Ceskoslovaške pedagoške aka-demije in visokošoiski tečaji za učiteljstvo. V letu 1930. je bila v Bratislavi ustanov* ljena prva državna češkoslovaška pedagoška akadcmija, v kateri se absolventi srednjih šol, ki so napravili zrelostni izpit na srednji šoli, usposabljajo za učiteljski poklic na narodnih šolah. Sppčetka je bila le-ta kot po= skusni zavpd, kjer naj bi se ugotovilo, akp je mogoče v enoktncm študiju z uspehom iz* premeniti absolviranega srednjcšoka za uči« telja na osnovnih šolah, ki naj bi uvaževal delavno metodo, oziroma samodelavnost pri ppuku. Naloga je bila jako tcžavna, ker se je mprala slušateljem in slušateljicam ppdati v enem ktu vsa najvažnejša tvarina iz strpkovncga znanja bodisi v praktičncm ali v teoretičnem smislu, razen tega tudi še po= trebnega znanja v šolski praksi in praktične usposobljenosti nekaterih predmetov (kakor iz pctja, glasbe, risanja, pisanja in ročnih del). Rezultati pri zrelostnem izpitu sp bili zelp dobri in so pokazali, da je vzgajanje absplventov srednjih šol na pedagpških akade* mijah posrečena misel. V prvem letu je bilo na državni pedagoški akademiji v Bratislavi vpisanih 40 slušateljev in slušateljic, izmed katerih je pplpžilo 39 učiteljski zrelostni izpit. » Ker je bil rezultat tega poizkusnega za= vpda zelo povoljen, je Ptvorilo češkoslpvaško ministrstvo prosvete z letošnjim šolskim letom še dve državni pedagoški akademiji in sicer v Pragi in v Brnu. Po predpisanem statutu je naloga peda* gpških akademij podati slušateljem in slu= šateljicam natančno strokovno znanje v temeljnih pedagoških strokah na podlagi predavanj. Predavatelji so izbrani strokpv* njaki. Največ sp tp visokošolski profesorji in docenti, ki imajo nalogo, seznaniti slušatelje s potrebnim strokovnim znanjem in jih usposobiti za pouk v šoli. V pedagoške aka= demije se sprejemajo slušatelji in slušatelji= ce, ki so napravili zrelostni izpit na srcdnji šoli, so češkoslovaški državljani, so za učiteljski poklic telesnp sposobni in imajp po* sluh za glasbo. Ako pa je priglašencev več kakor jih je predpisano, izbere kpmisija le pne, ki so vešči kakega instrumenta oziroma imajo izvrsten ppsluh. V vsako akademijp se lahko sprejme največ 80 slušateljev in slušateljic. Učiteljski zbor tvorijo univerzitetni docenti, srednješolski profesorji. strokovni učitelji in drugi strokovnjaki. Učitelj* ski zbor je sestavljen tako, da odgovarja na= činu ustroja ppsamezne akademije. Vodstvo te šole ppveri minister prpsvete enemu iz* med univerzitetnih profesorjev, ki je obenem predsednik učiteljskega zbpra. V pedagpških vprašanjih in rečeh je podrejena neposredno ministru prosvete. Administracija te šole pa je poverjena direktorju državne učiteljske šole, ki ima že itak izkušnje in znanje v vodstvu in upravi. Studij na državnih pedagoških akademi* jah je brezplačen. Slušatelji in slušateljice, ki so vpisani na pedagoški akademiji, ne smejo biti istočasnp vpisani tudi na kaki drugi visoki šoli. Državne pedagoške »kademije sp zaenkrat enpletne. Koncem šol. leta se morajo slušatelji podvreči predpisanemu zrelpstnemu izpitu pred izpraševalno komi* sijo, ki jo imenuje ministrstvo pnosvete. Urnik na državnih pedagpških akademi« jah jc sledeč: Fraga Brnu Bratisl. Stevilo ur I. :l. I. II. I. ll. iera. seia. stm. sem. sem. sem. 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 — 1 2 2 1 — — 1 2 2 2 1 4 1 1 2 2 2 2 2 — 2 6 3 6 3 12 12 12 - 2 - 2 - 12 2 2 1 - 1 — 1 — Filozofija in sociologija k vzgpj i Psiholpgija splošna in pcdopsihologija (pedo- logija) Zgodovina vzgpje in narodna šola Organizacija narodne šole (šolsKi zakon) Splošna pedagogika in didaktika Šolska higiena Vzgoja manj nadarjene dece Pcdagoški seminar Psihološke vaje (uvpd v poskusno pedagogiko) Praksa (hospitacije in nastopi) Muzikalna izobrazba Gramatika učnega jezika in njegova metpdika Metodika elementarnega razreda 2 Metodika nazornega nauka (zemljepis — zgodpvina in prirpdopis. znanosti) 2 Metodika računstva in merskega oblikoslovja 1 Metpdika nočnpsti (risanje, pi&anjc, ročna dela) 3 5" 3 5* 3 5'3/5* 3 5* 3/5* Telesna vzgoja in njena metpdika 11 i i i i Kmetijstvo — l i i Narodnp gosppdarstvp (nepbvezen predmet) — — _ i Ob koncu prvega semestra se mora vsak slušatelj podvreči kolokviju, ki ga pplaga iz naskdnjih predmetov: iz psihologije, iz zgp* dovine pedagogike in iz splošne pedagogike. Ako ne pploži tega izpita v predpisanem roku, mu učiteljski zbor pedagoške šole ne dpvoli posečati nadaljnjih študij v drugem semestru. Praktične vaje v pouku se vrrše na vadnicah, po potrebi pa tudi na drugih narodnih solah. Vse to pa določi in nadzoruje direktor pedagpške šole ali njegpv namestnik, na= vadno strokpvnjak gotovega predmeta. Prakso v poučevanju je treba izvršiti po dobro zamišljeni in utrjeni metodi, tako da bodo slušatelji spoznali način pouka v raznih predmetih na vseh stopnjah psnpvne šole, po možnosti pa tudi na raznih drugih tipih šol. Zato se vrše ekskurzije s slušatelji v razne šole in v razne zavode za vzgp* jo ptrpk. Preizkušnja učiteljske zrelosti sestpji iz pismenih nalog, iz praktičnega nastopa in iz ustnega izpita. Pismena preizkušnja se vrši iz pedago* gike, v kateri so zapopadene tudi filpzpfija, psihologija, splošna didaktika in organizacija narpdnega šolstva. Traja 4 ure. Nato se vrši ustni izpit iz specialnih metodik, iz šolske hu giene, godbe in petja, pisanja, risanja, telovadbe, kmetijstva (samo za moške) in ročnih del (samo za ženske). Razen tega morejo slu* šatelji in slušateljice napraviti izpit iz vzgoje manjnadarjenih oziroma imbecilnih ptrpk, iz * Za slušateljice 2 uri več zanadi pouka v ženskih rpčnih delih. narodnega gospodarstva in deških ročnih del. Slušatelji, ki imajo na izpričevalu iz najvišjega razreda srednje šole iz risanja in telo* vadbe kpt obveznega predmeta vsaj red »dobro«, so oproščeni pplaganja izpita iz teh pnedmetpv. Nato se vrši ustni izpit iz nasled* njih glavnih predmetov: pedagogike, slpvnice in učnega jezika, ki sme trajati za vsakega kandidata največ eno uro. Izpit iz pedagogike vsebuje zgodovino pedagogike, splpšnp pedagogiko, filozofijo, splošna didaktiko in šolske zakone. Dasiravno so pedagoške akademije na začctku in še v povoju, so že sedaj pokazale, da so že sedaj kristali učiteljske izobrazbe. Letos so bili pri pedagoških akademijah v Pragi in v Brnu ustanovljeni državni visokp* šolski tečaji za pripravo učiteljstva za strokovne preizkušnje za meščanske šole. Do sedaj so bili ti tečaji pri šolah »Visokih štu= dij pedagpških« v Pragi in v Brnu in so jih vzdrževak učitcljskc organizacije. Letos jih je prevzelo pod svoje okrilje ministrstvp prosvete in jih priključilo k državnim pedagoškim akademijam. Naloga teh kurzov je po statutu taka, da nudi učiteljstvu na znanostnem temelju strpkovne izobrazbe, posebno v učnih pred= metih na meščanskih šolah. Takp so tedaj priključeni ti visokošolski tečaji pedagoškim akadcmijam, kar je velike važnosti, posebno ker jih vzdržuje država. Pedagoško vodstvp teh tečajev vodi pedagoški direktor drž. pe> dafjoške šole, administrativno delo pa je ppverjcno administrativnemu direktonju peda* goške akademije. Docenti tcčajev so največ vispkošolski profesprji in docenti, nato srednješolski profesorji in razni drugi strokov* njaki. Spadajo pa direktnp pod ministrstvp prosvete. V te tečaje se sprejcmajo učitelji in učiteljice z izpričevalom učiteljske usposob* ljenosti za osnovnc šole, ki te tečaje lahko redno posečajo. Tečaji so celoktni, mprejp pa trajati tudi dalje. Začenjajo se meseca oktobra, končajo pa maja. Predavanja in vaje se pa morajo vršiti tako, da jih morejp ppsečati tudi učitelji in učiteljice iz oddaljenejših krajev. Zato se vrši pouk v teh tečajih v soboto ves dan in v nedeljo dopoldne. Po= setnikom teh tečajev se mora v domači šoli urnik ucediti tako, da jim je obisk tečajev omogpčen. Tečaji obsegajo predmete vseh štirih skupin predmetov za meščanske šple, morejp se pa poučevati tudi drugi predmeti. Oddelek za eno skupino se ustanovi tedaj, ako se priglasi za to skupino dovolj slušateljev, a najmanjše število sme biti 20. Pri tehničnih predmetih in pri delu ter vajah v laboratoriju se posetniki delijo v primernp število skupin. Tečaji so brezplačni. Oddaljenejšim posetnikom, ki se mprajo v te tečaje voziti, more ministrstvo prpsvete podeliti primernp podppro, ako se le-ti pismeno zavežejo, da bodo po končanih dveh letih študija položili usposobljenostni izpit za meščanske šok.