2 Sivi hudournik Apus pallidus gnezdi v Istri Pallid Swift Apus pal/idus breeds in lstria Dare Šere Sivi hudournik Apus pallidus gnezdi od južne Portugalske in Spanije, severozahod- ne Afrike prek otokov in obal Sredozemlja do Grčije, F.gipta in Hale Azije. Znane so tri podvrste vrste Apus pallidus z naslednjo ~fsko razširjenostjo (Cramp in Si.nmons 1985): A.p.illyricus (Tschusi 1907): Jadransko morje z otoki A. p. brehmorum (Hartert 19ol): Kanarski otoki, otok Madeira, obala severne Afrike, severozahodni F.gipt, južna Španija in Portugalska, južna Francija, zahodna in južna Italija, južna Grčija in Cper ter Turčija A.p.pallidus (Schelley 1870): F.gipt, hribovje Sahare, Bane d'Arguin in oo Levanta do Pakistana. Najbolj zanimivo je dejstvo,da je najtemnejša .podvrsta sivega hudournika A.palli- qus illyricus tudi endemična podvrsta naše jadranske obale in otokov. V naši or- nitološki literaturi je sivega hudournika temeljito opisala in obdelala Renata Ruc- ner (Larus 1968). Zanimive so uvodne misli tega Članka:"Med predstavniki jugoslo- vanske ornitofavne je sivi hudournik A.pallidus zanesljivo spadal med vrste, ki so tekom prejšnjih desetletij delale precejšnje t eža.ve tujim in doma.Čim ornitologom. V običajni ornitološki l i teraturi je prikazano gnezdenje omenjene vrste v našem o- balnem področju, redko pa so navedeni tudi podatki o lokalitetah gnezdenja." (Ruc- ner 1968) oa 20.6 do 1.7.1986 sem bil na poletnem dopustu v Premanturi pri Puli (Istra), kjer s em ob tej priložnosti obiskal tudi rt Kainenjak. 27 . 6.1986 sem na koncu rta Kamen- jaka opazoval z višjega mesta hudournike, ki so leteli nad morjem, občasno pa so se izgubili pod menoj. Ker sem te hudour-n:ike opazoval z višjega mesta in jih s temi- mel pod seboj, mi ni bilo teŽko prepoznati sivega hudournika A. pallidus . Opazil sem svetle peruti (sivorjave barve), kakor tudi svetlejše ostale dele telesa, gledano seveda z vrha. Okvirno gledano, me je barva teh s ivi h hudournikov še najbolj spo- minjala na preletne breguljke R.riparia , katere sem na prvi pogled najhitreje do- ločeval, kadar so bile na preletu v Stožicah in bile ob tem pomešane z ostalimi vr- stami lastovk. Te lastovke pa sem prav tako opazoval z višjega mesta (nasip ob reki Savi). Ravno po tej značilni svetli barvi sem takoj ugotovil, da v tem primeru ne gre za črne hudournike A.apus , ki so običajno precej ten11ejši (včasih skoraj črni). Kasneje sem opazil, da sivi hudourniki izginjajo pod menoj v dva manjša zaliva, ob- dana s skalnato steno. Skalnata pečina (če jo sploh lahko tako imenujem) j e v obli- ki Črke u ali Črke v. Levi krak je bolj podoben skalnatem useku z dobro ohranjenim skalnatim stropan. Širina prvega zaliva je približno 5 m, medtem ko je višina od morja do zunanjega s tropa 8 metrov. Nadaljnja 2 metra pa s ta primerna za gnezdenje. To pomeni, da je od morja do vrha skalnatega predela približno 10 metrov. Opisani levi krak skalovja nato prehaja v desni del, ki za razliko od prejšnjega nima st- ropa, ampak je običajen zaliv z obojestransko skalnato steno. Ta drugi zaliv je ma- lo širši in tudi daljši , vendar za gnezdenje ni tako primeren, ker v skalnati ste- ni ni dovolj ustreznih skalnatih razpok. Istega dne (27.6.) sem dalj časa opazoval sive hudournike, kako so obletavali ta skalnati predel. Opazil sem, da so najbolj aktivni zjutraj in proti večeru. Ugotovil sem 5 gnezd v levem predelu prvega zali- va, eno gnezdo pa v desnem predelu drugega zaliva. Vsa gnezda so v vodoravni skal- nati razpoki, izjema je samo eno gnezdo, ki je hi.lo skrito v nekakŠnji skalnati vdolbini. Vsa gnezda so bila 8 metrov nad 1110rjem in IIIOŽOO je bilo opazovati te Špranje z oddaljenosti 4 - 6 metrov. Sivi hudourniki so obČasno prinašali hrano za mladiče, včasih pa so mi leteli tik nad glavo in se ob tem značilno oglašali. N 1 ' ·~ KAMENJAK 11 l . Rt Kamenjal<, skrajni južni konec polotoka Istra l. Cape Kamenjak, the extreme sout- hern tip of the Istrian Penisula 3 2 . Polotok Istra 2. The Istrian Peninsula 3. Spodmol v katerem gnezdijo s1v1 hudourniki (D .Šere) 3. Overhanging rock i n which breed a number of Pallid Swifts (D .šer e) Občasno pa ni bilo videti nobenega primerka. Kar naenkrat pa :30 se sivi hudourniki pojavili v letu nad morjem. Opazil sem, da se v eni skalnati razpoki vidi gnezdo, in to s prostim očesom. Več časa in pozornosti sem namenil opazovanju tega gnezda, ob tem pa sem si ~l z daljnogledooi. Gnezdo j e bilo videti bolj površno nare- jeno iz nedoločenega materijala, vmes pa je bilo videti bela ptičja peresa. V gnez- du je bil stalno eden iz.med staršev, tako da sem sprva pomislil, da še vali. Ob 4. Skalna razpoka v kateri je vide- ti gnezdo sivega hudournika CD . Šere) 4. Cr evice, in which Pallid Swift' s nest can be seen CD.Šere ) 4 5. Par sivih hudournikov pred vhodom v gnezdišče CD .Šere) 5 . Pair of Pall id Swifts i n f r ont of the entrance to t he nest site CD .Šer e) menjavi staršev na gnezdu sem opazil dva še ne s perjem poraščena mladiča. Oba s tarša sta ju izmenično hranila in grela. Ko sem z daljnogledom opazoval starše, sem opazil, da gre sedaj zanesljivo za sive hudournike A. pal lidus , in to po na- slednjih značilnostih: svetlo čelo in belkasto grlo ter v celoti svetlejše perje zgornjega dela peruti. l-t>ji prisotnosti niso posvečali večje pozornosti, le vča­ sih je kateri letel tik ob ooji glavi in se ob tem karakteristično oglašal. V ce- loti poslušano je to oglašanje (brlizganje) zelo podobno običajnemu hudourniku A.apus . Hkrati sem opazoval največ dvanajst primerkov. Velikokrat so sivi hudour- niki prileteli z oorja naravnost v ta dva skalnata useka oz. zaliva, se pri tem glasno oglašali in napravili pri tem manevru tudi po več krogov. Nato so gnezdiš- če zapustili, ne da bi prileteli v gnezdo. Zatem so se spet vračali v to ožino in tudi tako hitro izginili, kot so včasih iznenada prileteli. 29.6.86 sem se na isto mesto odpravil pozno popoldne, in to s fotoaparatom. Ta dan sem opazil največ štirinajst sivih hudournikov. Najbolj zanimivo je bilo to, da sta imela dva primerka izredno belino okrog kljuna. Sele kasneje se je izkazalo (ko sta priletela v neposredno bližino), da imata v kljunu belo perje za dogradi- tev gnezda. Opazil sem, da sta oba siva hudournika zletela v skalnati predel (med oba useka), ker do sedaj nisem imel registriranega gnezda. To paneni, da je bilo to že sedDK> opazovano gnezdo (5 + 1 + 1). Opazil sem tudi, da je eno izmed petih gnezd skoraj v navpični skalnati luknji. Uspelo mi je oba starša v letu tudi roto- graf'irati, ker se je večkrat zgodilo, da nista uspela v letu "zadeti" navpični lllhod v gnezdo. 3<>.6.86 sem zjutraj ob ah opazoval gnezdišče sivih hudournikov, vendar sta prilete- la saDK> dva. Sklenil sem, da ban to gnezdišče obiskal čez 14 dni v juliju. 6. Perut sivega hudournika, A.p. illyricus, Kamenjak, julij 19'86 (D.Šere) 6. Pallid Swift's wing, A.p.Illyri- cus, Kamenjak, July 1986 (D.Šere) 7 Sivi hudourQik med letom, Kamenjak, julij 1986 {D.Šere) 7. Pallid Swift in flight, Kamenjak, July 1986 (D.Šere) 5 8 Sivi hudournik, podvrsta Illyricus, Kamenjak, julij 1986 (D.Šere) 8. Pallid Swift, race illyricus, Ka- menjak, July 1986 (D.Šere) 16. in 17. julija 1986 sem se ponovno odpravil na rt Kamenjak pri Puli z namenan, da bi poizkusil kate~ od hudournikov tudi ujeti in še na ta način zbrati neka- tere biometrične in morf'ološke podatke. Pri tej .dokaj zahtevni nalogi mi je ljubez- nivo priskočil na panoč kolega I.Geister, zunanji sodelavec Prirodosl~ 111.1ze- ja Slovenije. Ze prvi dan popoldne sva imela posebne priprave za postavitev mreže (6 m x 3.3 m). Mrežo sva uspela vertikalno spustiti pred levi skalnati usek. Se kar hitro se je ujel en pri.merek sivega hudournika A.pallidus. Težava je nastopila kas- neje, ko je bilo potrebno mrežo dvigniti in nato iz nje previdno vzeti sivetp. hudo- urnika. Mrežo sva dvignila in jo položila na skale, sam pa sem zlezel pod mrežo in nekako mi je le uspelo hudournika izluščiti iz nje. Največji problem pa se je po- javil takoj za.tem, ko sva ponovno postavila mrežo. Sivi hudournik se je za.letel v mrežo in se pri tem tudi z nO@pmi prijel za.njo. Ko sva mrežo dvigovala navpično k sebi, se je hudournik z mreže "odpel" in odletel stran. Isto se je-ponovilo nasled- nje jutro, vendar sva knelu odkrila nov "prijem". Ko se je sivi hudournik prijel za mrežo, sva jo istočasno dvignila v horizontalni položaj. V tem primeru se je hudour- nik naenkrat znašel na vodoravni mreži (kot kruh na loparju). Iz tega položaja pa se ni mogel spustiti navzdol, še manj pa zleteti stran, ker se je držal mre~ in se je naenkrat znašel kot na nekakšni ponjavi. Ceprav sem imel že izkušnje z obi- čajnim hudournikan A.apus, sem kljub temu imel takoj od krempljev prebodene in krvave prste. Kasneje sva si ~la z rokavico, vendar s tem pripanočkan izgubiš občutek v prstih. Ob tem prvem stiku sem ugotovil, da ima tudi siy.i hudournik moč­ ne prste in ostre kremplje, kar DII goča, da si panatp pri vletavanju in izleta.- vanju iz gnezda ozirana Špranje. Skupaj so se to drugo jutro ujeli trije sivi hudourniki A.pallidus. Z vseh štirih primerkov sva zbrala bianetrične in druge podatke. Tri primerke sva za.znaDK>vala z obročki in jih izpustila~ En pri.merek pa sem namenil ornitološki zbirki Prirodoslov- nega muzeja Slovenije. št.obročka Datum Ring number nate 114 988 17-7.86 114 989 l6.7.86 114 960 l7. 7 .,86 Zbirka/Ski.n l7.7.86 DolŽina peruti Wing lenhgt; l77 mn 161 mn l71 Illll 168 nm 6 Spol 2 / 3 l et.p. Sex 2 / 3 prim. ? 2=3 Teža Valilna Golitev pleša 10.let.peresa Weigbt Incubation H~ult o:f lO Pa.teh primry 35.8 g ? ? 2 3=1.5nm 31.0 g X 3 o ? 2 3=3 DID 6 + 2 3=5 DID 42.5 g 36.0 g X X 3 3 Tabela 1 : Biometrični in ostali podatki o ujetih stvih hudournila.h (A.palli dus ) , rt Kamenjak (SR Hrvatska) julij 1986 Table 1 : Biometrical and other data f rom the catched Pal lid SWifts (A.pallidus) , Cape Kamenjak, Jul y 1986 Skromno število ujetih sivih hudournikov A. pallidus (4) nam da zanimiv razpon dol- žine peruti (16l mn - 177 nm). Dolžina peruti po Rucnerju (1968) je 164 nm - 173 nm, po l.acku (Rucner 1968) pa 164 nm- 175 nm. Na osnovi podatkov lahko sklepaioo, da je razpon dolžine peruti znatno večji (161 nm - 177 nm) • S temi podatki o dol- Žini peruti se je sivi hudournik A.pallidus š e bolj približal ali pa celo izena- čil z običajnim budourn:ikan (Apus apus) , za katerega je znan razpon dolži.ne peru- ti (165 nm - 182 nm) po Lacku (Rucner 1968). Kar se tiee razlike med vrhcm 2. in 3- letalnega peresa sva ugotovila vse tri DDžne variante: 2. letalno pero je ena- ko 3- letalnemu peresu (1 primerek), 2. letalno pero je daljše od 3- letalnega pe- resa za 1.5 nm (1 primerek:) in drugo je krajše od 3- letalnega peresa za 3 - 5 nm (2 primerka). Ti podatki se ujemajo s podatki. l.ack:a (1956), po Rucner (1968), da je pri sivem budournilru A.pallidus 2.1etalno pero krajše od 3- za 5 nm, običajno pa enako ali m:uo daljŠe :zanj mi~ je primerjava razl.ilce med zunanjima. in so- sednjima repnima peres~: 7; - 11 lllD pri običajnem hudourniku Apus apus in 3 - 7 mn pri sivem hudourniku A. pallidW? po l.aclru (1956), (Rucoer 1968). Te razl ike žal na teh štirih ujetih pr imerkih nisva izmerila. Te podatke navajam za- radi primerjave z običajnim budournikcm (A.apus), vendar menim, da je bistvena raz- lika v barvi celotnega z.gornjega dela in hrbta (svet lo rjave do sivkaste barve) ter peres trebuha, ki imajo svetle obrobe (to velja za sivega hudournika - A.pal - lidus ). Medtem pa ima običajni hudournik A.apus temnejšo 7.garnjo stran, kakor tu- di hrbet, in nima svetlih obrob na peresih trebuha. Ker je zelo verjetno, da baoo imeli priložnost opazovati eno ali drugo vrsto v naravi, lahko zaključim, da je sivi hudournik A.pallidus svetlejši (svetlo rjav do sivkast) medtem ko je običajni hudournik A.apus tame barve (teono siv do črn). Teža sivih hudournikov je znašala med 31 g do 42.5 g. Na treh primerkih je bila zaznavna valilna pleša, medtem ko je na ·enem primerku ni bilo opaziti. Zanimivi so tudi zbrani golitveni podatki. Vse kaŽe, da začne sivi hudournik s kcmpletno golitvijo že med samim gnezdenjem (glej tabelo 1). Golitev je označena s kodami od O - 5 (Ginn and Helville 1983). To pcxneni, da označuje koda O še staro pero, medtem ko označuje koda 3 že novo pe- ro v dolžini 1/3 do 2/3 običajne dolŽine. Po znanih podatkih (Cramp and Simrons 1985) se odrasli primerlco golijo po gnezdenju. Od dopoldneva pa skoraj do večernih ur se je po skalah v neposredni bližini gnezd kar trlo različno oblečenih in obarvanih kopalcev. Ko sem v tej splošni zmešnjavi, direndaju in skakanju v vodo z bližnjih skal opazoval si ve hudournike (brez foto- aparata), se le-ti niso dali DK>titi in so tik ob glavah in golih telesih prileta- vali k svojim gnezdcm in izletavali iz njih. Res pa je, rla je bila glavna prehran- jevalna aktivnost v jutranjih urah in tudi proti večeru, ko kopalcev že ni bilo več. V enem i.2JDed ujetih hudournikov san v kljunu našel mravljo in ostanke neke žu- želke. Opazil sem tudi, da je v zraku pobral hrošča. Bilo je mogoče sklepati, da prinašajo mladičem hrano, ker je bilo grlo videti napihnjeno. Opazila sva tudi, da je v desnem skalnatem useku tudi dosti vidno gnezdo, in to na robu vbodne špranje. Po večkratnem štetju in natančnem opazovanju sva ugotovila, da ~rileti naenkrat 7 največ 20 sivih hudournikov A.pallidus. Običajnih hudournikov A.apus ni bilo nik- dar opaziti, pa čeprav gnezdijo že v bližnji vasi (Premantura).Skupno je bilo o- pazovanih sedem vhodnih odprtin (špranj), v katere so prileteli sivi hudourniki.. Od teh sedmih sta bili dve gnezdi vidni, eno v gradnji, ostala štiri pa so bila skrita očem. K:>žno je, da sva glede na opazovano število primerkov (20), katero gnezdo izpustila. K:>žno pa je tudi to, da imata dva para samo skupen vhod. Glede na položaj novo odkritega gnezdišča sivih hudournikov A.pallidus na koncu rta Kamenjaka in glede na višino skalovja sem prepričan, da so glavnega pcxnena špranje ali vhodne odprtine, za kateri.mi ima sivi hudournik gnezdo. Višina skal pri tem sploh ni važna. Nekaj skupnega pri teh špranjah pa ima zagotovo tudi geo- loška zgradba tal, na kar je opozoril med drugimi tudi R.eavlovec v Članku z na- slovom: Geološke zanimivosti s Kamenjaka. Tej dc.mnevi v prid bi bilo zanimivo pri- trditi tmietno izdelano gnezdnico, ki bi imela ustrezno vhodno odprtino in kasnej- ši prostor za ·gnezdo. Ob tem naj dodam, da so v Španiji opazovali poizkus gnezdi- tve sivega hudournika A.pallidus v gnezau mestne lastovke Delichon urbica, na Portugalskem pa celo v palmi. Qnenil bi še nekatere najvažnejše gnezdilce tega predela na rtu Kamenjaku: kratko- prsti Škrjanec Calandrella brachydactyla, rjava cipa Anthus campestris, kratkope- ruti vrtnik Hippolais polyglotta, žametna penica Sylvia melanocephala, repnik Carduelis cannabina, plotni strnad Emberiza cirlus in črnoglavi strnad Emberiza melanocephala. Ob takih zanimivih ornitoloških odkritjih se običajno pojavi tudi naravovarstvena problematika z ozirool na ogroženost nekega podrOČja, s tem pa tudi vrste, ki tam Živi in se razmnožuje. No, tudi za to smo poskrbeli! V tedniku Teleks (št.33) sem zasledil Članek z naslovorn: KakŠna bo usoda Kamenjaka? Avtor članka B.Sotošek na- daljuje z naslednjim. podnaslovorn: Tri ioožnosti: divje pozidan, vojaški poligon ali krajinski park. Verjetno bodo imeli vsi zainteresirani veliko mero poguma in se odločili za krajinski park, kar bo predstavljalo eno redkih izjem na tem podrOČju. Ko sem imel svoj prispevek že napisan, me je na konferenci ornitologov Jugoslavi- je v Novem Sadu, kjer sem imel kratek prikaz gnezdenja sivega hudournika A.palli- dus na rtu Kamenjaku, opozoril Torni Trilar, da je na osnovi rojih prikazanih dia- pozitivov ugotovil, da se je on sam na tem mestu mudil že leta 1979 in 1985. Za- to navajam tudi njegove zapiske in se 1DU na tem mestu zahvaljujem za podatke. Iz njegovih zapiskov je razbrati, da je opazoval 30 primerkov 2.7.1979 na koncu rta Kamenjaka in jato, ki je štela približno 25 primerkov hudournikov in je priletela z morja v ta zaliv ali jaioo v obliki Črke U. V razpoki pod stropom je bilo opazo- vano gnezdo s tremi mladiči, vendar je bil dostop skoraj naoogoč. Po štirih urah opazovanja se hudourniki niso več vrnili. Ob tem naj dodam, da T.Trilar takrat ni posvečal večje pozornosti tem hudournikorn, ker je mislil, da gre za običajnega hudournika A.apus. POVZETEK Avtor je na rtu Kamenjak na istrskem polotoku leta 1986 odkril gnezditveno kolo- nijo sivih hudournikov, za Jadran endemične podvrste (Apus pallidus illyricus). Z jadranske obale in njenih otokov je zelo malo podatkov o tej vrsti, kar gre najbrž pripisati tudi problematičnosti prepoznave. Ornitološki par D. in R.Rucner, ki je od leta 1946 sistematično raziskoval jadransko obalo in njene otoke, je le- ta 1966 našel edino preverjeno gnezditveno kolonijo na jugoslovanskem delu Jad- rana, na južni strani Dugega otoka. Zanimivo bi bilo vep~ti od kdaj sivi hudournik gnezdi na Kamenjaku. Ob prikazo- vanju diapozitov s te lokalitete se je izkazalo, da jih j e nekdo, ne da bi se za- vedal, da to niso črni hudourniki (Apus apus), opazoval na istem mestu že leta 1979. Pa tudi maja 1979 na Lošinju ustreljeni spolno zreli samec bi utegnil pri- padati istrski koloniji. 8 Sivi hudourniki gnezdijo na Kamenjaku v približno 10 m visokem spodmolu, kjer so v zgornjih, še ne odlomljenih skladih nastale za gnezdenje dovolj prostorne raz- poke. Ptice so stalno obiskovale 7 mest v razpokah, eno gnezdo pa je bilo na si- cer nepristopnem previsu videti tudi od daleč. Hkrati je bilo moč prešteti naj- več 20 hudournikov. SUMMARY In 1986 the author discovered, at Cape Kamenjak on the Istrian Peninsula, a bree- ding colony of Pallid Swifts, which in the Adriatic represent an endemic subspe- cies Apus pallidus illyricus. As far as the Adriatic coast is concerned a very few details are available in respect of this species, probably due to identifica- tion problems as well. D. and R. Rucner, who have been from 1946 onwards systema- tically researching the Adriatic coast and its islands, found, in 1966, the only verified breeding colony on the Yugoslav side of the Adriatic, namely on the so- uthern part of Dugi otok. It would be interesting to know since when Pallid Swifts breed at Kamenj ak. Upon projection of slides from that area it was established that someone who was not aware that these were not Swifts (Apus apus) watched them on the same spot already in 1979. But to this Istrian colony a mature male, which was shot in May 1979 on the Lošinj Isl and, could possibly belong as well. Pallid Swifts breed at Kamenjak in approximately 10 m high overhanging rock, whe- re in its upper unbroken layers sufficiently spacious crevices were formed. The birds have been constantly visiting seven spots in these crevices, while one of the nests, situated on otherwise inaccessible overhang, could be seen also from gr eater distance. At a tirne twenty Pallid Swifts could be counted at the most. LITERATIJRA Calvert, M. (184): Pallid Swift apparently nesting in palm trees. British Birds 77: 568. Cramp,S. and Simnons, K.E.L. (1985): Handbook of the Birds of Europe the Middle F.ast and North Af'rica. Volume IV. Terns to Woodpeckers, 670-676 Ginn,H.B., Melville,D.S. (1983): Moult in Birds. BTO Guide 19. Harrison,C. (1982): An Atlas of the Birds of the Western Palaeartic. Collins, London. Kennedy,P. (1986): Pallid Swift occupying HouseMartin's nest. British Birds 79 : 339- Lardelli,R. (1986): Ein Fahlsegler Apus pallidus in der Vogelsamnlung des Liceo cantonale Locarno. Der Ornithologische Beobachter 83: 135- Matvejev,S.D., V.F.Vasic (1973): Catalogus faunae Jugoslaviae. Aves IV/3, SAZU, Ljubljana. Moreau,E.R. (1972): The Palaeartic-African Bird Migration Systems. Academic Press, London. Pavlovec,R . (1979): Geološke zanimivosti s Kamenjaka. Proteus, 42, št.4, 133-135. Rucner,R. (1968): O našoj endemskoj podvrsti Apus pallidus illyricus (Tschusi). Larus 20: 28-44. Sharrock, J.T.R., P.J.Grant, (1982): Birds new to Britain and Ireland. T and A D POYSER , Calton. Sotošek,B. (1986): KakŠna bo usoda Kamenjaka. Teleks, 33:20-21. Voous,K.H. (1962): Die Vogelwelt Europas und ihre Verbreitung. Parey Hamburg und Berlin. Dare Šere Langusova 10 61000 Ljubljana