Štev« 188.
POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI HRHOD.
Leto XXXII.
r Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
')(!. (vhod i£7. dvorliče nad tiskarno).
Z u t e <t n i k o m je mogoče govoriti le od
10 -12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74.
V lijubljatii, v petek, 19. avgusta 1904.
lahajft vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa cela leto 26 K, ia polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništv« prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za če<rt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev i.
▼•prejema naročnino, lnserate ln reklamacij«. — laaeratl ae računalo enostopna petitvrsta (dolžina 13 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, za Irlkral
9 h, za več kol trlkral 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna farmondvrsla M b. — Pri večkratnem ob|avljen|n primeren popnal.
Uprarnliketa telefona iter. 188.
Med dvema ognjema.
(Dopis iz Trsta.)
Od juinosicilskega obrežja do Alp »e čuje zadnji čas klic: »Guerra coll Austria! — Vojna z Avstrijo!« Sicer tudi najstrast nejši politiki uvidevajo, da bi bilo ob sedanjih razmerah bedasto, ako bi se Italija sama drznila z vojno napasti habsburško monarhijo. Sovraštva do Avstrije pa vendar ne cacrejo skrivat', zlasti zdaj ne, ker se bo naša vojna mornarica precsnovala in znatno povečala.
»Si ^tsatteiA di Trieste e Trentino, q«a«£n a a r ii,« vzdihujejo laški aabotni politiki. Češ, r^quando sara", »kadar bo", kadar se zgodi tisto v6 iko, prestavno dejanje, da bodo cdiuieni 'Italijani padli po Avetriji, tedaj se bo svet narobe obrnil!
Taki pojmu so mogoči le, ker je vsolnčni Italiji spločna iccbrazba precej pomanjkljiva.
Da., mlada je italijanska država, zato naj bi se varovala vseh velikih podjetij. Kaj pada Italijani tega ne priznajo, temveč menijo, da se smejo meriti z vsakim sosedom meno »ato, ker -so združeni. „A n g I e ž e m moramo vzeti M« lto, Francozom Korsikoiin N i-z z o,,, Avstriji južne T i r o 1 e in Trst, to je sedaj laška vnanja politika ! Bomo videli, če bo res. Samo to liko naj Lahi gledajo, da jim Angleži ne vzamejo Saeilije, Francozi pa Sardinije. Ne z Angležem ne 3 Francozom se Italijani ne morejo meriti. Tudi ni nikjer zapisano, da bi jim Avstrija ae megla -še enkrat Benetk vzeti.
Italijani e a m i pravzaprav nikoli niso premagali nobene velevJasti. Če so kdaj zmagali veliko državo, «e je zgodilo s tujo pomočjo. Vnanje pomoči se nadejajo tudi v vojni, katero bi sedaj radi uprizorili proti Avstriji. In brez ovinkov rečemo : Ravno to je, kar bi i Slovencem utegnilo biti osodepolno, pogubno.
Ne smemo namreč pozabiti, da so daleč gori na severu možje, ki eo zapregli tajne niti svoja skrite in zvite politike črez slovensko zemljo do Adrije in Italije. Sicer se
LISTEK.
Boji ob reki Jalu.
(Konec.)
Ruski polki so se resno pripravljali na boj. Noč je bila tiha. Reka je mirno valila ■voje vode proti morju. V taboriščih se ni oglasil niti eden zvok. Skoro nič ni vzbujalo Blutnje o viharju, ki je vzdivjal drugi dan. Zjutraj zarana so bile še odete v meglo višine okrog Tjurenčena in Potetjajezi, ko so že zagrmeli japonski topovi, in vsa njihova armada se je začela premikati, napadaje istočasno ruski oddelek na več mestih. Japonske čete so dospele v Sandžu ter se nahajale v bližini Husana in Lisavena. Skoro cela divizija jo s pomočjo dalekostrelnih topov iz Jižu in baterija, ki so jo imeli seboj (blizo 20 topov ali več) pričela napad na 'Čingov in Tjurenčen. Več nego dve diviziji prekoračivši Jalu pri Ambilu, sta Be pomaknili k reki Ejbe, da bi jo prekoračili in se vrgli na levo rusko krilo; vojno ladje pa so grozile Andunu. Japoncev je vseh skupaj
skrivajo za druge. Prikrivajo tudi svoje zanjke. A poznamo oboje Ne razprezajo pa samo skritih političnih niti po našem ozemlju, marveč hočejo že vreči železno verigo okreg slovenskih dežel in jih prikovati k Nemčiji, zakaj nameravali so z nemškim kapitalom zgraditi železnico, katero sedaj naša vlada gradi skozi ^Karavanke m Bohinj . . .
Pač Lahi zelo žele dobiti Trst v roke. A ravno tako si žele Trsta Nemci! Zato je nad vse smešno, da Italijani upajo dobiti Tret s pomočjo Nemcev. Lahi namreč res računajo, da ob ugodni priliki Nemčija in Italija napadata Avstrijo. Nemci bi vzeli av strijake nemško pokrajine, Italijani pa zasedli južne Tirole in Trst. Tako mislijo Italijani in tako tudi .govore.
Tudi nemški državniki mislijo svoje, pa so toliko previdni, da važne naklepe svetu prikrivajo, tli tako lahko pogledati do dna nemški politiki, kakor laški. Toda glede na Trst so pruski nameni jasni; v tej zadevi se neenčke spletke lahko pregledajo: Kar se itiče Trsta,, Nemci'Italijane za nos vlečejo.
Necatc popolnoma drugače računa, kakor Lafc. Misli ei namreč Nemec: „Italijani nam bodo s tem pomagali, da bodo z nami vred napadli Avstrijo, Ko b* Avstrija zmagana, bomo mi Nemci vzeli Trst in vse, kar je boljšega, Lahu bomo pa kakšno kost vrgli za vrata.
Lah misli dobiti Trst s pomočjo Nemca. Prus se fcoče pohetiti Trsta s pomočjo Laha. To je velika politika'! Kdo bi se ne smejal?
Čeprav so nemško-laške spletke ginljivo smešne, vendar utegnejo postati pogubne za slovenski narod. Zakaj Nemci si že sedaj trebijo pot proti Trstu. Izkufiajo nas ponem* čiti. Zapeljali bi nas radi tudi v luteranstvo. To delajo, da bi slovensko ljudstvo Nemcev ne motilo, kadar bi ti iztegnili roko po Trstu. Prusi so izdavna prepričani, da bodo gotovo kdaj dobili v oblast ves slovenski svet s Trstom vred. Boje se pa, da bi jim mi Slovenci pri tem ne bili preveč na poti. D j, spoštovanje jim vzbuja možata odločnost, ki jo kaže slovenski narod glede na vero in
nastopilo gotovo nad 60 tisoč. Prvi silni napadi Japoncev so bili odbiti s tako hudimi izgubami na njihovi strani, da so se njihove prve vrste kar tajale od ljutega ognja ruskih bataljonov in topništva.
Smrt, ki je hitela nad nje iz ruskih brzostrelk, jih je neusmiljeno kosila in kroglje iz topov so silno redčile njihove čete. Toda njihovo veliko število jim je dopuščalo nadomeščati uničene oddelke z novim;, ter ljuto nadaljevati svoje naBkoke. Ruski prednji oddelki so ee bili hrabro ter zavračali naskoke sovražnikov; toda številna prgmoč je slednjič le povzročila, da so je sovražnik jel po malem pomikati naprej, prizadevajo napadanim težke izgube, zlasti iz svojih topov. Ruski bataljon, ki se je nahajal v Čirgovu, slednjič ni bil več v stanu vztrajati pred napadi japonskih polkov ter so je moral umakniti na drugo poaicijo, da deluje ob enom z 12 polkom.
Na drugi strani sta japonski diviziji, (gardna in druga) dospeli do reke Ejhe, pre-bredli jo in napadli dva ruska bataljona (22. polka), za katerimi ee je kasneje boril
narodnost. Zato se Prusi sedaj na vso moč trudijo, da bi nas Slovence ponemčili. Tako pripravlja Nemčija oašemu narodu pofftrr?"^
N cd to prasoe besede. Treba le oči ^odpreti, da se sporna poguba, proti kateri naB tira Prusija. Stoletja že ni bil naš narod v toliki nevarnosti! Prišli smo med dva ognja. Hi dosti, da grozi od severa Nemec, čigar čelja je, ugenobiti eas popolnoma. Od juga tuu tudi Lah ponuja svojo pomoč!
Slovenec, ki sedaj pomaga ponemčevati naš rod, je najnevarnejši izdajavec slovenstva in katolidanstva hkraSi ! ln izdajavci so nam sedaj tem nevarnejši
'L vsemi silami moramo torej nastopiti proti izdajavcem, ki pomagajo tujcu ponemčevati našo domovino!
Rusko - japonska vojska.
Z največjim zanimanjem in nestrpno je štel. pričakoval poročil o boju ruskega bro-do^a, ki je 10. t. m. udrlo iz Port Arturja, z japonskim. Nadejali smo se, da se to brodovje združi z onim v Vladivostoku; žal, da se to ni zgodilo. Edini uspeh je doseglo rusko brodovje, da je precej poškodovalo japonsko in se otelo ujetju. Japonci seveda molče o škodi, ki jo je v tem drznem boju imelo njihovo brodovje. Danes jo še nemogoča gotova sodba o posledicah, ki utegnejo vplivati na daljni razvoj vojske. Gotovo pa je, da Japonci tudi s"4aj niso neomejeni go spodarji na morju. Šioda je la, da rusko baltiško brodovje ne hiti na pomoč, in da brodovje iz Port Arturja ni udrlo ic pristanišča, ko je vladivostoško brodovje križarilo le na jugu japonskih otokov. Tudi ni bilo pravično, da je admiral Witheft razobesil svojo zastavo na »Cesireviču«, ki je bil svečana meseca hudo poškodovan in gotovo ni mogel dohajati ostalih ruskih ladij. Te so morale braniti »Cesareviča« in tako bo bile od sovražnikovih krogel hudo poškodovane,
S cer pa je neverjetno poročilo, da bi se bilo nekaj ruskih ladij vrnilo v Port Artur. V tem slučaju bi morale arpet pro dreti japonsko brodovje. Bolj getovo je, da so te ladje ob vzhodni japonski obali na potu v Vladivostok. Tako poročajo, da so videli ruska križarica »Novik« pluti proti
še 12. polk. Odveč je skoro pripovedovati, da je ti dve diviziji drago stal prehod čez Ejhe in prvi napad na ruske pozicije. Trupla ubitih in telesa ranjenih so nastilala pot na-padajočim Japoncem ter plavala po bistri reki v Jalu. Celi nasipi mrtvih in ranjenih so nastajali, kakor pripovedujejo ruski vojaki. Nič neverjetnega ni v tej primori, ker so Jtpcnci napadali v kolonah. Ruski bataljoni so so držali hrabro in neustrašono, boreč so za vsako ped zemlje. Ogenj topništva je bil v sovražne čete z ljuto močjo. Tako se je vnel boj po rsi črti od Tjurenčena do Čingova. Več nego dve japonski diviziji sta napadali dva rtuka polka, ki sta glodala smrti hladnokrvno v oči in odbijala z nepopisno hrabrostjo nekaj ur sovražnikove napade. Tukaj na levem krilu in deloma tudi v središču rusko bojno črte so je vršil smrtni boj.
Japonci, zbirajoči svojo moč bolj in bolj na to stran, so ponavljali atako za atako ter so pomikali naprej. Ruski bataljoni so vkljub ognju topništva in pehoto nopromično vztra jali na svojem mestu in tako je divjal do
Vladivostoku. Rusko brodovje torej ni še uničen« in Japonci bodo imeli še dovolj dela.
Obleganje Port Arturja.
Ljaojan, 18. avg. Japonci postavljajo vedno nove topove na višine ob zapadni strani Vclčje gore. Za zdaj je pred Port Arturjem — brez pomožnih čet, ki se pričakujejo — 9 0000 mož s 500 topovi in 50 m o ž n a r j i.
Petrograd, 18. avgusta. »Novi Kraj« (ruski list v Port Arturju) piše, da je pokopavanje mrličev v interesu obeh bojujočih se strank. Na bojišču ostaja po tisoče mrličev, katerih nihče ne pokopava. Fetogrtfijne slike, kako Japonci Ruse pokopujeio, naj nikogar ne preme ttjo! To so le reklamne slike. Na redno pokopavanje vseh padlih vojakov niti misliti ni, ker je za to treba časa in varnosti pred sovražnim napadom. Ogromna množica mrličev, ki leže okoli PortArturja, pri sedanji vročini hitro gnije in okužuje obe armadi. — Port Artur je sicer odbil doslej vse napade. A napadalci lahko vse izgube dopolnijo z novimi silami, kar obleganim četam ni mogoče. „Novi Kraj" ceni število oblegajoč.h Japoneev na 100 000 mož. Rusov v trdnjavi je pa po doseJanjih izgubah komaj še 20.000 Da bi s e p a Port Artur udal, na to ni misliti ob odločnosti generala S t e s 1 j a. A da bi Rusi odbili glavni napad, ki ga pričakujejo naslednje dni, za to bi bilo treba, da pobijejo vsaj eno petino Japoncev, drugače se ti ne umaknejo. Ali je to mogoče, tudi če bi ruska hrabrost bila nadčloveška?
Ljaojan, 18. avg. Kljub obleganju imajo v Kuropatkinovem taboru vedno poročila iz Port Arturja. Vsa poročila pa imajo ta smisel, daso Port Arturci pripravljeni na smrt, a se nebodo udali. Tukaj vse misli bolj na Port Artur, nego pa na-se. Gotovo je, d a b o v letopisih ruske armade bramba Port Arturja spadala med na j s i j a jnejša dela. Ako tudi pade Port Artur, bo to le en dogodek v vojski, kajti potem se bo boril še Kuropatkin do zadnjega.
Peterburg, 18. a\g. Kuropatkin o v list »Vestnik mandžurBkoj armii«
poldneva nejednaki boj: bataljoni proti polkom. Toda čimdalje težje so se držali prvi, ki jih je nemalo padlo, mnogo jih je ječalo ranjenih na tleh, in njihove vrste so postajale vedno redkejše. Kompanija s strojnimi puškami se je vrgla k bateriji, da s točo svojih krogelj zadrži sovražnika, toda tudi ona ni megla več pomagati, da celo umakniti se je bilo nemogočo. Vojaki so hoteli odnesti topove z rokami, toda vsi poizkusi so se objalovili nad strmostjo gorskih pobočij tako, da bo slednjič sklenili, napraviti jih neporabne. btabni kapitan Sapožnikov je lastnoročno pobral zaklope od vseh ter jih razdelil med kanonirjo za spomin!
Ko je došel 11. polk, se je boj razvnel z novo silo, toda Japonci so bili tedaj že skoro od vseh strani obkolili ruske bataljone in 11. ter 12. polk sta morala delati io pro-tinaskoke, naloga, ki sta jo rešila z odlično, neomajno hrabrostjo.
Enajsti polk je nastopal z razvitim praporom in z godbo, ki jo igrala rusko himno in ognjevito koračnico.
Spredaj je jezdii na konju poveljnik in
ima dopia iz obleganega Port Arturja, kateri popisuje izbcrno delavnost generala Stealja in Kondrattnks. O t a neprtstano dopolnujeta utrdbo., Nove Utrdbe nastajaj aa^aehgatfih in aplo na takih kralih, kjer s« amati»K to prej za nemogočb. Dela, za ksteraso" p*ej inženirji določili dobo več let, sto Steselj is Kondr&tenko isvriila v štirih mesecih. Zgodovina ne bo pozabila teh junakov. v
Peterbur g, 18. avg. I % Ljaojana poročajo, da so Japonci po vročem boju prepodili Rute iz n,tranjih utrdb. i;
Morska bitka dne 10. avgusta.
O pomorski bitki med Japonci in Rusi pribatajo podrobna poročila.
O bitki porota poveljnik japonske vojne ladie »Mikaza«, kapitan Ogura^ki je raajea v Sasebi. Japonski ogledubi so 10. m.po brezžičnem brzojavu žai ob 7. zjutraj obvestili japonska brodovje o .nameravanem izpadu ruskega brodovja. Japonsko • brodovje ■e je torej jahko pripravilo, na sprejem Ru sov in jih je' izvabilo na Široko morje. Opoldne je dobilo japonsko brodovje nalog napasti rusko brodovje, sestavljeno iz „Retvizana* in še petih bojnih ladij^ Štirih križaric, osem rušilcev torpedovk in iz ladje za bolnike, Razpostavljeno jabilo v dolgi vrati. Japonci so prijeli s streljanjem, in- Rosi so jim takoj pričeli odgovarjati. Kakortoča, tako na gesto so padale kroglje. Japonci so boljše streljali, kakor Rusi. Ko je že boj trajal dve uri, sto ae brodovji za nekaj časa ločili. Ob petih so pa zopet Rusi napadli japonsko brodovje. Admiral Togo je bil .ves jas na poveljnem mosta ladje „Mikaza«. Ob bol 8 uri zvečer je rnBka krogi,a zadela »M kazo» in ranila veliko častnikov in moštva. — V n*jbu,šem ognju je strel iz »Mikaze* zadel tudi »Ca-sarjeviča«, katerega je znatno poškodoval in ubil admirala Withetta. Ta strel je bil odločilen, ruska bojna črta je prišla v nered in ladje so izkušale rešitev vsaka na svojo pest. Najbolj trdovraten je bil »Retvisan«, ki ni prenehal s streljanjem preje, da so bili postreljeni vsi topničarji. Ob pol 9 zvečer je Togo rušilcem torpedovk zapovedal zasledovati Ruse. — Streljanje v pomorski bitki je bilo tako grozno, da je osivelo več mladih ljudi.
Peterburg, 18. avg. Na „Askoldu« je bilo deset mornarjev ubitih, petnajst težko in dvajset lahko ranjenih. Padel je praporščak, ranjeni so štirje častniki.
London, 18. avgusta. Neki častnik »Casarjeviča« poroča : „Naš admiral je bil ubit, ko je ravno dajal povelja. Isto granata je ubila tudi dva praporna častnika, še nekega drugega častnika in 4 mornarje. Neka druga granata je zadela oklopnico pod krmilom ter se railetela. Mnogo v bližini sto • ječih mornarjev je bilo ubitih ali težko ra njenih. Tretja granata tekom pet h minut je zadela jambor ter ga zlomila. Druga granata je poškodovala tudi telefon, brzojav, kompase in krmilo. Vsa ladja se je tresla in su kala v krogu, dokler niso v desetih minutah peškodb provizorično popravili. Nato je prevzel poveljstvo fregaten kapitan ter zapovedal pluti proti Cintavu. Ker js bil kompas pokvarjen, ravnati se je moral po, zvezdah. Medtem je do 3 ure zjutraj sestavil eden častnikov nov kompas. Ponoči so nas na padle japonske torpedovke petkrat, vendar pa ni zadel ladje noben izstreljenih torpedov. Tudi so izpustili Japonoi pred našim brodovjem mnogo plavajočih min. Vsi to povi in stroji eo izvrstno delovali. Oklop je izborno odbijal japonske projektile, ša celo dvanajstpalčne kroglje ga niso mogle nič poškodovati. Ker so nam sovražne krcglje odbile dimnike, porabili smo 350 ton premoga, dočim bi ga drugače le 120 ton. Vendar bi »Cesarjevič" Ishko že vozil 16 »ozlov. Ko smo došli v C ntav, pričeli so ga Nemci raz-
šel polkov svečenik. . . Kompanije so pohi-tevale nepreplašno v napad, pripravljene, umreti ali prebiti se skczi sovražne vrste, delaje si z bajoneti krvavo pot. ... A prvi takšen napad ni imel zaželjenega uspeha, ker Japonci niso vzprejeli boja na bajonete, temveč so s streljanjem podirali junake. Poveljnik polka je pal, svečenik in kapelnik sta bila ranjena; nekoliko častnikov in pro-stokov je istctiko dalo življenje ob tem ju« naškem naskoku.
A iznova so Be zbrale kompanije ter pričele odločen napad na sovražnika, ki je bil prisiljen, napraviti pet junakom, kateri so zapuščali bojišče s ponosno plapolajočo zastavo. Bil je to takšen čin, da so se celo mnogi Japonci čudili ter kričali »ura!« tistim, katerih ni bila mogla streti njihova mno-gokratna premeč.
Ravno takšen protinapad je isvršil tudi 12. polk, ki se je ravnotako z nedotaknjeno zastavo prebil skozi neprijateljske vrste. Ko je došel 10. polk, so pod njegovo brambo odšli drugi polki, ki so se bili udeležili boja, na cesto proti Fenvančenu.
oroieiati. Sidro je odbila ladji japonska granato.
V Mandžuriji.
Na mandžufljkid^ bojiliču je položaj neizpremenjen. Do odločilnima bbja« ni le prišlo. Japonci noiejdnapaati Rusov. Radi bi uvabiU Ruse, ds-bi napadli njihovo a*1 mado v utrjenih ljao jamskih postojanka h,a dosedaf Rum niso ie sli na japonske JMitlice, akoravno so jih poiskušali Japonci {iretflepiti, češ, da niso tako močni, kakor Rasi, ker le mnogo čet odšlo pred Port Artar. Sedaj bodo Japonoi poizkuiali obli Ruse. Poročilo o zavzetju DupinduSavskega prelaza na vzhodnem krilu ruske armade potrjuie to podmeno. Japonci bodo poizkušali it Cjan-šana prodirati proti Mukdenu, a iz Njučvana prodirajoče japonske čete groze, da obidejo Ruse na desnem krilu. Sedanje deževje sicer zavira kretenja čet, a ko postane lepo Vreme, se bo aajbrže tudi na mandžurskem bojiSČu odločila usoda.
Ruski general Kuropatkin ima jako težavno stališče. Na eni strani'menda še vedno nima dovolj moštva,' kersč ruska ihobiliza cija ni izkazala, na dragi strani pa ga zavira Aleksejev; ki je še vedrin nekak vihovni poveljnik. V ParizU So razširjeni govorice, da Kuropatkin boleha in bo najbrže odpoklican. A ta vest je najbrže izmišljena. P/i sneti pa-mora visak trezen presojevalec, da je jako težko doseči uspehov v boju s sovražnikom, ki ima številnejšo, dobro izurjeno armado pod vodstvom spretnih čast nikov in ki mu je dežela dobro znana.
Peterburg, 18. avgusta. Iz Laojana poročajo, da japonske Čete' splošno prodirajo preti severu Japonci hočejo najbrže isvriiti nove načrte, bkrajno levo krilo Okuove ar made je ob Taljenskena prelazu. Pri Taku so trije polki. Armada generala Nodzua iz otoka Fermaza je zasedla Medulinski prelaz.
London, 18. avg. U Ančantana po ročajo: Sest dni že vlada popoln mir. Vro čina se je zmanjšala in vojska pačiva. Japonci poslednji čbb ne napredujejo, ampak utrjujejo svoje postojanke, k r e p e svoje zadnje voje in se pripravljajo k udarcu na Ljaojan. Sodijo, da pride tam do glavne bitke, a šele tedaj, kadar bodo Japonci obšli vse rusko desno krilo. V I n -kovu izkrcavajo Japonoi nej prenehoma velike množice vojakov.
Vojska na morju.
London, 18. avgusta. Reuterjev brzo jav poroča iz Saogaja: Tu pričakujejo japonskega brodovja. Japonci bodo zahtevali, da ruiko brodovje takoj zapusti Sangaj ali naj se pa razoroži, kakor v Cintavu.
Berolin, 18 avgust«. Posadka v Cm-tavu razoroženih ruskih ladij, približno 1000 mcž. je nastanjena v Cintavu.
London, 18. avgusta. Nemška križarica in dve nemški torpedovki križarijo v Kiavčovskem zalivu, da zabranijo morebitna japonska nasilstva. V Ciotav pride še več nemških bojnih ladij, da bodo pomnožile nemško brodovje.
Peterburg, 18. avgusta. Vojno mi nistrstvo je dobilo poročilo, da se je poto pila na potu v Vladivostok križarica »Novik«. (»Novik« je bil zgrajen 1. 1900. in spada med male križarice. 3000 ton, 2 stroja, hitrost 25 vozlov, premoga 500 tOD, 6 topov po 120 mm brez navpičnega oklopa.)
London, 18. avgusta. Iz Cntava poročajo, da je nemški guverner izjavil o rus kem brodovju, ki je v tukajšnjem pristanišču, da ostane tu do konca vojske.
Tokio, 18. avgusta. V Tokia so raz širjene govorice, da se je velika križarica »Rosija« na potu v Vladivostok potopila. (•Rosija« je bila spuščena na morje 1896. z 12 800 tonami; hitrost 19 5 vozlov, 2300 ton premoga 4 topovi po 203 mm, 15 po 150 mm, 12 po 75 mm; navpični oklop.)
Port Artur.
Pred Port Arturjem je položaj neizpremenjen. Neki ruski dopisnik poroča, da nosi v trdnjavi vsakdo orožje. Japonci so do 4. t. m. izgubili pri napadih do 10 000 mož. Japonski vojaki pred Port Arturjem so ve čiroma iz severnih japonski otokov. Japonci sežigajo mrliče v apnu in pošiljajo pepel na Japonsko. Trdnjava stoji pred odločitvijo. Japonski poziv, da naj se trdnjava uda, je Steselj odklonil. V sedanji vojski smo doživeli že toliko presenečenj, da bi bilo ne umestno ugibati, koliko čaaa bo preteklo, preden si Japonci osvoje Port Artur O utrdbah poročajo zopet nekateri, da ne od govarjajo popolnoma modernim zahtevam, ker so po večinoma narejene iz zemlje in betona, a premalo zavarovane z oklepi. Tudi grajajo, da so preblizu mesta, ki je tako razpostavljeno sovražnim krogljam.
London, 18. avgusta. Port Artur še ni kapituliral. Kakor poroča »Daily Ex.« iz Tokia, je Steselj odklonil izročiti trdnjavo Japoncem. Japoncem je v pismu izrazil uljudno zahvalo za varstvo mirnih stanovalcev, ki so na japonski poziv zapustili trdnjavo. Svoj poziv, da naj se trdnjava uda, so Japonci utemeljevali z željo mika-dovo, ki bi rad preprečil klanje, ki bi je
so'
Ja.
povzročil naval na trdnjavo. Opozarjali Steslja na neuipeh nadaljne obrambe.
Tokio, 18 avgusta. (Uradnp) ponski povelinik Parf Aftur ponske armada poroča, da je ft? t. m poslal k ruskim prednjim stražam o&p-Slan ca Z dopisom, peteri je posegal Jelj? mikadove, da naj nevojaki zapuate trdnjavo In s svet>rii, da naj še trdnjava uda. Dn^ 17. t m. je rdski parlamenter prinesel od govor, v katerem je odkloni) Steselj ob? japonski točki.
London, 18. avgusta. Japon ti so izjavili, da hočejo osvojiti Port A$ur v pe$ih dneh. Rusi trdijo, da bodo branili trdnjavo fie dva meseca,' a priznavajo, 4» bo Port ArtUr padel. Japonci aič več ne zakrivajo, da bi radi htro savzelv trdnjavo; ker nočejo čete drugod' porabiti jg bi tucji radi svoje brodovje,- ki je seda? jreq Pqjt Arturjem, poslali proti vladivostošfema bro dovjui "
Vladivostok.
• >A4ii« viml - ■<»•
London, 18. avgusta. Obe križarici vladivostoškega brodovja „Rosija" in „Gro-moboj" sta pripluli v Vladivostok. V Vladivostoku pričakujejo, da japonsko brodovje napade trdnjavo. Priprave za obrambo na vse moč hitro pospešujejo.
P r a g a , 18. avgusta. Češki kapelnik Jožef Spala" piše iz Vladivostoka: (5 vejski ne smem mnogo pisati. Cenzura bdi nad vsako besedo, in mi smo se morali vsi zavezati s častno besedo, da ne bomo ničesar p i-s a 1 i domov, kar bi bilo v nasprotju z ruskimi vojnimi načrti. Mi tukaj mislimo, da bo v o j -ska trajala še dolgo časa, tako dolgo, da besta obe strani popolnoma izčrpali svoje moči in da se bodo Japonci še kesali, da so se dali od svojih prijateljev nahujskati za to vojsko. — V Vladivostoku so razpisane premije za one, ki vzamejo ali potope kako japonsko ladjo. Premija za štiri parnike z vojnim kon-t r o b a n d o ra znaša en milijon r u b 1 j e v. Častniki vladivostoškega brodovja so se pa zmenili, da vse te premije darujejo za povečanje ruskega vojnega brodovja.
Rusko vojno posojilo.
Petrograd, 18. avgusta. C trski ukaz razglasa: Z oz rom na izredne vojne stroške se ukazue emisija šest no-vih seri] državne rente v skupnem znesku 150 milijonov rublje v na štiri leta. R-nta se izda v papirjih po 50 rubljev za 3 6% in je proat* davka.
Kuroki - Poljak?
Dvorjan Poljakov zagotavlja v »Priazov-skem Kra;u«, da ja japonski general Kuroki res Poljak, in sicer vnuk magnata Kurow-sksgv, ki je v tridesetih letih prošlega veka moral z »pustiti domovino. Kuroki ne sbriva svojega rodu in pošilja svojim rojakom jet nikom razna datila — japonske pahljače, solnčnike in odeje.
Vojni kontraband
London, 18 avgusta. Ruska križarica „Ural« je dvakrat »na slepo« ustrelila cb portugalskem obrežju na angleški parnik »Scotian«, na kar 8e je ta ustavil. Rusi so g* preiskali in izpustili. Pozneje i« ustavila • Ural« tudi parnik »Brookfiald« 45 milj cd Gibraltarja. Parnik »Orcya« in več drugih parnikov pa je sporočilo v Gibraltarju, da jih je zasledovala neka ruska križarica.
Baltiško brodovje
Petrograd, 18. avgusta. Da bo baltiško brodovje kmalu odrinilo na Vzhod, se sklepa iz signalov, ki jih je dajalo brodovje 13. t. m. Ladje na kronštatski ladjedelnici so poslale eskadri s signali sledeči pozdrav: „Naj bog blagoslovi vašo pot, ki naj donese Rusiji, katera veruje v vas, slavo in čast! Bodite hrabri, močni in odločni!" „Knez Suvarov", na katerem vihra admiralova zastava, se je srčno zahvalil za ta pozdrav. — Oddelek, ki je v libavskem pristanišču, je odplul, neznane kam.
London, 18 avgusta. Kakor poroča „Times", je Rusija pripravila vse, da bo imelo baltiško brodovje na vožnji v Vzhod-njo Azijo dovolj premoga tudi za slučaj, ako nekatere velevlasti zabranijo Rusom nalaganje premoga v svojih pristaniščih.
Nemški ljudski shod v Opavi.
Ža davno naznanjeni shod nemških kri čačev radi slovanskih vsporednic v Sleziji je bil včeraj v Opavi zelo klaveren.
Nemci so namreč upili, da bo na tem shodu nad 20 000 OBtb, toda bridko so se varali.
Došla je namreč komaj tretjina pričakovanih. Toliko pričakovani posl. dr. Beurle ni prišel, dočim je moral poslanca Franca Hofmanna opavski župan Rcehovanski tako-rekoč privleči na shod. Tudi dr. pl. Demel iz Tešina Be je skesal ter ostal raje doma.
Shodu so načalovali poslanci: W o 1 f, T ii r k , Schreiter in Bendel. Ve čina udeležencev je bila zelo nezadovoljna s
shodom. Shod je otvosft opavski podiufMBk Krommer. Tudi župan JBcchovanaki, ki se ni hotel udeležiti jpcufijdine na proalavo cesarjevega rojstvene«* dneva, je jw&dl m abodL Prvi je govor® detel ni mtimm KsnoZifOrk *er isvajal sleljfe: W«»s » s svojim dto-iom glede	učitatpi) zato škoScesla
Temcam, da p&SUii čslko obrtnikove, ga-lovolji poljskjl fclut> in si toka asgotovf ve-ino pri razprl o sporazumiieeju t Ogrsko, i to 83 pote« arežvekovatt ««1 nadaljni govorniki.
t) a veda 80 povdajjali v resoluetjij la le usttnovitov slovanskih vzporedni« m stoikih učiteljiščih drzno izzivanje Nem os* la nevarnost sa nemške posest Zahtevali so nadalje tudi nemšSino z« državni jeaik.
Po shodu «o Nemci priredili- demon> qtrativqn Qbhoi pred spomenik aesarja Jo-U I|j, Sprevod- ee je p-»mikal tudi mimo poslopji deželno vlade. Grof TSun je imel ravno povodom, »cesarjevega rojstnega dne ttaYQQttni obed. Množica je pričela z demonstracijami. Fvi tem je prišlo- do krvavega ^popada med osroiniitvom ia kričači, ki so kruhli »Die Wacht am Rhein*. btendat je l^il tak, da je bilo c»lo snaaemu kričaču nemškemu pcalancu Wolta preveč. Splezal je na svetilko in pozival1 csnožioo, da naj nadaljuje obhod pred cesarja Jožefa II. a pomenih. Orofoištvo je nato naskočilo množico in jo razgn&lo. Vojaška godba je igrala do-moijubne. komade, in nemški razgrajači s« sft povrnili. Orolništoa ae. jim ja postavilo nasproti z golimi bodali in prišlo je do spopada. Ranjeni sto bili dve osebi: nekemu peku je bila prerecana žila na vratu ia drugi kričač je bil ranjea> v hrbet. Več oseb je bilo lahko raajen<b. Orožniitvo je prijelo več oseb. Pozneie je zasedla prostor pred palačo deželne vlade četa pehote in oddelek konjiče.
Množiea je nato korakala pred spomenik cesarja Jožefa II, kjer so položili venec in je bil zopet govor ter ao zapeli neko nemško narodno pesem; nato Be je razkropila.
Sclittnerer razžaljen.
Ker je občina v Habu sijajna sprejela cesarja, je naznanil Ssbonerer mestni občini, da odloži častno meščanstvo. Pismo boboaererjevo slove, kakor poročajo nemški listi: »Ko mi je mesto Heb zaradi mojih velikih zaslug na nemški narod v Avstriji podelilo častno meščanstvo, sem bil vsled tega odlikovanja ]ako ponosen. Dopis, s katerim sem bil o tem obveščen, je končal s pomenljivim besedilom: Hočemo vztrajati. A sedaj je meatai svet v sporazumu s heb-skim obfiinikim svetom Bklenil povabiti avstrijskega cesarja, enega vladarja, ki je Ba-denijevema ministrstvu, znanemu vsled zloglasnih jezikovnih odredb, večkrat izjavil popolno zaupanje in ki slej ko prej povzroča poslovanjenje nemšae posesti, povabil na obisk Heba. Ker je ta sklep v protislovju z vsenemškim načrtom, ki prepoveduje Vsenemcem udeležbo pri uda-nottoih izjavah, je dokazano, da je hebika občina krenila z vsenemških potov. Žito odstopim kot častni meščan«. Pač bi znani pijanec octoierer ne imel srčnosti pisati tako veleizdajalskega pisma, ako bi ne bil imun, ker ima še od prej pred ričetom grozen rešpekt. A Se so tako neumni nekateri Nemci, da upoštevajo debOiererjeve po pijači omotene sklepe. Vsled njegoveea pisma io namreč odstopil podžupan v Habu dr. Barnardin.
Ogrski sahor in hrvaški poslanci.
h Zagreba, 15. avgUBta.
Ogrski sabor je sklenjen ter se snide iznovič meseca oktobra. Zaano je, da sedi v tem zboru tudi 40 hrvaških poslancev, kateri imajo pravico govoriti v hrvaškem jeziku pri vs?h razpravah, ki se tičejo skupnosti stvarij. Za večkrat so se tožili Hrvati, zakaj njihovi poslanci vedno molče, saj lahko govore hrvaški, če ne znajo mažarski. Mažarski poslanci bo se celo že sami večkrat potožili, da Hrvati vedno molče, in da se nočejo izjaviti o nobeni stvari v ogrskem saboru. V zadnjem zasedanju je postalo to dosledno molčanje hrvaških poslancev za hrvaški narod že prav kritično. Toliko napadov na Hrvaško se ni čulo v ogrskem saboru že zdavnaj ne, kakor zid nja dva meseca. Toda Hrvati so le molčali. Do kraja vendar ne. Zglusil se je glasoviti Kovačevič, toda ne da brani Hrvaško, marveč, da jej še on zada udarec. Njega govor je obsodil celo mažaronski uradni list, obsodili so ga tudi njegovi tovariši, toda vzdignil se ni nobeden, da hrvaškega izdajico osramoti pred celim saborom. In Kovačevič ostane še za naprej imeniten član miža-ronBkega kluba v hrvaškem saboru. In kaj je sledilo v ogrskem saboru izza tega dogodka ? Ko je videl poslanec Banffy, kakšne kukavice so Hrvati, ki sede v ogrskem saboru, je zanikal obstanek kraljevine hrvaške ter jo proglasil enostavno zs osem mažar-skih županij. Vsakdo je pričakoval, celo ma-žaroni v Zagrebu so mislili, da se bode zdaj vendar našel hrvaški poslanec, da odbije to grdo in nesramno zaušnico celemu hrvaškemu narodu. Ni se našel Hrvat, ki bi
•častno in dostojno izvršil to nalogo, marveč «o mažaronski poslanci .bili ** d a voljni in presrečni ko je bivši ban Khuen Haderva$y dokazoval po ne|ih maiarqkih zakonikih, d« ji Hrvaška kraljevimi, a da naslov velja po priliki toliko, kolikor naslov tya1jefrine jeni-silBmsie: Mažaronski poslali sa si vidi tedaj za svojci brinitelia. onega državnika (!), ki je skozi celih dvajset let ziitematičqo zatiral čast in ddijtojAoatvo hrvaško kraljevine, in ki ni hotel v celih dvajsetih letm pt^pričati se iz temeljitih zgodovinskih knjig, seVšda hrvaških — da je HrvaŠka starejša kifaljevina negb Ogifcka. w ... _ , 1f
To pa še ni vse. Vsa Hrvaška je bil/a vznemirjena radi ravnanja, vojašk*. ^blanti prigodo« dogodka v perfuhski kadetski šol^ Pflznato je, da 90 silili .hrvaške.kadete. d|» »»»Žarsko himno, a or^i fcpt Jfrv»tji tega niso mogli niti hoteti. Bili ao zato kaznovalni in izključeni. ,Ves hrvaški narodi je pričakoval, da se boda radi tega' dogodka, gotovo oglasil kateri hrvaški .poslanec na' ogrskem saboru. Pri tej. priložnosti se je dafdlepo govoril o hrvaški kadetski Soli v. Zigrebu, katero zahteva ves narod. Maiaronski poslanci so molčali vsi in hrvaški kadeti morejo pričakovati še hujših časov, eaj se radi tega na merodajnem mestu nobeden ne potoži.,
Razpravljalo se je v saboru o fnancah in komunlkaoijab. Hrvaških poa.laoier še blizoi;ni, bito.1 Ia kojjko bi «e dalo m moralo govoriti v tem pogledu ravno glede Hrvaške. Ves narod toki na slab., promet,<M vi^e , tarife, na neurejene reke, na neizvedene ali prepotrebne železnice in na mnoge druge pomanjkljivosti. A kaj vse to mar hrva^kiiar poslancem, blagostanje naroda jim je deveta, skrb. 'tiakaj se ni oglaBil vsaj letos kateri poslanec sa državno, podporo, katero bode HrVaSkjf heobhodno potrebovala/ker'ji, preti, glad na vseh konceh. Saj je vendar dolžnost zajedniške vlade, da p jmore tudi Hrvaški, ko bode dajala podpore Ogrski! Pa zakaj bi dajala, ker Be zato še nobeden ne zmeni. Mi si ne moremo misliti vefe malomarnosti, kakršna je le ta mažaronskih poslancev za hrvaški narod. Le kdor vedno jn na pravem mestu vpije, more kaj doseči, t molčanjem pa se ne dobi nič. In ker so hrvaški po-, elanci skozi več nego dvajset let vedno molčali, ni narod tudi nič dobival in zato je tako strašno osiromašil, da se zdaj trumoma seli v Ameriko.
NalaSS pri sktepu saborskega zasedanja je dobila Hrvaška še zadnjo zaušnico. Po-elanee Bannffy je namreč napadel ministra Tiszo zato, ker je dovolil, da je bila raz obešena hrvaška zastava na guvernerjevi palači na Reki prigodom prisotnosti severo-ameriške eskadre. Mi smo o tem dogodku sporočili ob svojem času ter rekli, da smo radovedni, kako bode Tisza opravdal hrvaško zastavo na Reki, če ga bedo napadli radi tega. Za vsakega Mažara, a posebno še za ministra Tiszo, je to čisto lahka stvar, saj se Hrvat in hrvaška sUar sme in more po VBodi nekaznjeno zasramovati, ker ima 40 nemih poslancev v saboru. Zato se je iijavil o hrvaški zastavi prav zasmehljivo. Reka je mažarska, pravi Tiszr, to je za vsakega Ma žara nepobitna stvar, a kar se tiče hrvaške zastave, je bila ona razobešena le za urts, pomena pa ta zastava na R ki ne mord imeti; le zunaj Reke bi megla imeti vrednost, ker je reški guverner tudi guverner ogrsko hrvaškega Primorja. Komur je znano državno zakonodavstvo glede Reke, ta ve, da je T.sza v svojem govoru povedal toliko nepostavnosti kolikor besedi. Toda Mažari mu verujejo, ker sa tudi zdaj ni našel noben Hrvat, ki bi bil zbrani mažarski gospodi povedal pravo btsedo na pravem mestu. Kaj pomaga vse, če hrvaški opozicionalni čsso pisi dokazujejo pravo Hrvaške na R-ko, če se pa od 40 narodnih poslancev ne potrudi niti eden, da pove resnioo tamkaj, kjer jj treba. Ti hrvaški poslanci so bili dolžni ne prenehoma paziti v zajedniškem saboru na vsako besedo glede Hrvaške ter braniti po stave njene z vso odločnostjo. Ko bi se bilo tako delalo precej cd početka, nikdar Hr vaška ne bi bila doživela take sramote, kakor v zadnjem času. Bide li hrvaJki narod še dolgo trpel, da mu teh 40 mažaronskih poslancev Se dalje izpodkopuje njegov obstanek, čast in narodno poštenje?
Dopolnilne volitve v Sibeniku.
Dne 16. t m. je bil v Sibeniku izvoljen v deželni zbor sodnijski tajnik dr. A n ton D u 1 i b i c , pristaš hrvaške stranke prava.
Ogrska zbornica magnatov.
V nadaljni seji je v sredo škof Szmre-<5s«nyi zagovarjal cerkvene pravice glede vzgoje katoliških duhovnikov. Qrof Desse-uffy je priporočal vladi, naj brani ogrske koristi pri obravnavah o nagodbi. Grof Tisza je odgovarjal imenom vlade češ, da je fi nančni položaj dežele jako resen. Zato je treba največje varčnosti. Gledd armade sodi vlada, da bodo nove mažarske pridobitve le povzdignile ugled armade in utrdile dua-lizem. V 12. letih bode dovolj ogrskih častnikov. Končno grof Tisza zagovarja skupno
carinsko czemlje. Zbornica je nato edibrila ves proračun ia ostale točke dnevnega reda.
Novi finski guverner
knez Obolenskij je došel danes v Helsing fors. Koj ko prevsame svoje posle; bo po-potoval po Finskem, ker hoče spoznati po-loiaj. V Pdterburgu so mnenj«, da bo po Of^jevem naročilu Obolenskij, vladal bolj milo, kfkor je vladal njegov umorjeni pred nik,. .Osvoboždenje", katero izhaia v Stutt-gartu, poroča, da je Obolenski' sam pripo ročal carju mileito politiko na F n«kem.
Izseljevanje Židov iz Rusije.
Ii Bori lina poročajo: Na Ruskem se židje vedno bolj izseljujem. V z« dnjem času se je izselilo vsak dan 10 do 15 židovskih rodbin iz Rušite v Ameriko. Od januaria se je samo iz Duaaborga izselilo do 2000 židovskih rodbin.
Buri v Vzhodni Afriki.
V De'agrabajski zaliv je pridelkom julija došlo 50 Barov, kateri sj hoteli ustano viti naselbino v Kilimanžarskem okrožju Ko so Buri videli, da imajo Nemci zamorske vojak«, so vprašali, zakaj nimajo Nemoi belih vojakov. — Ko so dobili odgovor, da Evr<p3i ne vzdrže podnebja, so kazali na svoje otroke in rekli :,»N»ši otreci bodo vsi nemški vojaki in takrat ne bodo potrebni zamorski »oiaki.«
Dnevne novice.
v, iu b 1 j a n i, 19. avgusta.
Pomiloičenje. Povodom svojega roj stneg^doe je odpustil cesar 88 kaznjencem nadaljno kapen. 0d teh je bilo ,7 v moški mariborski kaznilnici, v Gradcu, 6 pa v ženski kaznilnici v Begunjah ,..	,
—	Osebne vesti. Gozdni inspeke jaki komisar K a r o 1 e 1 e n je prestavljen iz< Postojne v Lubljano in bo vodil prvi ljubljanski gozdni nadzorni okrai.
C.kr kmetijska družba sa Kranj ako. Kakor poročajo z Dunaj«, je potrdil cesar izvolitev deželnega glavarja Otona pl. D e t e 1 e predsednikom c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko.
Drutba svetega Mohorja šteje letos 84 51)8 udov, torej 8504 več ko lani. Rasde lilo se bode letos 507 588 knjig, kise bodo pričele razpošiljati meseca septembra.
bkrajna netaktnost. V Slovenjem Gradcu so včeraj povodom cesarjevega rojstnega dne razobesili na poslopju »Narodnega doma" slovensko zastavo, foemškutarski ob činski odbor pa je ukazal s silo slovensko zastavo odstraniti. R^dar jo je res s silo snel in nekam odnesel. Proti tej skrajni netaktnosti in škandaloznemu postopanju nemškega obč. odbora so Slovenci takoj vložili pritožbo na c. kr. okr. glavarstvo, katero pa se drži pasivno in je mirno gledalo to ne-čuveno ravnanje. Pač pa so Nemci Brnelo postavili ravno pred ^Narodni dom" frank-furtarico, ki jo čuvajo oblasti. Slov. Gradec šteje okoli 1000 prebivalcev, od teh je bilo pe zadnjem ljudskem štetju 400 Slovencev. Škandal je tm večji, ker S ovenci niao ho teli izzivati, marveč le pokazati svojo zve-stobo do vladarja.
Jugoslovanski kongres zdravnikov in naravoslovcev. Kakor smo že poročali, vrši te od 18. do 22. septembra pod pokroviteljstvom kralja Petra I. v BjI gradu prvi kongres srbskih zdravnikov in naravoslovcev, ki pa obeta potUti pravi jugoslovanski kongres, ker se ga bodo v velikem številu udeležili Bolgari, Hrvati in Slovenci in so tudi mnogi Č.hi naznanili svojo udeležbo. Od slovenskih zdravnikov prijavila sla primarij dr. El. Slajmer in dr. Dčmeter vitez B eiweis Trstemški predavanja.
—	Šolske spremembe. Zjasni učiteljici v H tedt raici gdč. Mariji b u • s t e r š i C je podeljeno učno mesto v Gra hovem; na njeno mesto pride začasna učite ljica v Starem trgu pri Ložu gdč L e o -poldina Ran t. Iz G >rknice v Stari trg pri Ložu je prestavljena učiteljica gdčna. Pavlina Lampe. Začasna učiteljica gdč. Marija Blaznikjeiz F«re prestavljena v Banjaloko.
—	V Gorjah, dne 18. avgusta. Danes smo pokopali tukaj Blaža Kunstelja iz Polj-Sice, ki je 60 let star in z zakramenti previden po kratki pljučni bolezni 16. t. m. mirno v Gospodu zaspal. Rajnki je bil mož stare korenine, ki je zvesto vršil svoje verske dolžnosti, ki je pa tudi v gospodarskem oziru vrlo napredoval. Ker je dobro vedel, da se mora tudi kmet učiti, ako hoče dobro shajati pri kmetiji, poslal je dva sina na kmetijsko šolo na Grmu, pa tudi sam je marljivo prebiral kmetijske časnike in je
tako dosegel, da so bila njegova zemljišča najbolje olbdelans. Zlasti se je trudil za umno sadjerejo in je imel na svojih vrtovih najboljše vrste žlahtnega aadja. In Če so dobri otroci največja čast očetu, moramo pokojnika tudi v tem imenovati srečnega, btareji sin je znani jesuit p. Kunstelj, ki ie prišel za Veliko Gospodnieo v duhovno pb moč v G jrje, pa ni vedel, da je ravno prav prišel k smrti in pogrebu svojega očeta. Ginljivo in spodbudno je bilo, ko je |>. je ■uit sam vodil sprevod v družbi domačih d*eb gospodov in g. Mraka iz Bale, in je tudi sam opravil molitve z« rajneega. Eaa hči je usmiljenka v Gradcu, dva sta se Že oženila, en sin in ena hči, ki ata še doma, sta oba v Marijini družbi. Rajnki jc bil tudi ud bralnega društva od njegovega začetka; zato so ga tuli mnogi družabniki z zastavo spremili k grebu. Vsled tako vzglednega delovanja ni čuda, da so pokojnika njegovi sosedje volili tudi v razne zastope; tako je bil več let v načelstvu hranilnice in do zadnjega tuli občinski odbornik. Z »molčati tudi ne smeao, da se je rajnki vselej udeleževal raznh volitev in da je vedao neustrašeno stal v vrstah Uatol. narodne stranke. Blag mu bodi spomin in da bi našel veliko po snemalcev!
—	Is poljanske dolin«. Most čez
SoronaTratižeod pomladi čaka po pravila. Morda čakajo, da ga odnese voda. Ako se most r e popravi, bodo pozneje troški še večji. — VHotavljah je pleB jako v Čislib, zato jn izostala ondi sv. maSa mi nolo nedelio. S cer pa so nekateri, ki še v cerkev ne gredo. — Nekdo je ob roko, ker jo |e zastavil, a besedo snedel. — Ne k i župan v naši dolini kaj rad in brez potrebe zabavlja čez katol. narodno btranko. Možje, zapomnite si tega zabavljaČa. — V Srednji vasi so prenovili staro zna menje. akoda, da je stara slika »Zadnja večerja" pokvarjen«. — Nt ki G b. išče za služka po cerkvah. Menda za to, ker vedno zabavlja.
—	Dar. Gosp. ces. svetnik Iv. Murnik ie daroval gasilnemu društvu v Radovljici 200 K, za kar se mu društvo javno zahvaljuje.
—	Hitra pošta. Poroča se nam: Nekdo je v Zireh dobil 16 t. m pismo, katero je bilo v Gorenji vasi oddano 13 t. m. Torej je pismo rorr;alo skoraj tri dni, daBi vozi iz Gor. vasi v Ž r a vsakdanja pošta in se peš pride v dveh urah.
—	Društvo državnih uradnikov v Gradcu nam kot osrednje društvo avatr. drž. uradnikov pita: Dve uradniški društvi sta raznim tvrdkam podelili naslov „Z»la-gatelj c. kr. drž. uradnikov', ter prejeli plačilo v obliki pristojbin za inserate. Ta naslov pa vzbuja domnevanje, kakor da bi vsi urad niki bili s tem v zvezi. Zato uradniško društvo v Gradcu izjavlja, da ni v nobeni zvezi s temi naslovi.
—	Meso na Vrhniki, kakor se nam poroča, ni še prav niA cenejše, četudi je vobCe padla cena živini. Runi mesarti še vedno prodajajo meso za 45 do 50% dražje ko lani, pa tožijo da imajo izgubo. Da, nihče ni dolžan, da bi delal zastonj ali celo z izgubo, toda v tem slučaju je stvar že prehuda. Ali ni mogoče, da bi tudi konsumenti napravili svojo zvezo?
—	Prevaievalni želesnični stroji
ne bodo ponoči več imeli rdečih, marveč dobe iz varstvenih o tirov zelene svetilke.
—	Toča je pobila v Tehoiou, občina Medvode, pos< stnikom popolnoma vse poljske pridelke 10. t. m.
—	Abiturijentom se nudi prilika, da pred nastopom aKademičnega pota opravi o tridnevne duhovne nje v rez.denciji no. jezuitov v L ubljani, Eiizabetina cesta 5 Zičetek je 8. septembra zvečer ob 6. uri; ■khp 12. septembra zjutraj. Udele2niki naj so cglsse ustmeno ali pismeno vsaj do 4 s e p t e m b r a pri o. Alojziju Žužek v omenjeni retidenciji. — C?, gg. duhovniki naj blagovolilo znane abiturijente opozoriti na ta razglas
—	Mladi gozdi. Iz kočevskega okraja se poroča, da so posekali večje nasade mladega go^fl«.
—	Ogenj v Cirčičah D*e 18. avg. rb štirih pupoidne je prgorel v Cirčičah pri Kranju pod Jerneja Fajfaria (M jlja) Zižgal je neki otrok. Na podu je bilo veliko slame. K sreči je veter odganjal plamen proč od vasi. Gas lei iz Smartina in Kranja so bili kmalu p* mestu.
—	Prememba posesti. VeleposeBtvo Poganek pri L tiji je kupil od ministerial-nega tajnika barona Wolfartaza 40 000 K drž. in dež. poslanec g. ravnatelj Povše
—	Cesarjev dar. Za nogorelce v St. Mohorin je cesar daroval 500 K,
—Treščilo je v vasi Lukovki, trebanjske fare v hišo nekega posestnika. Hiša je pogorela.
—	Is Bevk smo prejeli dopis z več podpisi. Glasi se : Neki možiček je nedavno v „Narodu« blatil našega priletnega g. duhovnika ter proglasil Bevčane za liberalce. S]dimo pa, da »Narodov* dopisnik dobi k večjemu enega, kateremu morda ugajajo nje
gove nulangsti. Dopisniku svetujemo, paj ne lovi muh po Bevkah, ker mi Bavčani ne potrebujemo njegovih naukov. Ki«' je bil. doslej, ondi naj tudi ostane ter uživa svojo po~ kojnino, ki mu je nočemo savidati. Ako smo tolike. let shajali brez njegovih svetov in pomoči, hočem^ tui^i r bodoče, — Ali ste, n* zumeli?	'/, ,
—	Trpinčenje vojak«v. V torek j« na prožni vaji pri Reki vsled soločariee umrl neki vojak, a drugi je smrtnonevarno bolan. >,,
—	Z Jeiice se nam piše: .Narod« j« objavil nedavno nptioo, da ie nekega go* spoda napadlo 20 mladeničev. Dotični gospod je gotove po dvoje ali trpje videl, ker na celi Ježioi ni 20 fantov. Nikakor, ne zagovarc jamo nerodnimi ohladil} ljud'; nai jihfcsjjou-jejo, ako so res kaj taoega naredili Odločno, pa ugovarjamo, da bi kdo tudi poštene fante pital s pkat. .šnopsarji". Mirna gospoda ni še nikdar imela povoda, pritoževati se proti tukajšnjemu prebivalstvo. Kdor pa išče, ta ntjjde in naj krivdo kebi pripiše.
—	Speči vozniki, poroča se nam;. Na cesti iz Podbrda skozi Železnike do Loke je vedno polno vosnikov, ki vozijo za tvrdko Redlich & Barger. Res,1 da so v hudi večini vozniki utrajeni iz zaspani, a zaradi javne varnosti bi vendar ne smeli spati na vozeh. Orožniki se pritožujejo, da vsa kazni nič ne pomagajo. Tako pa vendar ne more ostati, ker s« ljudstvo sploh pritožuje.
—	V Radečah pri Zidanem mostu priredi pevsko in tamboraško društvo »Kam« povodom desetletnice otvoritve Franc Jože-fovega moatu slavnost s sledečim sporedom: V sobeto, dne 20. avgusta zvečer, bakljada in razsvetljava mostu. V nedeljo, 21. avgusta popoldne ob 4 ari veselica s konoertom in šaljivo pošto. Vstopnina k vesel ci 30 vin. Zvečer ob 8. uri v dvorani »N »rodnega doma« v Radečah narodna igra s petjem • Revček Andrejček«. Cene orostorom: I. sedež 1 K 20 v.; II. sedež 80 v.; III. sedež 60 v.; stojišča 80 v. Po predstavi prosta zabava. Pri veselici in predstavi sodeluje celjska »Narodna godba« pod osebnim vodstvom g Dsp. Koruna.
Ljubljanske novice.
Nedeljski počitek pri vojaštvu. Vojaški poslovnik, udne knjige, poseono pa v nedavnem časa izišlt naredba vojnega ministrstva, določajo, naj imajo vojaki ob nedeljah in praznikih prosto. Z ti, da se ukazi in predpisi navadno ne izvršujejo. Ca imajo višje oblasti dober namen, pa večkrat nižje oblasti delajo na svojo roko. Ali je to nedeljski počitek, če mora moštvo ob nedeljah opravljati celo dopoldne razna dels, kakor snaženje oblek, orožja itd.; ali je počtak to, da se vrše baš ob nedeljah in praznikih vse vizitaoije, opravljajo dela v skladiščih, pre-sušajo in čistijo obleke, kakor da bi zato ob delavnikih ne bilo časa. Ponajvečkrat moštvo nemore zaradi označenih del, ki bi se lahko vršila vsak dan, izpolnjevati svojih verskih dolžnostij. Kako malo se spoštuje ne-de jski počitek pri vojaštvu, razvidno je tudi iz sledečega: Preteklo nedeljo, dne 14 t. m, prišlo je k 17. pešpolku približno 60 nadomestn h rezervistov. Dopoldne so se preoblačili in popoldne hajdi na strelišče l Ali je res potrebno, da se morajo vršiti strelne vaje v nedeljo? — Prihodnjo nedeljo, 21. t m., prišlo bo do 550 rezervistov k vajam. Trajalo bo c e I dan, da bodo vpisani, preoblečeni in nastanjeni. Cemu si voli vo|aška uprava zato baš nedeljo, da s pisarniškim o »objem vred cel dan p3Čitka izgubi na stotine vo jakov. — In zopet: za nedeljo, dne 28 t m„ določeno je streljanje v Bazuljaku pri Rakeku. Približno 600 mož streljalo bo skoro cel dan. Ia kako lahko bi to preložili na drugi dan. Vsak človek bo gotovo priznal, da je vojaški stan težaven in služba naporna. Potem pa mu odpade, kakor smo navedli, še tista troha odmora v nedeljo in praznik. Vsak delaveo, obrtnik, trgovec ali uradnik se oddahne te dni, zakaj bi torej ne imelo popolnega počitka vojaštvo? Upamo, da se želja vsega vojaštva po popolnem nedeljskem počitku kmalu izpolni.
Razburjeni Anglež, o katerem smo poročali včeraj, da je moral čakati na drug vlak, je imel pač vzrok biti razburjen. V kovčku, katerega mu je odpeljal pred nosom brzovlak, je imel 50 tisoč frankov. A pomirili so se mu živci na Zidanem mostu, kjer ga je čakala njegova prtljaga in pa — denar.
Smrad ob Ljubljanici. Povsod, kamor se človek poda zdaj ob nabrežju Liublianice, zijajo nasproti h šni kanali, iz katerih kuži smrad vsi okolioo. Ali bi se ne dali ti konci kanalov izpeljati niž|e v strugo ali pa voda iz Gruberjevega kanala za dobo take suše napeljati. Za beraških 100 ali 150 kron bi se mesto obvarovalo tega straniščnega smradu.
Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer na vrtu hotela „Ilirija* v Kolodrorskih ulicah društven koncert Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane pre ta, nečlani plačajo 40 vin.
Za »komarjevo nedeljo" dne 28. i. m. delajo v S ški velike priprave. Na to Bfdeljo privabijo šišenaki »bobi« in »piščpnci« mnogo občinstva iz Ljubljane in okolice Letos pa bode ob enem veselica v prid ?o'ake mladine, gasilnega društva ter diulbe sv. Urila in Metoda. Nastopili bodo ' štirje pevski zbori, igrali tamburaši, društven«..jn dve drugi godbi; na sporedu ao arečolov, rusko japonBka ptšta, cvetlični sejem, tehtnica, plesanje na smreko itd. Narodne gcepice bodo prodajale razne predmete,., tudi »narodni kolek«. Popoldne in zvečer bodo. Makoplovi zabavali občinstvo. V Vrhovčevi jami ae bodo po hrti ški šegi na ražniu pekli »pujaki« in »janjci«. Vstopnina le 20 vinar>ev. otrooi proati.
Občni zbor krojaške zadruge bode prihodnjo nedeljo ob pol 10. uri v »Mestnem domu«.
Samoumor v prisilni delavnici. V pri ailni delavnici se je dants ponoči obesil
1.	1869. v Brccku na Štajerskem rojeni pti-siljenec Jo ž e f Schwelmayr. Samomorih c je bil slaboumen in ai je 2e včeraj popoludne poizkušal umoriti. Ako je bil alabcumen, pa ni spadal v prisilno dela v nico. marveč v norišnico.
Tatvina. V St. peterski vojašnici je bilo nekemu prostaku 17. pečpolka ukradena srebrna žepna ura, mala tenka ilata verižica s priveskom, denarnic«, v kateri so bile tri krone in zlat prstan z višnjevim kamen-ikom Nekega tatvine sumljivega vojaka so zaprl«.
Srebrno iglo izgubila je 17. t. m. neka ženska na pou iz 8t. Vida do Šiške. Kdor jo najde, naj jo izroči pri »Kovaču« v Gor. Siškr,
Ukraden otroški voziček najden, btari narju Cirku je ukradel neznan tat prod ča aom otroški voziček, ki je stal pred Cirkovo prodajalne. Policija je sedaj zasledila veziček pri neki družini na Turjaškem trgu.
Silovit prisiljenec. Na stavbišču avatro-ogrske banke v Kntflovih ulicah sta se sprla prisiljenec Anton Krebelin neka dnina ric». Krebel je delavko sunil z odra, da je padla na kamenje in se znatno poškedovala.
Umrl je dne 14 t. m. v Ssnju cče fi nančnega svetnika v Ljubljani, g. Nickerla pl. Ragenfeld, upokojeni polkovnik Frančišek Nickerl pl. Ragenfeld, star 87 let. '
Včerajšnji gorenjski vlak štev. 1715 je imel 20 minut zamure Povzročilo je zamudo neurje na Koroikem, katero je Btorilo na pregi Trbiž Pcntafelj tabo škodo, da je ta tri dni ra tej pregi ustavljen promet.
Treščilo je včeraj zvečer cb železniškem prelazu na Dunajski cesti v električno žarnico in jo razbilo.
Splašen vol Mesarski vajenec Jožef Dežmansejev sredo popoldne peljal z vozom, v katerem Bta bila upreiena vola, v Bohoričeve ulice po vodo. A vola a!a se aplašila in dirjala proti Martinovi cesti, kjer sta pcdrla branjevcu Jožefu Goršttu klop, na kateri je imel razloženo sadje.
Iz Havra je parnik francoske prek-morske družbe „La Touroine" odplul 6. avgusta in dospel v Novi Jork 13. avgusta. Vozil je 6 dni 15 ur. — V torek je odpotovalo iz Ljubljane v Havre 24 izseljencev z otroci in 4 Makedonci. — Parnik „Fin-land" „Red Star" črte v Antvverpenu je dospel 15. t. m. v Novi Jork.
Cerkveni letopis.
Zupanove orgije v Bovcu.
Meseca avgusta 1. 1903. je g. Ig. Zupan postavil v bovški dekanijski cerkvi nove orgije na 19 izpremerov. Z:stem: cevna pnevmatika v zvezi a sapnico na stožke. — Orgije imajo dva manuvala in pedal, oboje ▼ normalnem obsegu. Omara je prav lepa, primerna cerkvenemu Blcgu Reghtri so nad
2.	manuvalom v navadni obliki, a se ne vle čejo ven in notri, marveč glava se petisne doli ali gori. Med vsemi načini je ta še najbolj praU;čen. Tehnično delo je tako jedno-atavno, da se ne more takoj pokvariti in lahko se reče, da je Zupan popolnoma vešč pnevmatičnega zistema.
Dispoz:cija je sicer dobra, vendar pre reč prevladujejo flavte, zato imajo orgije bolj flavtni ton, dečim moderni mojstri dajo or gljam orkestralen značaj. — Intonacija je dobra vprincipalih in fhvtah, tudi »cornett" in „mixtura« zadovcljujeta; žal, da mixtura dvakrat pcnavija, dobra ušesa težko prenašajo ta nedestatek. Gamba nima rezkote in fudim ae, da g. Zupan noie uvaževati ope-tovarih želja v tem pogledu. Pozavna in trompeta ne prestaneta niti najmilejše kritike. Dandanea imamo pač špecijaliate, tovarne za jezičnike, ki producirajo krasne pozavne in trompete. — »Superoctavcoppel« v
II. man. spreminja registre 8l v 4' in je ve like vrednosti, v celoti |e brez pomena. Tudi manjka zgornja oktava; to je nedoBtatek, ki ga bomo omenjali tako dolgo, da se g. Zupan uda.
Vglasba je jako dobra in se je ohranila
celo leto.
Meh je izvrsten, izberno igoščen, ima tri »jemalce z eksoentričnim vntenom. Ma-nuvalu pa aluži manjfi meh z močnejšo sapo.
Kor je jako prostoren, zato bi bila omara lahko večja. Sedaj pa je piemijbna in je materijal tako stlačen, da ni mogeče priti v orgije. Cena orgijam 7600 K in vožnina posebej. torej register 400 K.
Vobče orgije zadovoljujejo in narede v celoti mogočen \tis. — To sem spisal ne iz lastne inioijative, maneC bil sem opetovano napročen. Z velikim veseljem omenjam in hvalim vsak napredek, a ocene ne pišem, da bi komu škodoval, marveč, da ga bodrim še k večjemu napredku.	P. H.
Telefonska In br;o|avn* poročila.
Japonsko-ruska vojska.
Peterburg, 19. avgusta. Glavne utidbe portarturske ao Še popolnoma nepoškodovane. Japonci bo predlagali Steslju, če a e uda: 1. Da puste vso pi sndko iz trdnjave, da se združi z drugimi ruskimi četami; 2. da se odpeljejo nevojaki na stroške mika-dove; 3. da izroči Steselj Japoncem vso trdnjavo in vojne priprave. Steselj je odgovoril, da se bo boril, dokler ima še kakšno utrdbo in baterijo.
Tokio, 19. avgusta. (Kor. ur) Almiral Ti g) poroda: Dve japonski topničarici sta našli 11. t. m. ruski ladji *Žiljak« in »Ot važnij«. Japonske čete b suhega so ji obstre-ljavale. „ L i 1 j a k « je bil zadetin je šel nazaj v Port Artur. N a j -bržje „P a 1 a d a" bila potopljena dne 10. t. m. ponoči vsled torpedne eksplozije.
Peterburg, 19. avgusta. V zadnjih bojih ao bile japonske izgube grozne. Več tiseč Japoncev je zleteio v zrak valed ruakih podkopov. Eno baterijo, 2 oddelka konjenice in mnogo pešcev je pokončala eksplozija. Ruai so dobili zopet svežega mesa Japorci pa so morali postati oprezni in se več ne upajo zaradi podkopov bliže k trdnjavi.
Čifu, 19. avg. Kitajski kapitan poroča, da bo bili pred Port Arturjem veliki bjji 14. in 15. t. m. Bitka se je raztezala daleč in ponovila 17. t. m. Pri tem so Japonci i z g u b i 1 i 2 0. 000 mož.
Mukden, 19. avg. (Kor. ur.) Na bojišču mirno. Prednje čete sovražnikov so od daljene komaj pet vrst. Vaak dan to majhni boji med prednjimi stražami. Vsak dan je pričakovati velike bitke.
Peterburg 19 avgusta. It Pcrt Arturja je bežala ladja, napolnjena žera in otrok. Japonci so ladji polomili jadra in ve-Bla ter jo prepustili valovom. Veter jo je zanesel v Č fu.
Peterburg, 19. avgusta. Dne 4. t. m. je pred Port Arturjem padlo 10.000 J«pon cev. Ranjencem strežejo Kitajci, ki nosijo rdeč križ s pečatom japonskega generala. Mrliče znašajo proč za taborišče. Tam jih po štiri in štiri sežgo v živem apnu in zavite v rjuha pošiljajo na Japonsko. Trupla častnikov sežigajo posebej. Na vsaki rjuhi je zapisano mrličevo ime.
Tokio, 19. avgusta. (Reuter.) General Steselj je odklonil japonski poziv, da se naj uda, kakor tudi predlog japonskega ce Barja, da naj nevojaki zapuste trdnjavo.
London, 19. avg. Japonci bo namerili svoje topove na skladišča ob portarturski luki in so tam povzročili več požarov. Rusi trdijo, da so morejo držati Be dva meseca. Ruske mine, pokrite z ostrimi kosi železa, so mnogo škodovale japonskim obležnim četam. Civilni prebivalci Port Arturja vsi delajo utrdbo in dobivajo na dan po deset rubljev plače.
London, 19. avgu t«. Angleški admiral Battenberg, ki odpotuje v Petre grad, nese baje pismo kralja Eivarda ruskemu oarju.
Šanghaj, 19 avgusta. Japonci zahte , vajo, da pridejo ruske lad|e takoj ic pristanišča ali pa da jih razorožijo,
Petrograd 19. avgusta. Jiponci vedno hujše obstrel avajo utrdbe. Zidnje fti dni prršlega tedna so stie jali neprenthema. čez 200 projektilov je udarilo v mesto. Edon je ubil naenkrat šest cb b.
Zagreb 18. a»guata. Povodom kraljevega roiatnega dne so bile na vladnih po slopjih poleg hrvaških izobešene tuli mažarske watave, katere je policija etražila.
Zug, 19 avgusta. Kmtti|ski iz'etnki povsod prijazno sprejeti; včt rjj zjutraj so bili povodom cesarjevega rojstnega dne pri sv. maši, opoldne so imeli slavnostni obed na Roeenbergu pri Zugu.
Belgrad, 19 avg. kronanje bralja Petra zahtevajo ministri kredita 100 tseč frankov.
v
Ženeva 19. avg. Ilnity, ki je napalel ruskega ministra v Bernu, je iz norišnice prepelan v ječo, ker so ga spoznali za zdravega
.....................................................................i.........
11 Grenčica I
11
II „Florian" j j
- .i
in liker
„Florian"
najboljša kapljica
= = i 1
e e
c =
I 1 1238 23 1 1 ..............................................n.....i.....i.............................
za želodec.
Sprejme se v službo
Zahvala.
Ker mi drugače skoraj ni mogoče, zahvaljujem — povrnivši se - tem potom najtopleje Kse one p. n. gospode, ki so mi tako prijazno in blagohotno čestitali o priliki petdesetletnice mojega mašništva.
Ljubljana, 19. avgusta 1904.
Karol Heidrich
misijonski duhovnik in kurat v deželni 1385 1—1	bolnici.
T v v
Iscem
prodajalko
za c. kr. glavno zalogo tobaka.
A. Casagrande v Ajdovščini.
1380 3-1
izur^ea popolnoma v svoji stroti. Plača od krsa. K|e, pove iz prijazno ti uoravništvo
»S^vercM".	_ 1378 3_L»
Prodaja se še skoraj
nova hiša.
1382 3-i Novi Udmat št. 45.
(Delavske hiše.)
Pozor, mizarji!
Radi bolezni razproda se več vrst različnega mehkega in trdega lesa, dalje popolnoma novo, pred tremi meseci naročeno mizarsko orodje za tri delavce.
Oglasiti se je pri Franu Hočevar, mizarskem mojstru v Metliki.	1369 4—4
preda 5« radi selitve lep
neu barn)©nij
evrop. sistema, s tremi igrami, 12 spremeni. 1379 3-1
Kje, pove upravništvo >Slovencat.
535 52-20
Samo 6 dni!
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. .'Znižane cene!
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 6,
blizu znane gostilne pri »Figovcu«.
Slovenci in Slovenke!
irjšr kupujte iDa
perilno milo
y prid družbe
sv. Cirila in /Heroda, katero je najboljše sedanjih kakovosti, im io-i0
MG*-

Otvoritev gostilne.
Uljudno naznanjava, da jutri,
SfšT* v soboto, dne 20. avgusta t. 1.
otvoriva gostilno
v Kolodvorskih ulicah štev. 31
in se spoši. občinstvu priporočava za mnogobr. obisk.
Z odličnim spoštovanjem	1384 1—1
Martin in Ana Lampert^i
rfSS*****"***''	...... >
■OT Vaknp la prodaja im viakovratnih driavmlh papirjev, irtik, denarjev itd Zavarovanja ta **ube pri ftrabaajlh, pri izirebanja najmanj Itga dobitka. — rroaaeae ia vaake trebanj«. Kalaataa iavrlitav aaroill aa borit.
Menjarična delniška družba
„31 E R C U B"
I., Vollaile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgissa 2.
Pojaanlla	t vseh gospodarskih in finančnih
atvareh, potem o knnnih vrednostih vseh ipeknlaotjsklh vrednoataUi papirjev in veatnl nasveti »a dosego kolikor |« aiogofie viaocega ebreitovanja pri popolni varnosti naloženih
fflavnlo.	134 3G6