bo že res tako.
Oba pa sta različna športa. Cepec, boste rekli ,to vemo tudi brez tebe in zato se ti ni treba imenovati komentator. Drži! Samo v tej različnosti je več različnosti. Ne razumete stavka? Tudi jaz ne čisto dobro. Toda brez skrbi, kajti končno, ali razumete moderno umetnost? Jasno, da ne? (Pa brez kompleksov, saj je jaz tudi ne.)
Denimo različnost v opremi: smučar: (alpski) tri pare smuči (svoje), palice (svoje), čevlje (svoje), ostalo opremo (svoj)). Vse skupaj v vrednosti okoli 200.000 dinarjev (svojih). In baez nadomestila za plačo (svojo), brez nagrad, brez stanovanja in brez kuvert...
-Nogometaš: hlačke (klubske), čevlji (klubski), majica (klubska), žoga (klubska) — ta se razdeli po glavi v moštvu Pa nadomestilo za plačo, pa komfortno stanovanje, pa premije, pa, pa, pa, še kaj...
Gledalci: smučarji, razen nekaj v ledene svečke spremenjenih sodnikov, ponavadi nič.
Nogometaši:
... v prepolnem stadionu gleda danes tekmo okoli 40.000 gledalcev. Denarna sredstva: smučarski klub ta in ta, iz kraja tega in tega, prosi za dotacijo dinarjev toliko in toliko, da bi lahko priredil tekmovanje v kraju tem in tem.
Nogometni klub: kdo bi naštel lase na glavi, če ta ni plešasta!
Opazka ob robu televizijskemu komentatorju:
Povedanega je bilo nekaj o tri tisoč dolarjih in kaj vse, bi se vse za ta denar kupiti dalo. Res, dalo bi se kupiti: ali tri avtomobile, ali celo četrt žičnice. Pa bi komentatorju rekel ponovno: obstoja različna različnost. Znesek treh tisoč dolarjev so naši vrli nogometaši po vojni potrošili verjetno samo za znamke in dopisnice, ki so jih pošiljali z vseh krajev sveta svojim znankam in znancem. (Znanke nisem omenil na prvem mestu zlonamerno, ampak povsem zaradi bon-tona, ker imajo znanke že od nekdaj prednost.) Pa še eno za komentatorja: pri nas poznamo pesnika. Velikega pesnika! Na žalost ni bil smučar, čeprav je bil doma na Gorenjskem. Tudi nogometaš ne! Imel je pač smolo, da teh športov za njegovega časa še niso poznali in gojili.
Vedel pa je nekaj o čevljih (ne o smučarskih, ne o nogometnih, ampak kar takih). In pesnik je nekoč rekel: Le čevlje sodi naj kopitar. (Kopitar pomeni čevljar.) Z njim se strinjam v toliko, da bi priporočil komentatorju: naj se v bodoče omeji bolj na tole:
— Bobek daje Mitiču, Mitič daje Bobeku, Bobek vrača Mitiču, Mitič vrača Bobeku. Angleži pa (ali Nemci ali Madžari), so pravkar povedli svoje moštvo z 1:0 v prednost. (Za rezultate ne jamčim, ker sem kroničen nenogometaš...
Cigareta se-mi je zataknila, moral sem vstati in si preobleči prepoteno pidžamo, sanjski članek pa sem odnesel v uredništvo. In v kolikor bodo v uredništvu sodili, da nisem popolnoma nor, ga bodo objavili.	SANJAČ
valni sistem, strokovno vodstvo pa morajo prevzeti izurjeni inozemski trenerji.
PROF. MARJAN ŽAGAR,
podpredsednik Smučarske zveze Jugoslavije
— Nastop naših tekačev in deloma tudi skakalcev v Zakopanih pomeni neuspeh našega tekmovalnega smučanja, ki pa ima svoje korenine v preteklosti, Poglejmo si v oči in prenehajmo z optmističnimi napovedmi, ki zavajajo poznavalce, še bolj pa nepoznavalce tega športa. Naša reprezentanca, ki je nastopila v Zakopanih, je reprezentanca Slovenije, ali točiičje reprezentanca Gorenjske. POgdji/ v katerih živijo in trenirajo, Vlasti naši tekači, so nemogoči.' 'Da bom konkretno potrdil šHoje mnenje: Gašper Kor dež' in.VSa--. nez Pavčič nista prejela v času ' priprav do nastopa v Zakopanih niti dinarja. Vse, kar sta vložila za izpopolnitev svoje forme, presega amaterska hotenja. No;, in danes kaj je laže, kot vreči blato in zliti ves žolč na oba tekača! Sicer sem pa mnenja, da bi morali naši tekači v teku na 30 km vzdržati in vztrajati do konca. Malodušje je žal lastnost naših tekmovalcev, ko se znajdejo sredi svetovnih mojstrov. Prepričan sem, da bi samo z malo večjim razumevanjem s strani zveznih telesno-kulturnih forumov dosegli neprimerno več kot danes, ko ugotavljamo polom našega tekmovalnega smučanja.
CVETO PAVClC,
državni reprezentant v tekih na svetovnem prvenstvu v Zakopanih
— Govoril bom v imenu vseh tekačev. Svetovno smučarsko prvenstvo je torej za nami. Z rezultati, ki smo jih dosegli, smo si Jugoslovani izklesali enega ne preveč slavnih spomenikov na področju tekmovalnega smučanja. Res je, da smo tekmovalci pričakovali boljše rezultate in solidnejše uvrstitve, toda tokrat nam je športna in tekmovalna sreča popolnoma obrnila hrbet. Naj večja ironija pri vsem tem je, da smo se morali za dosego slabih rezultatov pošteno trudit) in da smo se najbolj namučili prav v štafetnem teku, kjer smo 'ddkegH''zafliij6'meštč: Morda pa je kar prav, da se je vse skupaj tako končalo, saj kakor vidim in slišim, se je v domovini zgodil čudež v trenutku, ko smo mi garali po težkih smučinah na Poljskem. Nenadoma se je pojavila kopica strokovnjakov, kakršnih smo smučarji že vsa leta nazaj, predvsem pa v pripravah za svetovno prvenstvo, pogrešali. Na RTV Beograd se je menda pojavil mož, ki bi rad žel tam, kjer ni sejal. Tov. Nlkitoviču bi rad povedal samo to, da je bolje, da se še naprej ukvarja z nogometom, če si hoče zagotoviti soliden položaj, ker pri smučanju bo kmalu prišel na beraško palico. Klient, ki si ga je zbral za molzno kravo, se še vedno imenuje — amater. Tudi ostale
Kordež ali Janez Pavčič (zase tega ne smem vprašati, ker sem prejemal 7000 din štipendije z veliko zamudo) dosegla boljše rezultate? Morda je pomoč v tem, da mora tekmovalec za trening izkoristiti svoj redni dopust? Morda v tem, da zaradi izostanka v službi ostane večina brez mesečnega zaslužka? Ali se kaže pomoč v tem, da je vsak tekmovalec sam sebi trener? Morda pa je dovolj samo to, da jim krojač ukroji pred odhodom na svetovno prvenstvo novo obleko? To sem hotel povedati in vprašati, ker ste nas danes obsodili brez upoštevanja olajševalnih okolnosti, katere upošteva vsak pravičen sodnik
BOGO SRAML,
predsednik Podkomisije za. skoke pri Smučarski zvezi Jugoslavije
— Naj povem brez uvoda, da pomeni nastop Jugoslovanov v Zakopanih samo logično posledico sistema v našem tekmovalnem smučanju. Pri nas nimamo trenerjev, tekmovalci imajo slabe pogoje za vadbo in vselej, kadar so na sporedu takšne prireditve, kot je svetovno prvenstvo, nujno pride do poloma, če že hočete tako reči. Morali bi videti, kako so pripravljeni Nordijci in po kakšni poti stopajo naši sosedni Italijani! Naše
priprave so v primeri z njimi pomilovanja vredne. Tekači bi se morali po mojem mnenja kljub vsemu boriti na progi in ne odstopiti. Ne morem razumeti njihovega malodušja, pa čeprav bi bili. zadnji. Velik problem je mazanje smuči. Spet sem opazil da nimamo pojma o tej izredno pomembni veji smučarske tehnike. Skakalci so razen Šlibarja zadovoljivo opravili svojo nalogo. Prepričan sem, če bi nastopil Jemc, bi bila končna podoba veliko lepša. Jemc bi se prav gotovo uvrstil med prvo dese-torieo in naloga skakalcev bi bila zadovoljivo opravljena. Ta-.ko pa, zakaj bi govorili o nekem neuspehu skakalčev, saj je njihov nastop samo potrdil sposobnosti in nadarjenost. Mnenja sem, da morajo tudi skakalci dobiti čimprej inozemskega trenerja.
STANE PELAN,
član Smučarske zveze Slovenije
— Moram reči, da me je hudo prizadelo, ko sem izvedel, da so naši tekači odstopili. Tega ne bi smeli za nobeno ceno storiti. Zakaj se jih je prijelo malodušje? Popolnoma je zgrešena misel — bolje odstopiti, kot biti zadnji. Vprašujem se tudi, kako to, da še danes ne znajo namazati smuči in kaj je delalo vodstvo? Zares polom, ki ne sme. imeti dalekosežnih posledic.
ANTON LINKE,
član Podkomisije za . teke pri SZ J in član vodstva na svetovnem prvenstvu v Zakopanih
— Naši tekači so kljub velikim težavam, ki jih imajo pri pripravah, dosegli več kot zadnja mesta. Ugotovil sem, da nihče med njimi ne zna mazati smuči in razporediti med tekom svoje moči. Ko sem gledal najboljše,' 'šerieMjalle, in jih primerjal z našimi, mi je bilo jasno,.&a .naši tekači .daleč zaostajajo'za tehniko Ih borbenostjo Nordijcev. No, da je mera polna in polom še večji, pa se je lotilo vseh veliko malodušje.
. Splahnela je tekmovalna morala in v tem velikem ambientu svetovnih mojstrov so se porazgubili. Sicer pa, da smo si na jasnem. Medtem ko vsi odlični tujci nenehno napredujejo in izpopolnjujejo svoje tekmovalne pogoje in seveda s tem rezultate, pri nas stagniramo, če ne celo nazadujemo. Včasih so bile časovne razlike veliko manjše med nami in drugimi, danes pa je ta prepad vedno globlji. Tako, kot delamo mi, menda nihče na svetu!
Preostane torej, da povemo še mi svoje mnenje. Kotf rečeno,, povedali ne bomo nič novega, rc^en konkretnih vzrpkov v Zakopanih, ki so vplivali na plasma zlasti naših tekačev, Po našem mnenju, zlivati žolč na reprezentanco je skoraj docela neutemeljeno, čeprav je ttidi nekaj krivde na samih tekmovalcih in tehničnem vodstvu, ki je spremljalo naše ljudi na Poljsko.
Našteli bomo vzroke, ki nam v celoti omogočajo ustvariti si pravo sodbo o našem polomu v Zakopanih.
•	Kadrovska politika in pogoji tekmovalnega smučanja so na napačni poti.
9 Gmotna podpora našim reprezentantom je nezadostna.
•	Strokovna pomoč, odnosno trenerji, ki jih naši smučarji nimajo so problem za se.
0 Malodušje in pomanjkanje borbenosti.
•	Tekmovalec mora znati namazati smuči.
•	Pomanjkljiva pomoč strokovnega vodstva.
Problem tekmovalnega smučanja je bil v zadnjih letih že večkrat predmet razpravljanj osnovnih smučarskih, organizacij in v zadnjem času tudi Republiške zveze za telesno kulturo. Vsa osnovna dejavnost mora biti v društvu, ki je osnovna celica celotne smučarske organizacije. In kaj vidimo? Društva zamirajo, funkcionarji zapuščajo klube, v tekmovalni areni pa se že leta in leta pojavljajo isti tekmovalci. Da ne bo zamere, tem večletnim reprezentantom vse priznanje, ker
In naše mnenje
v nemogočih pogojih sploh vztrajajo. Kadrovska politika je torej na napačni poti. Kako naj vzgajamo v društvu tekmovalce, če ni pogojev oziroma sredstev za vzgojo novih reprezentantov?
Komentator RTV Beograd, ki je »strokovno ocenil« polom naših smučarjev na Poljskem, je med drugim omenil tudi gmotna sredstva, ki so jih porabili smučarji za potovanje v Zakopane. Eden izmed ostalih komentatorjev pa tudi namiguje, da je treba javno povedati kakšne so vsote za smučarje, ki doživljajo takšne polome. Prav, pa vrzimo karte na mizo. Cveto Pavčič je že povedal, kakšna je bila podpora za njegove priprave za letošnje nastope. S tem pa se mi ne zadovoljujemo, ker hočemo slišati več. Letos so dobili smučarji po posameznih disciplinah naslednjo denarno pomoč:
tekači: 1.5 milijona, alpski smučarji: 1,5 mil., skakalci 1 milijon. To je bila letošnja podpora. Vsa prejšnja leta pa je vsak referat prejemal po 300.000 dinarjev! Da bomo še bolj konkretni: skakalec Koprivšek je v januarju prejel reci in piši od svoje ustanove 80 (osemdeset) dinarjev!! Kdo mu bo povrnil ves preostali zaslužek, ko se je pripravljal za letošnjo sezono? Vzemimo Šumija. Ta je v decembru prejel 5000 dinarjev, v januarju pa 1600 dinarjev! Prav Sumi ima zaradi tega precejšnje težave v svojem družinskem krogu. Cveto Pavčič nam je že povedal kaj sta dobila Gašper
Kordež in njegov brat Janez. Da ponovimo njegove besede — nič!!! Sedaj pa vzemimo za primer, kakšne so podpore za italijanske smučarje. Od leta 1956 dalje prejemajo tekači vsako leto 20,5 milijona lir, skakalci 8,5 milijona in alpski 21 milijonov lir. Trener Nilson zahteva, da so italijanski tekači vseskozi na pripravah, kar pomeni, da so praktično profesionalci. Da bo podoba še bolj jasna, pa si poglejmo, kakšni so sicer prejemki italijanskih smučarskih reprezentantov: vsak mesec prejemajo mesečno plačo, za odsotnost še službeno dnevnico in zraven olimpijsko dnevnico. Zdi se nam, da je dovolj nazorno povedano, kakšno podporo prejemajo naši smučarji, katerim nekateri nenehno očitajo, da prejemajo preveč in da je vsaka podpora zanje preveč!
Naši reprezentanci so prepuščeni samim sebi. Trenerjev tujcev nimamo. Pa tudi če bi jih imeli je naše vsakodnevno življenje takšno, da smučarji zaradi našega načina življenja ne bi mogli zapuščati svojih delovnih mest.
Da pa je polom še toliko večji, je tudi nekaj subjektivnih vzrokov. Naše smučarje, zlasti tekače je zajelo malodušje, kar jih je spravilo do prepričanja, da je bolje odstopiti kot zadnji prismučati na cilj. Popolnoma zgrešena misel, zaradi česar je danes še večji očitek.
Težko je razumeti, da tekmovalec, ki že leta in leta stopa v mednarodno areno, še vedno ne zna namazati smuči Za-
kaj nismo prav temu posvetili doslej večjo pozornost, saj, se je to dogajalo skoraj na vseh tekmovanjih v preteklosti.
In za zaključek še vprašanje našemu tehničnemu ali če hočete strokovnemu vodstvu, ki je spremljalo naše smučarje na Poljsko.
Po našem mnenju bi moral potovati s tekači takšen človek, ki bi lahko na licu mJsta svetoval, pregledal progo in smuč) tekmovalcev ter jih pied tekmo kot obveščevalec sproti spodbujal in opominjal, tako pa so bili v tej . veliki borbi popolnoma osamljeni. So sicer še'druge naloge strokovnega vodstva, toda že te pomanjkljivosti, ki smo jih tokrat omenili pomenijo nezaupnico zanj. Sprašujemo se tudi, mar niso naši strokovnjaki vedeli pred odhodom na Poljsko, da morda mnogi reprezentanti le niso tako pripravljeni kot so optimistično napovedovali v svojih izjavah?! To bi že morali vedeti, da tekmovalec sam od sebe ne bo rekel: ne bom potoval na prvenstvo, ke? nisem dobro pripravljen ..!
Šf besedo ali dve o skakalcih. Ker ni nastopil Jemc sm° ostali praznih rok. To zveni nekoliko čudno, pa vendarle drži-Jemc pomeni za vse ostale fe' prezentante veliko duhovno silo, saj mu vsi priznavajo, da je naš najboljši skakalec, zatorej njihov vzornik. In ker nastopil, smo tudi tu razočarani, čeprav so rezultati, ki so .im dosegli Oman. Zajc in deloma Pečar solidni, če že ne pričakovani, O Šlibarju je bilo marsikaj napisanega. Vemo le to. da je svetovni rekorder in njegovega slovesa ne bi smeli tak0 poceni prodajati. Niti on, s0 manj pa drugi!
MARJAN LIPAH
4. MARCA 1962
TOEET
ATLETI
POD
KUPOLO
GR
Draga Stamejčič v teku na 60 m ovire
V torek je bilo odprto prvenstvo Ljubljane, na katerem je sodelovalo preko 200 atletov in atletinj iz 11 klubov. Foto zapis našega reporterja Dušana Skerlepa
OBISK PRI TELESNO VZGOJNIH ORGANIZACIJAH
Tesno sodelovanje z družbenimi in političnimi organizacijami
Pred dnevi so v Štorah zborovali pripadniki TVD Partizan — Kovinar, ki so dobili streho pod enotnim društvom že pred letom dni. Do nedavnega sta bili t> Štorah dve druitvi TVD Partizan in ŠD Kovinar, Med njima so bila precejšnja trenja o izkoriščanju objektov, dodeljevanju finančnih sredstev in podobnem. Društvi nista dosegali posebnih dosežkov in rezultati dela niso bili v skladu s krajevnimi možnostmi in pogoji. Po zdužitvi športnikov in telovadcev v enotno društvo pa gredo stvari s hitrimi koraki na bolje. Temeljna telesna vzgoja je dobila v društvu vidno mesto, zapostavljeni pa niso tudi športniki, ki delujejo v posameznih sekcijah oziroma klubih. Trenutno šteje društvo nekaj nad 250 aktivnih članov, ki se poleg splošne vadbe udejstvujejo še v nogometu, rokometu, kegljanju, košarki, smučanju in namiznem tenisu.
Značilnost štorskega društva je povezanost s krajevnimi družbenimi in političnimi organizacijami ter v izrednem razumevanju železarskega kolektiva za rast in razvoj telesne kulture med delavstvom. To razumevanje je vidno v posameznih akcijah in pomoči uprave podjetja, tovarniškega komiteja ZK, sindikata in Ljudske mladine* V Železarni imajo referenta za športno rekreacijo in oddih in je to edini primer v celjskem okraju!
Tovarniški komite ZK je bil z ostalimi družbenimi organizacijami pobudnik velikih prostovoljnih delovnih akcij pri gradnji športnih objektov, kjer je bilo opravljenih na desetti-soče ur. Dela bodo letos nadaljevali in do 15. maja bodo zgrajeni vsi športni objekti v modernem športnem parku novega naselja na Lipi. Te dni bodo tudi zaključili dela pri modernem dvosteznem kegljišču. V naslednjih mesecih pa na igriščih za košarko in rokomet, nakar bo svojemu namenu izročena še najmodernejša in največja telovadnica v celjskem okraju. Vrednost športnih objektov ocenjujejo z nad 70 milijoni dinarjev, v resnici Pa je ta vrednost mnogo večja, saj so bili mnogi miljoni prihranjeni z velikimi prostovoljnimi delovnimi akcijami in s Pomočjo uprave železarne.
Skratka — skupščina je pokazala, da je sožitje med telovadci in športniki v enotnem društvu na dobri osnovi, čeprav so tu in tam še določena
trenja, ki pa so bila rezultat nekaterih prenapetežev. Z pridobitvijo novih objektov, bo društvo lahko zajelo še nove stotine mladine v svoje vrste. Zelo razveseljiva je bila razprava zastopnika tovarniškega komiteja ZK, ki je med drugim dejal, da bo treba že v bližnji bodočnosti za pestrejše delo v društvih dobiti profesionalne strokovne kadre. Store si bodo ob svojih materialnih pogojih lahko ustvarile takšno društvo z razgledanimi strokovnimi kadri, saj bo prav od njih odvisna nadaljnja rast in napredek telesne kulture v tem industrijskem kraju.
Če je štorska skupnost že doslej ustvarila take pogoje za razvoj telesne kulture, bo v polni meri podpirala to dejavnost tudi v bodoče, ker ve, da je telesna kultura važen sestavni del standarda delovnih ljudi. V tem smislu so razpravljali na skupščini tudi predstavniki sindikata, uprave železarne, SZDL in Ljudske mladine.
Razveseljiva je bila tudi razprava o problemih šolske telesne vzgoje v Štorah. Okrog 300 šolske mladine v nižjih razredih osnovne šole ima pouk telesne vzgoje kar v razredu, ker nimajo ustreznih prostorov. Tudi na Metalurško-indu-strijski šoli imajo v J. in II. razredih telesno vzgojo le eno uro tedensko.
Letos junija bodo Store prizorišče jugoslovanskih metalurških iger. V tem času bodo v Štorah na novo urejenih objektih številna športna tekmovanja, ki bodo zbrala nad 500 mladih športnikov — metalurgov iz vse države. Tudi Partizan — Kovinar je na svoji skupščini precej razpravljal o teh igrah in prevzel tudi določene obveznosti. V Štorah pričakujejo, da bodo te igre služile izboljšanju kvalitete, množičnosti in nadaljnji propagandi telesne kulture v tem kraju. Skratka, od teh iger si obetajo dragocen kapital, ki se bo odražal v nadaljnjem utrjevanju mladega telesno vzgojnega društva.
Skupščina v Štorah Je ponovno potrdila, da lahko na področju telesne kulture zaznamujemo izredne uspehe in rast le ob tesnem sodelovanju telesno vzgojnih društev s krajevnimi, političnimi in družbenimi organizacijami v medsebojnem poznavanju in reševanju perečih problemov ter v resničnem vraščanju v krajevno skupnost.
Najti pravilno pot do kvalitete
Tehtno razprava o kvalitetnem Športu - Mladinske Sole bi bile velika pridobitev Do kvalitete )e treba priti po vnapref določenem načrtu in seveda na osnovi množičnosti.
Pred nedavnim je bil v Ljubljani zanimiv sestanek, katerega so se udeležili predsedniki Okrajni zvez za. telesno kulturo in predsedniki nekaterih občinskih zvez, vodil pa ga je predsednik ZTKS tov. Janez Zemljarič. Razgovor je tekel o eni najbolj aktualnih tem o kvaliteti današnjega športa, o kateri je povedal svoje misli tov. ing. Kristan««, predsednik komisije
za kvalitetni šport prt ZTKS.
V lanskem letu so . slovenski športniki dosegli vrsto odločilnih rezultatov. Nad njimi smo bili seveda navdušeni In pri tem nismo pomislil od kod pravzaprav izvirajo. Danes, ko vse to lahko trezno presojamo in analiziramo vidimo, da ti rezultati niso plod nekih objektivnih pogojev, marveč so popolnoma subjektivni, so plod izredne volje in talenta posameznikov in tako skorajda lahko ugotovimo* da so umetni.
Za naš šprot je tudi značilno, da dosezamo vrhunske rezultate, (seveda kadar jih sploh dosezamo) v dokaj pozni starostni dobi. Pri nas so najboljša leta za doseganje vrhunskih rezultatov od 26 do 28, medtem ko je v drugih razvitih državah ta meja pomaknjenega na 20 do 23 let
Ob uspehih, ki smo jih dosegli v lanskem športnem letu, pa včasih kar pozabimo tudi na vrsto neuspehov. Eden najbolj bolečih je gotovo polom jugoslovanskih smučarjev na svetovnem prvenstvu v Zakopanem, pa čeprav vemo, da je smučanje naš ljudski šport, da ima kar najbolj množično osnovo. Vse to kaže, da nekaj v delu z mladino, v delu s talenti, v delu s strokovnjaki in tekmovalci, ni bilo v redu.
MLADINSKE ŠPORTNE SOLE OSNOVA ZA BODOČE DELO
•	Mladinske športne šole ustanavljajo po vseh državah, kjer je telesna kultura visoko razvita. V najbolj razvitih državah so funkcijo teh šol prevzele kar redne šole in šele potem sledi selekcija in specializacija. Za sedaj pri nas redne šole te naloge ne morejo opravljati in najbolje bi bilo, da bi mladinske športne šole ustanavljali pri šolskih športnih društvih, pri športnih društvih, pri okrajnih in občinskih zvezah za telesno kulturo, morda pa bi bilo prav, da bi ustanovili tudi eksperimentalno mladinsko športno šolo v Ljubljani. Po približnem računu bi lahko šlo skozi te mladinske športne šole okoli 4.000 ljudi, doslej pa je bilo kolikor toliko nadrobne vzgoje deležno le približno 700 pionirjev.
•	Za dvig kvalitete je seveda potrebna tudi solidna strokovna organizacija, saj vemo, da je bila raven tečajev, ki smo jih prirejali v zadnjih letih zelo nizka, da je bilo vse preveč sEromno in da ni bilo možnosti izpopolnjevanja. Seveda je tudi izredno zaskrbljujoče, da so
sredstva namenjena za dvig strokovnih kadrov, ostala že več let neizrabljena. Torej, trebe je ustanoviti močno strokovno organizacijo, ki bo skrbela za strokovni dvig svojih kadrov in seveda za širjenje svojih vrst
•	K izboljšanju kvilteta sodi tudi moralno vzgojno delo s posameznimi športniki. Negativnih pojavov je kar precej, večkrat pa opažamo, da športniki za razna tekmovanja moralno niso pripravljeni, in tako pride do raznih pojavov neborbenosti in podobno.
•	Da bi se kvaliteta našega športa dvignila je treba najti tudi čimveč propagandnih pri-
Tekmovanje za evropski košarkarski pokal prvakov je prišlo v zaključno fazo. V mesecu marcu bodo odigrane tekme četrtfinala tega tekmovanja. Skupno tekmuje tako sedaj še osem najboljših evropskih moštev in sicer prvaki: Poljske (Legija), Španija (Real), Turčije, (DSK), CSSR (Iskra Svit), Belgije (BBC Antwerpse), TSSKA in Dinamo iz Sovjetske zveze ter ASK Olimpija. Le-ta se bodo pomerila med sabo takole: Legla (Varšava) : Real (Madrid), DSK (Carigrad) : Dinamo (Tbilisi), TSSKA (Moskva) : Iskra Svit (Praga) in BBC Antwerpse (Antwerpen) : ASK Olimpija. Vsa prva srečanja se igrajo v mestu prvoimenovanega, povratna pa nato v mestu drugo-imenovanega moštva.
Jugoslovanskemu prvaku Olimpiji je bila sreča pri žrebanju do sedaj izredno naklonjena. Dosedanja nasprotnika, tako avstrijski prvak Engelman, kot predstavnik Zahodne Nemčije USC Heidelberg nista bila dorasla tekmeca. Tako so jih naši košarkarji zlahka odpravili in se uvrstili v četrt finale. Tudi sedaj imajo realne možnosti da odpravijo in izločijo svojega nasprotnika
jemov in med najuspešnejše prav gotovo štejemo kvalitetna tekmovanja. Eno takih tekmovanj so Jugoslovanske pionirske igre. V zadnjem času razmišljajo o jugoslovanskih športnih igrah z olimpijskim sporedom in nekaj podobnega bi veljalo uvesti tudi v Sloveniji. Vredno bi bilo razmisliti tudi o olimpijskem dnevu.
•	Izmenjava športnikov je gotovo koristna in bi prispevala svoj delež k kvaliteti. Tako bi na primer smučarji lahko odpotovali na trening v Avstrijo, v zamenjavo pa bi prišli k nam avstrijski športniki kake druge zvrsti in bi se poslužili našega Doma v Seči ali pa bi jih lahko peljali tudi v Makarsko.
•	Boj za kvaliteto je treba nričeti pri naj mlajših. Košarkarska zveza si je že omislila posebne — manjše koše za pionirje, tako da bo le ti že lahko
Uvrstitev v polfinale tekmovanja za Evropski košarkarski pokal prvakov pa pomeni že izreden uspeh ne le za Olimpijo, ampak za jugoslovansko košarko sploh. Vendar pa naloga ne bo lahka. Belgijci so prvi nasprotnik, ki utegnejo prekrižati račune. Mnogi so po zadnjem nastopu belgijske reprezentance v Ljubljani in Mariboru povsem prepričani v popoln uspeh Olimpije tudi v tem srečanju. Vendar pa si bo v tem primeru potrebno zmago res priboriti. Znano je namreč, da so nekatera moštva zahodne Evrope in to predvsem Italije, Belgije in Španije mnogo močnejša kot njihova izbrana reprezentanca. To so naši košarkarji že večkrat dobro občutili. BBC Ant-werpse je že vrsto let eno najboljših moštev Belgije, ki je tudi v mednarodni areni zabeležilo odlične rezultate.
Ne mislimo podcenjevati moč in znanje ter sposobnosti našega državnega prvaka. Vendar pa želimo opozoriti na dejstvo, da sta bili dosedanji tekmi z Avstrijci in Nemci več ali manj le povprečen trening..Tokrat pa si bo treba zmago priboriti in igrati v polni moči. Predvsem
zgodaj obvladali veščino te igre in nekaj podobnega bi lahko uvedli tudi v drugih športnih panogah.
O vsem tem so že zelo živahno razpravljali vsi sodelujoči in ugotovili, da so predlogi inž. Kristančiča zelo zanimivi in da bi bilo prav, če bi kmalu pričeli izdelovati načrt za dvig kvalitete, ki naj bi bil potem pravilo za vse in tako bi lahko prišli do prave poti, ki nas bi v najkrajšem času privedla do take kvalitete, ki bi stala na temeljih množičnosti in bi jo lahko imenovali — prava kvaliteta. Seveda pa bo treba pri tem premostiti marsikatere težave, med katerimi velja še posebno omeniti, hude klubaške težnje, ki mnogokrat ovirajo prizadevanja na poti izboljšanja kvalitete. Na tak ali drugačen način se bo treba dogovoriti s klubskimi funkcionarji, da je taka pot nujna in potrebna.
bo težka prav prva tekma v Antwerpnu. Na domačem igrišču so Belgijci že večkrat pripravili kaj neprijetno presenečenje tudi najboljšim moštvom, ki nato tudi na domačem igrišču niso uspela nadoknaditi zamujeno. BBC Antwerpse je v lanskoletnem tekmovanju na domačem igrišču odpravil moštvo KK Beograda kar za dvajset točk razlike. Beograd je bil takrat v svoji lahko rečemo življenjski formi. V Antwerpnu je podlegel v najmočnejšem sestavu, igral ni edino Gordič.
Vsega tega se tudi dobro zaveda tehnično vodstvo in uprava kluba Olimpije. Po krajšem aktivnem odmoru je moštvo sedaj v polnem treningu. Pred odhodom v Belgijo bodo odigrali tudi nekaj tekem z najboljšimi jugoslovanskimi moštvi. Tako sodelujejo košarkarji Olimpije na turnirju v Slavonskem Brodu, kjer igrajo še Zadar (z Djerdjo), Lokomotiva, Zeljezničar in domači Radnič-ki. Prihodnjo soboto in nedeljo to je 10. in 11. marca, pa bo Olimpija priredila v veliki dvorani na Gospodarskem razstavišču turnir, na katerem bodo nastopili Lokomotiva iz Zagreba, KK Beograd ter reprezentanca Ljubljane. Nato bodo v Amwerpnu pomerili v prvenstveni tekmi z BBC Antwerp-senom. Z Belgijci vodijo še zaključne dogovore glede terminov obeh tekem. Tako bo tekma v Belgiji predvidoma 17. ali 18. marca, povratna pa v Ljubljani 31. marca 1962.
EVROPSKI KOŠARKARSKI POKAL PRVAKOV
Olimpija v četrtfinalu proti BBC Antwerpse
V PRVEM SREČANJU OLIMPIJA GOSTUJE V ANT-WERPNU — OBE TEKMI MORATA BITI ODIGRANI SE
V	MESECU MARCU — OBŠIREN PROGRAM PRIPRAV MOŠTVA ZA ZAKLJUČNI DEL TEKMOVANJA — BBC ANTWERPSE JE TEŽAK IN NEVAREN NASPROTNIK —
V	SOBOTO IN NEDELJO BO OLIMPIJA IGRALA NA GR PROTI LOKOMOTIVI IN BEOGRADU.
Tudi v ženski zvezni ligi le Olimpija
MLADINSKI TROBOJ VIDEM : KOROŠKA : SLOVENIJA'
Odlični Maier
Znano je, da je bil na zadnji skupščini KZ J sprejet sklep, da bodo članice letos tekmovale v zvezni košarkarski ligi. Skupno bo tekmovalo osem ekip. Slovenijo naj bi zastopali kar dve vrsti: Olimpija in Branik iz Maribora. Olimpija se je uvrstila v zvezno ligo kot prvak LRS, članice Branika pa so si to pravico priborile šele na kvalifikacijah v Sarajevu. Dva predstavnika v tem najvišjem tekmovanju jugoslovanskih košarkaric pomeni izreden uspeh slovenske ženske košarke.
Do tu je vse v redu in prav. Kot strela z jasnega pa je prišla novica, da uprava KK Branika odpoveduje sodelovanje v zvezni ligi. Brez predhodnega posvetovanja s KZS je pri KZ J v Beogradu odpovedala sodelovanje ženske ekipe v zvezni ligi. KZS je takoj nato na skupščini KZJ v Zagrebu preklicala odstop Branika ter nato takoj stopila tudi v stik z upravo KK Branika. Na pobudo slovenske zveze je bil v Mariboru skupen sestanek predstavnikov Branika, Maribora ter KZS. Vendar trenutno še niso našli skupne rešitve. Domenili so se le, da se bodo v kratkem zopet sestali. Med tem pa naj bi izdelili vsak svoj predlog in najboljšo reši-
tev, tako o potrebnih finančnih sredstvih kot o morebitni združitvi ženskih vrst Maribora in Branika. Ker so bila ena glavnih težav tudi finančna sredstva, si bo KZS prizadevala, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi bila Braniku zagotovljena potrebna sredstva. Še preden je prišlo do ponovnega sestanka, je Branik dokončno odpovedal udeležbo v zvezni ligi tako pri KZS kot pri KZJ. Košarkarska zveza Slovenije je tako sedaj ostala brez moči, njeno prizadevanje pa brezuspešno.
Ta korak Branika je kaj hitro zbudil splošno nezadovoljstvo in ogorčenje med vso slovensko košarkarsko javnostjo, predvsem pa med košarkarskimi delavci. Najbolj so vsekakor prizadete košarkarice Jesenic. Ta kolektiv je v zadnjem času zabeležil že lepe uspehe ter si stalno prizadeva, da bi si priboril mesto v zvezni ligi.
Našli bi sredstva in prepričani smo, da bi z vztrajnim delom tudi ostali v družbi najboljših, pravijo na Jesenicah. To bi za nas pomenilo ogromno. Zanimanje za košarko bi bilo tako še večje, kar pa bi pomenilo tudi vse večji priliv mladega naraščaja mladink. Mne-
nja smo, da smo po teh dogodkih popolnoma upravičeni, če pravimo, da bi moralo na kvalifikacije tisto moštvo, ki bi nato tudi hotelo in bilo sposobno, da tekmuje. Ali tega pri Braniku prej res niso vedeli?!
Ce pobliže pogledamo vzroke, ki so napotili upravo Branika do te odločitve, moramo ostro grajati njihovo nesmotrno delo in sedaj končno tudi pobeg pred odgovornostjo. Zvedeli smo, da so nekatere igralke Branika prenehale z aktivnim igranjem. Vendar pa pri Braniku kljub temu menijo, da bi lahko tekmovali tudi s pomlajeno ekipo. Prav tako pa tudi, da bi lahko obstali v ligi. V drugi sapi pa trdijo, da nima smisla, da tekmujejo s takim neizkušenim moštvom. Mnenja so celo, da od tega ne bi imeli nobene koristi, razen izgube 700.000 dinarjev, kolikor pač to tekmovanje v zvezni ligi stane. V prihodnjem letu pa, da bi bili zopet v isti situaciji.
Bodi kakor koli že, odločitev Branika vsekakor ni na mestu. S tem so slovenske košarkarice izgubile eno mesto v zvezni ligi. Zelo težko si ga bo zopet priboriti!
. Prepričani smo, da bi Branik
lahko in moral to zadevo urediti in rešiti. Vsak začetek je pač težak in treba se je boriti in smotrno delati. Kaj pa pomeni tekmovati v zvezni ligi za popularizacijo in razvoj košarke, pa je že vsem jasno. Za kvaliteten šport imamo tudi sredstva. Treba si jih je le znati priboriti in zanje žrtvovati mnogo truda in dela ter jih tako opravičiti.
TUDI KANADA ZELI OLIMPIADO
Se dve leti nas ločita od olimpijskih iger v Innsbrucku in Tokiu. Toda že sedaj se bijejo ostre borbe za zelenimi mizami kdo bo organizator bodočih olimpijskih iger leta 1968. Na FIS tekmovanju v Chamo-nixu so Kanadčani predložili kandidaturo za zimske igre 1968. Kanadski delegat 'je tudi utemeljeval zakaj naj bi bila Kanada organizator zimskih olimpijskih iger leta 1968.
SMUČARSKE TEKME V ČRNI
Črna, 4. marca — V počastitev narodnega heroja »Toneta Okrogar-ja-Nestla« je Smučarski klub Črna na Koroškem organiziral na Smrekovcu nad Cmo veleslalom. Proga je bila dolga 830 m z 210 m višinske razlike in 19 vrati. Nastopilo jč 34 tekmovalcev iz Raven, Slovenj Gradca, Luč in Črne.
Rezultati — člani: Plesec (C) 36,3, Adamič (C) 37,3, Miklavc (C) 39,4; mladinci: Wlodyga (F) 38,1, Cikon (F) 38,5, Srebre (C) 40,5. V ekipnem tekmovanju so zmagali smučarji Cme s časom 1:35,0
Kranjska gora, 4. marca — Vzporedno z državnim prvenstvom je bil danes tudi mladinski troboj v veleslalomu mladih smučarjev Vidma, Koroške in Slovenije. Na prvih mestih so smučarji Koroške, medtem ko so vsa naslednja mesta zavzeli Slovenci. Italijani so poslali le tri tekmovalce. Dva sta odstopila, tako da se Videm v končni oceni sploh ni uvrstil. Zmagal je Maier, sin Avgusta Maierja, ki je pred vojno večkrat zmagal na tradicionalnem triglavskem smuku. Mladi Maier je bil letos na državnem avstrijskem mladinskem prvenstvu deveti. Drugo mesto je osvojil Rantar, prav tako iz Koroške, ta pa je osvojil na državnem prvenstvu četrto mesto. Najboljši Slovenec je bil Guček, ki je zaostal za Maierjem nekaj manj kot šest sekund.
Vso grajo pa zaslužijo Boškln, Soklič in Komac, ki so zaradi malomarnosti zamudili start in bili diskvalificirani. Sprašujemo se, zakaj so takšni neuspehi v našem smučarskem športu. Poznamo marsikatere vzroke. No, in če danes dodamo k vsem objektivnim težavam še takšno nedisciplino, potem nam je spet marsikaj razumljivo'
USPEH NAŠIH HOKEJISTOV V PARIZU
Pariz, 4. marca. V meddržavnem »rečanju v hokeju na ledu med reprezentancama Francije in Jugoslavije so zmagali naši hokejisti z 8:4 (3:1, 1:3, 4:0). Gole za Jugoslavijo so (iosegii: Klinar 3, Tišler 2, Smolej, Jan in Ravnik po enega. Vodstvo za Jugoslavijo je dosegel Klinar v 3. minuti, toda kmalu za tem je Francoz PInasetti izenačil. Drugi gol je dosegel v 7. min. Tišler, Klinar pa je v 14. min. povišal na 3:1. Druga tretjina je bila v znamenju francoske premoči. Sele v tretji tretjini je uspelo Jugoslovanom zaigrati s polno močjo in doseči štiri gole. Povratna tekma bo danes ob 22. uri.
Ljubljana : KAC 6:4 (2:9, 1:2, 3:2) Beograd : Ortissei 3:7 (0:2, 3:2,1:0) Partizan : Ortissei 6:4.
MEDNARODNE VESTI Kairo, 4. marca. V petek so bila na vrsti prva srečanja na mednarodnem teniškem turnirju v Kairu, na katerem nastopata tudi jugoslovanska igralca Bora Jovanovič In Nikola Pilič. Naša tekmovalca tokrat prvič nastopata v tekmovanju za pokal držav, ki se odvija v okviru mednarodnega teniškega prvenstva v Kairu. V prvem kolu tekmovanja posameznikov za moške je Jovanovič premagal Feahremanda (VN) 6:2, 6:4.
KEGLJAŠKO TEKMOVANJE KVALITETNIH KLUBOV SLOVENIJE IN HRVATSKE
Modic 972 kegljev
Po slovesni otvoritvi kegljaškega tekmovanja kvalitenih klubov Hrvatske in Slovenije v Ljubljani in Zagrebu, v katerem sodeluje šestnajst ekip, so včeraj stekle prve krogle. Na kegljišču Gradisa in Slovana v Ljubljani ter Grmoščice in Proleterja v Zagrebu, šo se srečali klubi Lokomotiva in Medveščak iz Zagreba, Grafičar iz Osijeka, Var-teks iz Varaždina, Triglav iz Kranja, Konstruktor ter Jesenice in Ljubljana.
Ze prvi dan tekmovanja so bili doseženi odlični rezultati, kar vse kaže, da bo tekmovanje na visoki kvalitetni ravni. Tako je Igor Modic, član Ljubljane v prvem nastopu izenačil državni rekord 972, ki ga je doslej imel dve leti Drago Popovič, član Susedgrada iz Zagreba. In ne samo to. Tudi ostali tekmovalci so dosegli odlične rezultate, kajti malo jih je bilo takih, ki bi ne dosegli znamke 800. Državni prvak Leo Grom je dvakrat naskakoval državni rekord, toda enkrat mu Je (963, 962). Tudi Šlibar je dvakrat presegel znamko 900.
Rezultati:
Kegljišče Proleter — Zagreb:
Ljubljana 5337, Lokomotiva Zgb. 5186, Jesenice 5142, Varteks 4991.
Kegljišče Gromščica — Zagreb: Ljubljana 5038, Lokomotiva 5062, Jesenice 5046, Varteks 4928,
Kegljišče Gradis: Triglav Kranj 5205, Medveščak Zgb. 5163, Grafičar Osijek 5110, Konstruktor Mrb. 4970.
Kegljišče Slovan: Triglav 5046, Medveščak 4936, Konstuktor 4785, Grafičar 4710.
Ljubljana	Točk 2	Kegl j. 10.420
Triglav	S	10.251
Lokomotiva Zgb.	4	10.248
Medveščak Zgb.	4	10.101
Jesenice	C	10.188
Grafičar Osijek	T	9.820
Konstruktor Mrb.	7	9.755
Varteks	»	9.919
PRVENSTVO POSAMEZNIKOV Maribor, 4. marca — Na štiri-steznem kegljišču Konstruktorja se je danes zaključilo okrajno prvenstvo za posameznike za leto 1962. Na prvenstvu je nastopilo preko 100 tekmovalcev, med - katerimi je bil najuspešnejši republiški prvak za leto 1961 Miro Steržaj iz Ljutomera. V dveh nastopih je podrl skupaj 1676 kegljev (817, 859). Ostali rezultati: 2. Fatorič (Mrb) 1655, 3. An-tolos (Maribor) 1643, 4. Lebar (Invalid) 1636, 5. Mlakar (Br) 1613, 7. Le-derhas (Lokoomtiva) 1609 in 8. Kranjc (Fužinar Ravne) 1607.
ITALIJANSKA NOGOMETNA LIGA
Rim, 4. marca. — V 28. kolu italijanske nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Atalanta : Catania 3:0, Juven-tus : Bologna 2:3, Lecco : Lane-rosi 0:3, Mantova : Roma 2:1, Milan : Fiorentina 5:2, Padova : Torino 0:3, Palermo : Interna-zionale 1:0, Sampdoria : Vene-zia 0:2, Spal : Udinese 2:1. Na lestvici vodi Milan z 41 točkami pred Fiorentino 40, Internazio-nale 39 itd.
ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA
London, 3. marca — Na tekmah angleške nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Arsenal : Blakcburn 0:0, Birmingham : Manchester U. 1:1, Bolton : Blackpool 0:0, Burnley : Westham 6:0, Everton : Wolwerhampton 4:0, Fullham : No-tingen 1:1, Ipswich : Shefield U. 4:0, Manchester C. Tottenham 6:2, Sheffield Wendsaday : Aston Vila 3:0, West Bromtvich-Cardiff 5:1. Na lestvici vodi Burnly 42, pred Ipswich 48, Tottenham 37.
Rezultati: Maier (K) 2:06,5, Rar tar (K) 2:08,7, Guček (S) 2:12,8, Muc-kenschnabel (K) 2:14,0, Trauninger (K) 2:16.4, Jakopič. (S) 2:17,8 Zajc (S) 2:21,3, Svetina (S) 2:34.2, Mošič (S) 2:43,6, Oitzinger (Videm) 3:23,5.
MARIBOR : LJUBLJANA 1:2 (1:1)
Maribor, 4. marca. Na stadionu ob Tržaški cesti je bila danes ob lepem vremenu in pred okoli 1200 gledalci odigrana prijateljska nogometna tekma med Mariborom in Ljubljano. Gostje iz Ljubljane so pripravili presenečenje, saj so povsem zasluženo prejnagali našega drugoligaša Maribor. Tekmo je zelo dobro sodil Kolenc iz Maribora.
Maribor: Vabič (Eferl), Jovanovič, Polič, Dolenc, Kreač, Boifek, Markovič, Pirc, Arnejčič, Breznik (Kramer), Prosenc (Ceh). — Trener: Šimunič.
Ljubljana: Bručan, Belantič, šo-štar, Konič, Skušek, Turšič, Jež, Majcen, Frič, Gosar (Verbič), Corn. — Trener: Pišek.
Kljub zelo težkemu igrišču, ki je bilo polno blata, sta se moštvi zelo trudili in prikazali tekočo igro. Maribor je imel ves čas tekme igro v svojih rokah, vendar njegovi napadalci niso znali izkoristiti ugodnih priložnosti za dosego gola. Nasprotno pa so se gostje izredno dobro in požrtvovalno branili ter v hitrih protinapadih ogrožali vrata domačinov. Zelo sta se izkazala tudi oba vratarja. Prvi gol so dosegli gostje po Cornu v 28. minuti iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik povsem upravičeno dosodil zaradi napake vratarja Vabiča nad Fričem. Ze takoj nato pa je v enem izmed številnih protinapadov Maribor že v 34. minuti izenačil po Markoviču, ki je preigral celotno obrambo gostov. Tudi v drugem delu se stanje na igrišču ni bistveno spremenilo. Zopet so prvi povedli gostje. StVelec je bil ponovno Corn in to v 73. min. S prelepim in neubranljivim strelom v desni zgornji kot gola je dosegel zmagoviti gol za Ljubljano. Do konca tekme se je Maribor trudil, da bi spremenil rezultat v svojo korist, vendar mu to ni uspelo. Premoč domačinov je izražena tudi v kotih 14:7 za Maribor, ki jih pa niso znali izkoristiti.
KOVINAR : CELJE 5:2 (1:0)
Maribor, 4. marca. Domači Kovinar je tokrat sprejel v goste no-, gometaše Celja. Nogometaši Kovinarja so zaigrali zelo dobro ter prikazali povsem boljšo igro kot v pretekli Sezoni. Kaže, da bo Kovinar v drugem delu prvenstva nevaren nasprotnik.
Izenačenje v zadnjih sekundah
elan tovarna športnega
BEGUNJE N* GORENJSKEM SLOVENIJA
'a'V'
' v • .

JAMTVO KVALITETA I Z & IRA
NAŠA REPREZENTANCA ZA SESTRIERE t?
Kranjska gora, 4. marca — Komisija za alpsko smučanje je po končanem državnem prvenstvu določila tudi reprezentante za pokal Kandahar, ki bo prihodnji teden v Sestriere v Italiji. Na pot bodo odšli Sumi,, J. Cop, C. Cop, S. Klinar, _M. Ankele in M. Rutar. V vodstvu ”sta Novakovič in Magušar. Na svetovno študentsko prvenstvo pa, bodo odpotovali Lakota, Jamnik in Ta-nedl.
LJUBLJANA, 4. marca — Sc zadnje proste termine pred pričetkom slovenske conske nogometne lige, nogometaši pridno izkoriščajo za priprave. Tako je bila včeraj na igrišču Slovana prijateljska tekma med Borovim in Slovanom, i
SLOVAN : BOROVO 5:5 (2:2)
Domači so dobro začeli in so potem ko sta bila uspešna Kranjc in Kozinc, kmalu vodili z 2:0. Nekaj centimetrov debela plast snega je precej ovirala
Točke za zgornji del lestvice
FO PREMOČNI IGRI LE NEODLOČENO
Ljubljana, 4. marca. Nogometaši Olimpije so danes povabili v goste zagrebško Lokomotivo, da bi po daljših pripravah preizkusili svoje moči. Moštvi so začeli v naslednjih postavah:
Lokomotiva: Crnkovič, Duh, Do-šen, Busič, Alinovič, Sumar, Starman, Vogrinčič, Hafaneli, Rauš, Košev.
Olimpija: Frič, Pirc, Klančišar, Srbu, Brginc, Jalševec, Vavpotič, Velkavrh, Brezigar, Bojina, Modrič.
Sodnik Gvardjančič iz Ljubljane.
Današnji tekma gledalcem ni obetala posebnih nogometnih užitkov, pa tudi znanje nogometašev ni moglo priti do polne veljave.
DEŽ, SNEG IN MEGLA NA VTTRANCU
Nadaljevanje s 1. strani Klofutar (Kg) 127,6, Zdole (Prev) 138,9, Jamnik (T) 139,3.
IZJAVA JANKA DERNICA
Po končani tekmi v veleslalomu smo se obrnili na člana podkomisije za alpske discipline pri SZJ, Janka Derniča, da bi nam povedal nekaj svojih misli o letošnjem državnem prvenstvu.
— Predvsem me preseneča, da so vsi tisti tekmovalci, ki so pravkar prišli iz vojaških edinic, kjer so služili kadrovski rok v JLA, pokazali solidno znanje in so se kar dobro uveljavili. Prvenstvo je dobro uspelo, moram pa reči, da me kvaliteta ne razveseljuje. Poglejte tole ugotovitev: prvi trije tekmovalci v vseh treh disciplinah, torej v smuku, slalomu in veleslalomu so za skoraj deset sekund boljši od vseh ostalih! To pomeni, da prva trojka sestavlja razred zase! Zdi se mi, da bomo morali veliko več storiti za širši kvalitetni napredek in ne samo za nekatere izbrance, ki so pravzaprav člani naše državne reprezentance in za katere skrbi tako republiška kot osrednja smučarska zveza v Beogradu. Pohvaliti moram izkušenega Dornika, ki je prav gotovo vsem mlajšim najlepši vzor vztrajnosti in borbenosti!
Igrišče je namreč pokrivala nekaj centimetrov visoka snežna odeja, nad igrišče pa se je spuščala vedno gostejša megla, tako da proti koncu tekme gledalci in igralci že skoraj niso mogli slediti žogi in prepoznavanju igralcev. Tudi dež je močno oviral igro. Na tekmi tako nismo videli nič posebnega, razen tega, da sta moštvi, zlasti Olimpija, kondicijsko dobro pripravljeni za skorajšnja tekmovanja. Obe moštvi sta igrali odločno in fair, pri čemer velja za goste, da so se v glavnem branili in pri tem uporabljali celo sistem »bunker obrambe«. Domači napadalci pa so se spuščali v nekoristna in neučinkovita podajanja in preigravanja, za kar teren in pogoji igre niso bili primerni. Neučinkovitost domačih igralcev, zlasti napadalcev, ostane prej ko slej njihova glavna hiba. Domači so bili vseskozi v premoči, skoraj vso tekmo so igrali na polovici Lokomotive, toda te premoči niso znali vnovčiti. Obramba Olimpije je bila boljši del moštva.
Strelci: Rafaneli in Rauš za Lokomotivo, Velkavrh in Klančišar (iz enajstmetrovke) za Olimpijo. MLADINA:
OLIMPIJA : LJUBLJANA 7:8
V četrtek ob 16. uri bo na stadionu Olimpije prijateljska tekma Olimpija : Borovo.
PIONIRSKE TEKME NA ZAPLANI
Ljubljana, 4. marca — Pred dnevi je bilo na Zaplani pri Vrhniki medobčinsko pionirsko tekmovanje v veleslalomu. S tem tekmovanjem ie aktiv učiteljev in profesorjev telesne vzgoje — Vič-Rudnik pričel s tekmovanji v »Letu telesne kuiture miadih«. Nastopilo je 25 pionirjev in 12 pionirk.
Rezultati:	pionirji — Peklenk
(os. š. Vrhovci), Slcdič (o. š. Jane? Mrak). Grom (o. š. Janez Mrak) pionirke: Poinlč (o. š. Janez Mrak) Podhostnik (o. š. Janez Mrak), VI rans (o. š. Oskar Kovačič). V ekip nem tekmovanju so prvo mesto osvojili pionirji in pionirke II. osnovne šole Vič.
Nadaljevanje s 1. str.)
lec je bil branilec Milovanovič, ki je prestregel s kota streljano žogo in brez oklevanja streljal. Soškič je poskušal intervinirati, toda bil' je prekratek za delec sekunde. V moštvu Beograda se je zlasti izkazal Krivokuča, pri Partizanu pa Jovanovič v obrambi in Galič v napadu, ki sta pokazala mnogo nogometnega znanja.
CRVENA ZVEZDA : DINAMO 1:0 (1:0)
Beograd, 4. marca — Včeraj popoldan je Crvena zvezda na stadionu JNA pred okoli 35.000 gledalci v prvenstveni tekmi XIII. kola zvezne nogometne lige premagala Dinamo z 1:0. Strelec edinega gola tekme je bil v 43. minuti igre Miloševič. Obe moštvi nista prikazali igre, katero so številni gledalci pričakovali. Oba nasprotnika sta že takoj ob začetku tekme hotela dobiti potrebno prednost. Tako smo bili priča mnogim hitrim protinapadom in nevarnim situacijam pred obema goloma. Prvi so se znašli nogometaši Cr-vene zvezde, ki so prišli v 43. minuti v vodstvo ter bili tudi sicer ves čas tekme v rahli premoči. Nasprotno je Dinamo Šele v drugem delu igre resneje skušal nadoknaditi zamujeno, vendar mu to ni uspeio.
RIJEKA : VELEZ fl:0
Rijeka, 4. marca — V prvenstvenem srečanju na Rijeki sta se danes domača Rijeka in Ve-lež iz Mostarja razšla z neodločenim rezultatom 0:0. Današnja tekma, ki so jo igrali po dežju in razmočenem igrišču je bila preje podobna prerivanju kot pa nogometu. Igralci so *e z izredno težavo gibali po igri-
Bormi, 4, marca — Novi italijanski prvak v smuku Alberti je na tekmovanju v Bormiju zmagal le za 0.9 sekunde pred svojim rojakom Nicolom.
Haiti, 4. marca — V okviru priprav za svetovno prvenstvo v Čilu, je reprezentanca Meksike igrala neodločeno z reprezentanco Haiti 1:1 (0:1).
šču, še težje pa so obvladali žogo. Prav zato je bila igra slaba in nezanimiva, od igralcev pa je zahtevala skrajno požrtvovalnost. Rijeka je zlasti v drugem delu igre imela terensko premoč, toda med napadalci ni bilo igralca, ki bi bil sposoben to premoč izkoristiti. Najboljši igralec je bil krilec Rijeke Balent.
NOVI SAD : SARAJEVO 3:2 (1:0)
Novi Sad, 4. marca — Pred okoli 7000 gledalci so nogometaši Novega Sada povsem zasluženo šele v zadnjih minutah premagali Sarajevčane. Tako so vse do 82 minute igre vodili gostje z 3:1. Ko so tako rekoč imeli zmago že v rokah pa so doživeli poraz. Prvi gol so dosegli nogometaši Novega Sada že V 16. minuti po Rudiču. Sarajevčani so se nato zelo trudili ter kljub izrednim priložnostim, ki sta jih imela Mujič in Ferhatovič rezultata niso mogli spremeniti. Sele v drugem delu igre so v 54. minuti najprej rezultat izenačili, sedem minut kasneje pa dosegli vodstvo z 2:1. Strelec obeh golov je bil Petkovič. Osem minut pred koncem pa se je stanje na igrišču popolnoma spremenilo. Domačinom je uspelo, da so najprej v 82. minuti po Draškoviču rezultat Izenačili, tri minute kasneje pa je Rudič dosegel svoj drugi gol in zmago za Novi Sad.
VARDAR : HAJDUK 1:0 (1:0) BORAC : VOJVODINA 0:1 (0:1)
LESTVICA
nogometaše in so morali pokazati precejšnjo mero vzdržljivosti. Gostje so proti koncu prvega polčasa zaigrali bolje in predvsem po krivdi Mozetiča rezultat do konca polčasa tudi izenačili.
Z ostrimi napadi pa so gostje nadaljevali tudi v drugem polčasu in že v 2. min. spet po krivdi Mozetiča, ki je slabo odbil žogo, dosegli vodstvo. Gostje so se precej razigrali in kmalu dosegli še en gol. Najlepši gol na tej tekmi pa je dosegel More z glavo in znižal rezultat na 3:4. V 62. min. je Udovič z rokami zadržal napadalca in sodnik Kičan je upravičeno dosodil 11-metrovko. Uspešen je bil srednji krilec in dosegel rezultat 3:5. Kmalu za tem so imeli tudi domači priložnost, da z 11-metrovke znižajo rezultat. Najprej je kazen streljal Kranjc, vendar je sodnik odločil, da morajo strel ponoviti. Nato je streljal Guban, včndar je vratar strel ubranil. Dve minuti pred koncem je bil uspešen Potočnik. Zadnji gol na tej tekmi pa je bil dosežen tako-rekoč direktno iz kota, ki ga je streljal Kranjc. Branilec gostov je namreč oviral vratarja in žoga se je znašla v mreži. To je bilo v zadnjih sekundah, saj nogometa-
ši niso prišli niti do sredine, ko je sodnik zaključil tekmo.
Za moštvo domačih so nastopili: Mozetič (Žabjek), Udo-; vič, Mitrovič, Oplotnik (Kitič), Becič, Alibegovič, Kozinc (Bezjak), Virant, More, Miletič, (Guban, Potočnik), Kranjc.
NAD TISOČ NASTOPAJOČIH PIONIRJEV IN PIONIRK
Celje, 4. marca — V okviru Jugoslovanskih pionirskih iger je v zadnjem času v Celju zelo živahno športno življenje. Tako si sledijo športna tekmovanja v smučanju in orodni telovadbi drugo za drugim. Po zaključnih medrazrednih in med-zavodnih prvenstvih so bila sedaj na sporedu občinska in okrajna prvenstva, v katerih je sodelovalo nad 500 pionirjev. Danes je bilo pri Celjski koči okrajno prvenstvo v veleslalomu. Nastopilo je 92 pionirjev in pionirk. Na 600 metrov dolgi progi s 16 vraticami in 80 metri višinske razlike so bili doseženi naslednji rezultati: pionirji — 1. Pilih (Celje), 2. Ramšak (Šoštanj) itd. Moštva: 1. Mozirje, 2. Šoštanj. 3. Žalec, 4. Celje. 5. Slovenske Konjice itd. Pionirke: 1. Lesjak (Spštanj), 2. Sle-menšek (Šoštanj). 3. in 4. Rozman (Celje) in Vačun (Šoštanj) itd.
Danes je bilo zaključeno tudi občinsko prvenstvo Celja v vajah na orodju. Nastopilo je 100 pionirjev. Rezultati: 1. I. Osnovna šola 227,7 točk, 2. II. Osnovna šola 224,1, 3. Hudinja 220,5 itd. Posamezno: 1. Belih (III. Osn. šola), 2. Rotar, 3. Šrot itd.
Ljubljana premagala Jugoslavijo
Nadaljevanje s 1. strani
(15:13,	15:6,	15:13), Crvena zve-
zda : Jugoslavija 1:3 (11:15, 10:15, 13:7, 14:16).
Rezultati III. kola:	Jedinsivo
(B) : Željezničar 0:3 (11:15, 7:15, 15:17), Jedinstvo (St. P.)	: Parti-
zan 1:3 (6:15, 16:14, 10:15, 9:15), Branik : Mladost 0:3 (10:15, 10:15, 14:16). Jugoslavija : Bosna 3:1 (15:5, 15:9, 16:18,	15:7), Ljubljana :	Crvena
zvezda 1:3 (15:12, 9:15, 10:15, 11:15).
ka je premagal Bosno in igral izredno proti Mladosti. Ce ne bi sodnik oškodoval Branika prav v tekmi proti Mladosti, bi lahko prišlo do drugega večjega presenečenja-Pritožbo Branika je tekmovalna komisija pozitivno rešila in določila, da se igra ponovna tekma. Najboljša igralca pri Braniku sta bila inž. Skerbinjek in Urnaut, pri Ljubljani pa so ugajali: Breščak, Krevsel ih Jedretič.
LESTVICA PO III. KOLU
Mladost 2eljezničar Crvena zvezda Partizan Jugoslavija Branik Jedinstvo (B) Ljubljana Bosna
Jedinstvo (St. P)
9:1
9:2
7:4
7:4
8:5
4:7
3:7
4:8
3:9
2:9
I. ZVEZNE NOGOMETNE LIGE						
Partizan	12	8	3	1	26:13	19
Crv. zvezda	12	7	3	2	23:11	17
Vojvodina	12	6	4	2	18:11	16
Rijeka	12	3	7	2	11:11	13
Dinamo	12	5	2	5	19:14	12
Vardar	12	4	3	5	20:23	11
Novi Sad	12	4	3	5	17:26	U
Hajduk	12	3	4	5	15:21	10
Sarajevo	12	3	4	5	21:28	10
Beograd	12	3	3	6	18:15	9
Velež	12	2	5	5	16:22	9
Borac .	12	2	3	7	16:24	7
Slovenska predstavnika Branik in Ljubljana sta na prvem turnirju zadovoljila. Ekipa Ljubljane je imela najtežje nasprotnike prav v Ljubljani. Ni bilo pričakovati, da bi premagali Jugoslavijo, Partizana in Zvezdo. Kljub izrednim uspehom Jugoslavije v poslednjih letih so Ljubljančani zaigrali izredno in uspeli premagati v prvi tekmi večkratnega državnega prvaka. S tem so naredili veliko uslugo vsem ostalim kandidatom za naslov državnega prvaka Mladosti. Partizanu in Zvezdi. Na splošno lahko rečemo, da smo z igro Ljubljane zelo zadovoljni, kljub občutnemu porazu proti Partizanu.
Prav tako je z dobro igro v vseh treh tekmah presenetil Branik. Zlah-
ti«?
>oi v®«* tc' - ^
m
SSEi
ma
PRED POŠTO '