Celje - skladišče
D-Per
III 19/1970
H1S/01040,3
0 v V
COBISS s
LETO VI. ŠT. 5 CELJE, AVGUST 1970 GLASILO KOLEKTIVA
Nov Espresso na Ljubljanski cesti
kem času pričakujemo zelo rentabilno poslovanje tega obrata.
Lokal se vklaplja v celoto objektov na Ljubljanski cesti, ki bodo tvorili (kompleksno ponudbo vsega blaga in uslug za lokalne prebivalce in sicer:
Merx market z bifejem, Espresso, trafika s prodajo časopisov in vrednotnic, tekstilna trgovina cca 150 m2 (odprta bo v mesecu avgustu) Merx motel, frizerski salon, cvetličarna, pošta, banka, servis za gospodinjske stroje in rekreacijski prostor mestnega kopališča. Prednost teh lokalov je tudi v tem, da imajo zadostno število parkirnih prostorov in velike predprostore z izložbami, ki jih ne ovira promet.
Vsi ti objekti bodo zagotavljali boljšo preskrbo tamkajšnjih prebivalcev.
Tone Laznik
Pogled v notranjost izpričuje, da je lokal okusno urejen in sodoben
Dne 16. 7. 1970 je bil pri marketu na Ljubljanski cesti odprt nov gostinski lokal »ESPRESSO« s skupno površino 125 m2, čiste prodajne površine pa ima v zaprtih prostorih 85 m2 s 24 sedeži in vrtnega prostora preko 100 m2, kjer je možno namestiti vrtnih garnitur z do 100 sedeži v zelo prijetnem am-bientu.
Predmet poslovanja ESPR.ESSA je: vse vrste žganih pijač, kava, vse vrste slaščic, ki so proizvod slaščičarne Mera, sladoled, hladna kuhinja z raznimi narezki, solatami in drugimi specialitetami po naročilu. Novost »ESPRESSA« je ho-dok, toast, sledi pa še Krem kava, Kapučino in Mera kava.
Lokal je moderno opremljen s sodobnim inventarjem in hladilnimi napravami. Ima 12 m točilne mize in 2000 litrov zaprtih hladilnih omar. V lokalu bo zaposlenih 12 gostinskih delavcev. Dosedanji promet kaže, da lahko že v zelo krat-
Kaj meni poslovodkinja novega lokala ,,Espresso“ na Ljubljanski cesti tov. Marija Belina?
Poiskal sem jo v jutranjih urah in hotel zvedeti, kakšno je njeno počutje v sodobno urejenem lokalu. Sprva me je začudeno pogledala, potem, ko sem se ji predstavil in razodel namen prihoda, pa se je pogovor razpletel v poslovno smer.
»Kako in kdaj ste prišli v nov »Espresso?« je bilo prvo radovedno vprašanje.
»Javila sem se na razpis in bila sprejeta«, je glasil odgovor.
»Pred tem sem bila zaposlena v biffeju na Golteh (spodaj). Na delovno mesto sem se dnevno vozila z avtobusom iz Celja, kjer stanujem. Včasih sem se peljala tudi s svojim avtomobilom. Oddaljenost
stanovanja od delovnega mesta je precejšnja in me je vsakodnevna vožnja utrujala.«
»Kako se pa počutite na novem delovnem mestu?«, sem v nadaljevanju zastavil vprašanje.
»Ne bi mogla reči, kako se počutim spričo tega, da je šele začetek. Vidim, da promet raste. Nekaj časa bo trajalo, da se privadim načinu poslovanja in ljudem, ki so zelo zahtevni.«
»Kaj pa oni na Golteh?« sem takoj vpadel.
»Tisti, zlasti Savinjčani, so bolj potrpežljivi in prijazni ljudje.«
»Kaj pa pripombe gostov?«
»Direktnih še nisem slišala, pač pa od drugih, češ da so cene viso-
ke, torej višje od onih v biffeju našega Marketa, zato se precej ljudi zadržuje tam. želja je, da bi naš lokal bil odprt do 23. ure, zlasti v poletnem času. Zaposleno osebje — vseh je z menj vred 10 — dela v izmenah in bi takšen delovni čas bil možen.«
Čas najinega razgovora se je bližal koncu, ko so začeli prihajati novi gostje na kavico in si gasiti žejo, ki je v tistih zadnjih julijskih dneh bila izredno močna. Poslovil sem se z željo, da bi bila nova članica našega kolektiva tov. Belina Marija zadovoljna na delovnem mestu, zadovoljni pa tudi gostje, ki bodo obiskali ta okusni lokal in posedeli v njem ali zunaj njega v prijetno urejenem okolju.
UREDNIK
potrošnikih
Osnovna naloga vsakega dobrega prodajalca je, da se seznani, kakšni so potrošniki glede na njihove potrebe, želje, navade, njihov okus in karakteristične značilnosti po katerih se med seboj razlikujejo. Posledica dobrega spoznavanja kupcev je hitrejša in boljša postrežba, kar nam omogoča, da bo potrošnik z nami tudi zadovoljen.
Prodajalci strežemo glede na vrsto poslovanja in frekvenco kupcev dnevno več sto potrošnikov. Z večletno prakso lahko ugotovimo, da se kupci med seboj razlikujejo ne samo po želji, okusu, ampak tudi po temperamentu, navadah in karakterju. Praksa je pokazala, da je nekaterim kupcem lažje prodati, ker so odločni v nakupu, zopet z drugimi se prodajni razgovor težko in počasi odvija. Dostikrat se dogaja, da moramo z nekaterimi kupci biti zelo potrpežljivi kljub temu, da se jim pokaže mnogo blaga, gredo nezadovoljni s tem, da niso nič kupili. Da se kupci med seboj tako razlikujejo ni nič čudnega, saj je znano, da so ljudje zelo različnih navad. Spoznavanje kupcev na tej bazi nam olajšuje delo, kajti le s pravilnim odnosom do kupcev smo lahko prepričani, da bomo pridobili stalne stranke, s katerimi se dnevno večkrat srečujemo v naših trgovinah in do katerih moramo biti še posebej pozorni. Prav stalni kupci nam dajejo največji delež
mesečnega prometa, od katerega zavisi naš osebni dohodek. Dober trgovec pri spoznavanju strank je kot zdravnik, ki mora vsakega bolnika zdraviti s pravo diagnozo. Prav tako prodajalec mora najprej spoznati kupca, s katerim bo lahko vodil prodajni razgovor. Da bo posel uspešen, mora prodajalec imeti pravilen pristop do vsakega kupca na drug način. Zato je dobro, če smo seznanjeni is posameznimi skupinami in tipi potrošnikov ter da poznamo njihove osnovne karakteristike. Na splošno kupce razdelimo na več skupin:
Po tipu kupce razdelimo:
a)	vizualni tip (kupci, ki hočejo vse videti pri nakupu),
b)	avditivni tip (so kupci, ki pri nakupu radi poslušajo, kaj jim prodajalec govori),
c)	avdiovizualen tip (kupci istočasno gledajo in poslušajo, kaj jim prodajalec svetuje).
Po karakterističnem obeležju pa kupce razdelimo:
odločne, neodločne, molčeče in razgovorljive kupce. V bodoče stoji pred nami zelo važna naloga, kako zadržati že pridobljene stranke, še težje bo pridobiti nove stalne stranke. Znano nam je, da sta zadnja leta trgovina in turizem kot posebna gospodarska veja prišla v hitro ekspanzijo. Pritisk konkurenčnih podjetij na celjskem območju je čedalje večji. To bo občutil tudi
naš delovni kolektiv, kar bo nam dalo marsikatere pomisleke in samoupravnim organom verjetno nove naloge.
Ena od glavnih nalog bo dobiti dober strokovni kader prav v trgovino, ki bo znal zadržati stalne kupce tudi v bodoče. Na ustrezen način bo treba zadržati našo delovno silo zlasti strokovno, ki je potrebna ravno v poslovalnicah. Vsekakor bo treba izboljšati odnos do dela vsakega delovnega člana na svojem delovnem mestu in izpopolniti sistem nagrajevanja, kar pričakujemo z novo sistemizacijo delovnih mest. Občutek imam, da je bila do sedaj premalo upoštevana odgovornost in strokovnost pri o-cenitvi delovnih mest. Saj so primeri, ko poslovodja v marketu dobiva manjše osebne dohodke kot namestnik poslovodje v drugi poslovalnici itd. Pred našimi samoupravnimi organi stojijo v bodoče velike naloge. Od vsakega člana delovne skupnosti pa bo treba več samoiniciative in samokritičnosti, da se bomo lažje Vključili v konkurenčno tržišče.
Aleksander GRIČNIK, poslovodja Pripomba uredniškega odbora:
Uredniški odbor je mnenja, da je nagrajevanje prilagojeno doseženemu prometu, ki je zaenkrat najboljši pokazatelj opravljenega dela.
Novi organi upravljanja
Centralna volilna komisija je v
4.	številki »Vestnika« objavila seznam novoizvoljenih članov delavskega sveta podjetja, ki se je dne 28. julija 1.1. zbral k prvemu rednemu zasedanju.
Po otvoritvenih formalnostih in poročilu o izidu volitev članov organov upravljanja v podjetju, so bile opravljene volitve predsednika delavskega sveta in njegovega namestnika.
Za predsednika DS je bil ponovno soglasno izvoljen tov. CVETO KOLENC, za njegovega namestnika pa tov. JOŽE MAČEK.
Skladno z določili statuta je bila predlagana lista kandidatov za člane kolegijskega izvršilnega organa in njihovih namestnikov, nakar je tričlanska volilna komisija izvedla tajne volitve članov in namestnikov članov tega organa. Po ugotovitvah volilne komisije so bili izvoljeni:
a)	za člane kolegijskega izvršilnega organa:
1.	STEBLOVNIK Edo,
2.	PLETERSKI Ladislav,
3.	PISTOTNIK Drago,
4.	RUTNIK Jože,
5.	VAŠL Polde,
6.	DOLINŠEK Vitomir,
7.	LAZNIK Tone,
8.	PETAUER Franc,
9.	ZAGORIČNIK Slavko.
b)	Za namestnike članov kolegijskega IO:
1.	VAJDIČ Franc,
2.	TAJNŠEK Mirko,
3.	KEMPERLE Primož,
4.	SELIČ Lojze,
5.	JAKOP Anica,
6.	JEZERNIK Sinio,
7.	CMER Ladislav,
8.	ROJNIK Marjan.
Delavski svet je na tej seji izvolil tudi komisije in nadzorni odbor
Izvoljeni so:
a)	V komisijo za plan, Investicije in osnovna sredstva:
1.	KOLENC Cveto,
2.	PADEŽNIK Majda,
3.	BRUMEN Jože,
4.	ADRINEK Karl,
5.	GAČNIK Lojze,
6.	FIJAVŽ Anton.
b)	V komisijo za statut ter druge samoupravne in splošne akte:
1.	ŠARLAH Franjo,
2.	HOZJAN Matko,
3.	LICHTENEGGER Albert,
4.	TAJNŠEK Mirko,
5.	VAJDIČ Franc,
6.	SELIČ Lojze,
7.	ZALOŽNIK Janko.
c)	V komisijo za kadre:
L AŠKERC Ferdo,
2.	HERMAN Miroslav,
3.	ČEMAŽAR Robert,
4.	DELAKORDA Ivanka,
5.	SAGADIN Elza,
6.	OMLADIČ Franc,
7.	HORJAK Vera.
d)	V komisijo za delovna razmerja:
1.	GUČEK Ivica,
2.	KAMBIČ Vida,
3.	KRIŽNIK Vinko,
4.	GODEC Stanko,
5.	MATELIČ Hilda,
6.	SKALE Rafko,
7.	DONKO IVAN.
e)	V komisijo za stanovanjske zadeve, življenjske pogoje In rekreacijo:
1.	GREGL Franc,
2.	PERME Slavica,
3.	HOSTNIK Slavko,
4.	KOŽELJ Danica,
5.	PREKORŠEK Lojzka,
6.	LAH Zoran,
7.	DEBELAK Vinko.
f)	V komisijo za izrekanje ukrepov:
1.	ČRETNIK Franc,
2.	JEZERNIK Justi,
3.	POCAJT Vojko,
4.	ŠEGINA Marija,
5.	VAŠL Polde.
g)	V komisijo za notranjo delitev dohodka in sistem nagrajevanja:
L REČNIK Jožica,
2.	PLETERSKI Ladislav,
3.	VIŠNAR Maks,
4.	PREŠČAK Jože,
5.	PISTOTNIK Drago,
6.	ZAGORIČNIK Slavko,
7.	LAZNIK Tone.
h)	V arbitražno komisijo:
1.	RUTNIK Jože,
2.	SISINGER Slavko,
3.	URANJEK Nada,
4.	MODEC Jože,
5.	PEŠEC Janez,
6.	LORGER Ivan,
7.	KEMPERLE Primož.
i)	V komisijo za varstvo pri delu in požarno varnost:
1.	INTIHAR Ivan,
2.	PELKO Ivan,
3.	AMAN Lidija,
4.	LUSKAR Cvetka,
5.	KOTNIK Peter,
6.	ZUPANC Martin,
7.	GROBLER Mirko.
j)	V nadzorni odbor:
1.	FERME Ivan,
2.	LESKOVAR Pavel,
3.	LAH Franc,
4.	KOTNII Helena,
5.	GRAZAR Fani,
6.	SADAR Breda,
7.	OSO Milan.
Po kratkem poročilu o delu bivšega centralnega delavskega sveta, je direktor gospodarsko računskega sektorja, tov. Vito Dolinšek, poročal o rezultatih poslovanja podjetja v I. polletju 1970. Po analizi dohodkov in izdatkov ter predlogu začasne razdelitve dohodka, je delavski svet odredil- da se rezultati prikažejo tudi za posamezne enote. Obračune bodo obravnavali sveti sektorjev in OZD ter sklepali o u-krepih za izboljšanje poslovanja.
V nadaljevanju zasedanja, je delavski svet sprejel in potrdil pravilnik podjetja o oblikovanju cen za proizvode in storitve ter o pogojih za prodajo proizvodov in o-pravljanje storitev.
Sklenil je, da se ukine prodajalna kruha v Polzeli, ker zanjo ni potrebe, določil predmet poslovanja nove prodajalne »JELKA« v Črni na Koroškem in odobril sklenitev pogodbe o reklamnem sodelovanju s plavalnim klubom »NEPTUN« v Celju in z ŽTP — prometno sekcijo Celje.
Po vprašanju investicij je delavski svet pooblastil kolegijski izvršilni organ, da odloči o obliki in načinu sofinanciranja trgovskega objekta, ki ga gradi podjetje »ZARJA« v Slovenjem Gradcu in odobril nakup nedograjenih prostorov nad lokalom »ESPRESSO« v Šentjurju, zaradi razširitve poslovnih prostorov.
Izjemoma je delavski svet odobril tudi delo preko rednega delovnega časa v celjskih pekarnah, v času, dokler traja sezona obiranja hmelja.
Ob tej priložnosti sporočamo članom delovne skupnosti tudi rezultate volitev v SVETE SEKTORJEV ter SVETE PODROČIJ IN DEJAVNOSTI.
Izvoljeni so bili:
1.	V svet prodaje na drobno:
1.	ADRINEK Karl, šef področja Šentjur,
2.	BRINOVŠEK Jože, šef področja Šoštanj,
3.	DELAKORDA Tilčka, SP Soča,
4.	GODEC Stanko, šef področja Celje II,
5.	GROBLER Mirko, šef področja Vojnik,
6.	HRIC Avgust, Ravne,
7.	MIUC Maks, Ruše,
8.	NAGLIČ Albin, Ravne,
Novi organi upravljanja
9.	PREščAK Jože, šef področja Laško.
2.	V svet gostinstva in turizma:
1.	JANEŽIČ Tončka, Koroški dom Prevalje,
2.	POKERŽNIK Anton, Radlje,
3.	PUHMAJSTER Jožica, Radlje,
4.	PRAVDIČ Anica, Koroški dom Prevalje,
5.	ŠKUFCA Mihael, Dom železarjev, Ravne,
6.	VOCKO Fanika, Dom železarjev, Ravne.
3.	V svet komercialnega sektorja:
1.	DROBNJAK Angela, sklad. 1,
2.	GABROVEC Alojz, sklad. Slovenj Gradec,
3.	GROBLER Ivan, Poslovalnica 3,
4.	INTIHAR Ivan, Poslovalnica 3,
5.	PODPEČAN Ivan, sklad. 1,
6.	ROJNIK Marjan, sklad. 2,
7.	STEBLOVNIK Edo, Posloval. 3,
8.	TURK Zvone, sklad. 1,
9.	VRANETIC Jože, sklad. Krško.
4.	V svet proizvodnega sektorja:
1.	ANTLOGA Franc, pekarna Velenje,
2.	JESENŠEK Vinko, embalirnica,
3.	KORUN Vlado, Celje,
4.	LESJAK Tatjana, pekama Gaber j e,
5.	MANDIČ Brane, pekama Štore,
6.	PEČOVNIK Ivan, pekarna ADA,
7.	PELKO Karl, pekarna Zgorje,
8.	SISINGER Slavko, pekarna Vojnik,
9.	ŽGAJNER Viktor, izdelovalnica bonbonov.
5.	V svet sektorja za transport in pomožne obrate:
1.	DIVJAK Ivan, šofer,
2.	GABER Anton, elektrikar,
3.	HERIC Vinko, šofer,
4.	HORVATIČ Franc, mehanik,
5.	KNEZ VLADO, šofer,
6.	OCVIRK Anton, šofer,
7.	SPOLENAK Zvone, šofer,
8.	ŠEŠKO Franc, mehanik.
6.	V svet uprave:
1.	BUT Fanika, kontist,
2.	CMER Ladislav, vodja pravne službe,
3.	GOLAVŠEK Stanko, interni kontrolor,
4.	HAFNER Horst, programer,
5.	JAKOP Anica, računovodja,
6.	MODEC Jože, dir. splošnega sektorja,
7.	POGAČNIK Brane, gospodar,
8.	SADAR Breda, kontist,
9.	VEHOVEC Mara, statistik.
7.	svet področja prodaje na drobno I., II. in Vojnik:
1.	BEVC Anica, SP Dobrna,
2.	BOHORC Darinka, SP Trbovlje,
3.	ČREP Marta, poslov. Gaberje,
4.	DOLINŠEK Milica, MM Dolgo polje,
5.	KOLAR Berta, MM Hudinja,
6.	MATEK Ivanka, MM Ljubljanska cesta,
7.	ŠKORJANC Anica, Bonboniera,
8.	TURNŠEK Milena, Šmartno v R. d.,
9.	ZUPANC Martina, posl. »Pri gledališču.
8.	V svet področja prodaje na drobno Laško:
1.	COLNER Pavel, »Tekstil«,
2.	LAZNIK Leopold, posl. Rečica,
3.	3. PAVCNIK Zlatko, posl. Sed-r*ciž
4.	POTUŠEK Jože, MM Laško,
5.	VODOPIVEC Maks, posl. »Železnina«.
9.	V svet področja prodaje na drobno Šentjur:
1.	MOČNIK Zofi, uprava,
2.	PLAUŠTAJNER Slava, SP Šentjur,
3.	PLEMENITAŠ Jože, Blagovnica Šentjur,
4.	ŠTRUC Milan, SP Slivnica,
5.	ŠPORER Fanika, Tekstil, Šentjur.
10.	V svet področja prodaje na drobno Šoštanj:
1.	DONKO Ivan, »Živila« Šoštanj,
2.	GRAZER Fanika, uprava,
3.	HREN Ivica, posl. Dmžmirje,
4.	KOPRIVNIK Adolf, Velenje,
5.	SLATINŠEK Olga, »Grada«.
11.	V svet prodaje na drobno Ravne na Koroškem:
1.	BERVAR Mirko, »Kovina« Prevalje,
2.	BAKIČ Marija, SP Ravne,
3.	CERNJAK Marija, SP Slovenj Gradec,
4.	FALE Vida, »Trikotaža« Ravne,
5.	JANEŽIČ Ljudmila, MM Ravne,
6.	KOZLAR Julka, uprava, Ravne,
7.	SKERBINŠEK Stanko, prodajal.
8.	ŠERBAK Olga, »Vesna« Slovenj Gradec,
9.	REPAS Jože, »Obrt servis« Slovenj Gradec.
12.	V svet področja prodaje na drobno Ruše:
1.	HARNIK Štefka,
2.	HLEB Marija,
3.	LAZAR Štefka,
4.	ŠERC Cvetka,
5.	ŽUNKO Helena-
13.	V svet področja gostinstva in turizma Ravne:
1.	BALAŽIČ Marija, Koroški dom Prevalje,
2.	ENCI Maks, Koroški dom Prevalje,
3.	HRASTNIK Štefka, Dom železarjev, Ravne,
4.	MOČNIK Marica, Dom železarjev, Ravne,
5.	ŠKUFCA Mihael, Dom železarjev Ravne.
14.	V svet gostinsko turističnega področja Radlje:
1.	KUHELNIK Julijana,
2.	LAMPREHT Marija,
3.	PUHMAJSTER Jožica,
4.	POKERŽNIK Anton,
5.	VAJT Janko.
15.	V svet pošlovnice 1:
1.	CERLE Nada, sklad. Krško,
2.	GREGL Franc, sklad. 1,
3.	OBLAK Valentin, sklad. Slovenj Gradec,
4.	PLOJ Franc, sklad. 1,
5.	ZUPANC Marjan, sklad. 1.
16.	V svet poslovnice 2:
1.	JESENEK Stanko, sklad. 2,
2.	MAGRIC Anton, sklad. Šmartno,
3.	SMRKOLJ Ivan, sklad. Trbvolje,
4.	SVAŽIC Ivan, mlin Sevnica,
5.	VIŠNER Maks, mlin Slov. Konjice.
17.	V svet poslovnice 3:
1.	GROBLER Ivam, poslovnica 3,
2.	INTIHAR Ivan, poslovnica 3,
3.	LONCAREVIč Aleksander, poslovnica 3,
4.	LORGER Ivan, poslovnica 3,
4.	LORGER Ivan, poslovnica 3,
5.	ŠKETA Jože, poslovnica 3.
18.	V svet mlinov, pekam in silosa:
1.	AMAN Lidija, laboratorij,
2.	FRIšKOVEC Edi, pekama Zagorje,
3.	IVANEK Franc, silos,
4.	JEVŠNIK Janko, pekama Velenje,
5.	KOTNIK Štefan, mlin Celje,
6.	OGRAJENŠEK Jože, pekama Gaberje,
7.	SEDOVŠEK Anica, pekama ADA,
8.	SEDOVŠEK Jože, pekama Gaberje,
9.	ZUPANC Ivan, pekama Dobrna.
19.	V svet embalimice, izdeloval-nice bonbonov in pražene kave:
1.	CENCELJ Elza, izdeloval, bombonov,
2.	KNEZ Ivan, pražarna kave,
3.	OŽEK Martin, pražama kave,
4.	PAVLINC Silvo, izdelovalnica bonbonov,
5.	ROTAR Vera, embalirnica.
20.	V svet pekarne štore:
1.	GORJUP Milan,
2.	HORJAK Martin,
3.	JAGER Friderik,
4.	MRAMOR Jože,
5.	ŠPOLJARIC Peter.
Franjo šarlah
Pekarne v Celju
Pred vojno je bilo v Celju 24 pekarn, od tega 13 parnih in 12 navadnih in to:
1.	Ahleitner, Stanetova, parna
2.	Kač, Tomšičev trg, 2 navadni
3.	Zadravec, Zidanškova, navadna
4.	Janič, Zidanškova, navadna
5.	Vošnjak, Stanetova, navadna
6.	Kirbiš, Ljubljanska, parna
7.	Mlakar, Dolgo polje, parna
8.	Pančič, Breg, parna
9.	Krašovec, Pod gradom, navadna
10.	Oberžan, Teharska, navadna
11.	Terglav, Cret, navadna
12.	Jaklič, Gaberje, parna
13.	Fajgel, Dečkova, parna
14.	Lopan, Dečkova, parna
15.	Kren, Mariborska, navadna
16.	Glušič, Mariborska, navadna
17.	Ada, Stanetova, parna
18.	Kohne, Mariborska, parna
19.	Kohne, Tovarniška, parna
20.	Kranjc, Tovarniška, pamna
21.	Delavska pekarna, Tovarniška, navadna
22.	Pobec, Ostrožno, navadna
23.	Geršak, Trnovlje, parna
24.	Rankl, Šmarjeta, navadna
Zaposlenih je bilo 76 pomočnikov in 41 vajencev. Takoj po osvoboditvi je bilo še nekaj privatnih pekarn in sicer do leta 1954. Prve pekarne so bile vključene v potrošniško zadrugo, pozneje pa je bilo u-stanovljeno pekovsko podjetje »Mestne pekarne«. Leta 1955 je bilo u-stanovljeno še eno, novo podjetje
—	Delavske pekarne, ki je nastalo iz privatnih pekarn Mlakar, Ada, Kranjc in Kohne. Prvotno je bilo zaposleno v Delavskih pekarnah 13 pomočnikov, k podjetju pa so se nato priključili še pekarni Žalec in Zagorje. Leta 1960 se je podjetje Delavske pekarne priključilo podjetju Veležitar in se preimenovalo v Združene pekarne s samostojnim obračunom. K novemu podjetju sta se priključili še pekarna Šoštanj
—	Velenje in pekarna Sevnica. Leta 1961 je prišlo do popolnega zlitja^ podjetja Združenih pekarn z Ve-Icžitarjem. Mestne pekarne so zgradile novo pekarno v Gaberju in sicer firme Skrinj er s tračno pečjo in to kljub nasprotovanju pekov. Nova pekarna je dajala zelo slabo kvaliteto izdelkov, kar je povzročilo izgubo večine svojih odjemalcev. Glede na nastalo situacijo je k Veležitarju prišla delegacija zaradi pogovorov o priključitvi. Pogovori so bili uspešni in tako je prišlo 1. 6. 1961 do pripojitve Mestnih pekarn k Veležitarju.
Podjetje Veležitar je nato pristopilo k rekonstrukciji pekarne v Gaberju, podrlo je lončeno peč in dozidalo prostor za tri parne peči. Vendar je bila tudi tu smola z izvajalcem Kobalom, ker peči niso bile parotesne kot bi morale biti. Kljub raznim popravilom nismo uspeli izboljšati peči za pečenje drobnega peciva. Podjetje Veležitar
je zgradilo novo pekarno v Sevnici in Velenju ter novo peč na Dolgem polju, ker je stara eksplodirala. Sedaj se gradi nova pekarna tudi v Hrastniku. Že Združene pekarne so v Zagorju zgradile dve parne peči na mestu, kjer je stala tračna peč firme Škrinjar ter dozidalo nekaj prostorov. Bivše podjetje v Zagorju je šlo v izgubo samo zaradi take peči, enako tudi Mestne pekarne.
Delo pekov ni bilo nikoli rožnato- Tistemu, ki dela ne pozna, se težko tolmači, pod kakšnimi pogoji delajo. Njihovo delo vsebuje tako nočno delo kot tudi nedeljsko delo, ob sobotah in praznikih pa morajo delati tudi po 14 ur. Poleg tega so podvrženi veliki vlagi, prahu in vročini. Pa tudi odgovornost za kvaliteto kruha je vedno na pekovih ramah, čeprav slabi kvaliteti kruha često botruje slaba oziroma neustrezna kvaliteta moke. Ravno zaradi teh težkih pogojev dela in slabih osebnih dohodkov se mladi ljudje vedno manj odločajo za ta poklic. Poleg tega pa je opaziti tudi precejšnje odhajanje mladih pekov v vsej Sloveniji ne samo v Celju; ali gredo delat v inozemstvo ali pa se raje zaposlijo v tovarni. Kot razlog zopet navajajo nočno in nedeljsko delo ter slabe osebne dohodke. Tako je iz celjsknh pekarn v 10 letih odšlo v inozemstvo ali drug poklic 46 pekov, 34 pa se jih je predčasno upokojilo. Peki se ze vseskozi borijo za odpravo nočnega dela, toda brez pravega uspeha. Glavna krivda je v navadi, da moraš zjutraj dostaviti vse izdelke, nekaj pa so krive tudi premajhne kapacitete, da bi v kratkem času izpekli potrebne količine. V Celovcu imajo na primer takšno pekarno, ki dnevno speče cca 3000 kg kruha in 6000 komadov raznega peciva. Ima pa več pečnega prostora kot^ vse celjske pekarne. Z delom pričnejo ob 4. uri zjutraj pri oblikovalni mizi in končajo s pečenjem že ob 8. uri. Če bi hoteli pri nas ukiniti nočno delo, bi morali imeti takšno pekarno, ki bi potrebne količine spekla v 7 do 11 urah, morala pa bi imeti tudi globoko zmrzovalno napravo za žemlje in pecivo v testu, tako, da bi lahko v času 1 ure dobili na razpolago sveže oz. vroče izdelke na tržišču, ker bi jih lahko izdelali med tednom ko ni toliko dela, nato pa bi jih dali v zmrzovanje.
Velikokrat se vprašamo, zakaj ni takšnega asortimenta kot je bil v stari Jugoslaviji. Razlogov je več. Predvsem je bilo sorazmerno več pekam, ki so vso skrb posvečale le kvaliteti^ in ne kvantiteti, ni bilo norm, plače so bile tedenske ali mesečne, ne po učinku, zato so mojstri kakor tudi peki sami posvečali vso skrb le kvaliteti in izdelki so bili res na višku. Sedaj
se dela v 2 izmenah in več, zato niti ni prostih kapacitet za razno-vrstno pecivo. Je pa tudi norma za tovrstne izdelke pretoga in peki nimajo interesa za večji asortiman v kolikor bi se še našla kakšna prosta ura. Stanje se sicer izboljšuje. Začeli smo s pečenjem keksov m slaščičarskih izdelkov. Od začetnega 3 milijonskega (SD) mesečnega prometa, smo prešli na 20 milijonov (SD). Toda še vedno nam manjka mesečno cca 6—7 ton raznih keksov. V zimskem času se bo stanje s keksi izboljšalo, ker so pekarne manj ohremenj ene.
Da bi vsaj do neke mere zadovoljili potrebam tržišča, je treba nase pekarne modernizirati, saj se /razen mešanja testa dela še pretežno ročno. Manjkajo nam vglav-nem oblikovalni in polavtomatski delilni stroji. Ti stroji so že tudi naročeni. Za pekarne Gaberje, Što-re m Zagorje pa bi bilo potrebno nabaviti avtomatske tehtnice.
Ivan PELKO
Iz personalne službe
. V mesecu juniju in juliju 1970 je bilo na novo sprejetih 83 delav-cev’ °d tega je 59 žensk.
Da je število na novo zaposlenih tako naraslo v teh dveh mesecih je razlog, ker so bili skoraj vsi vajen-C1 .1• letnika, kateri so opravili zaključni izpit in postali KV trgovski delavci, sprejeti za določen čas in sicer do 31. 12. 1970.
Prav tako je v mesecu juliju pričela poslovati nova poslovalnica hspresso slaščičarna na Ljubljanski cesti. Za to poslovalnico je bilo na
kuharj1)>reJ'etih 9 °Seb (natakarji-• istem času je odšlo iz podjetja 18 oseb, od tega 10 žensk:
—	s privolitvijo delavca 16 oseb, od tega 8 žensk,
—	zaradi upokojitve 2 ženski.
ROJSTVA:
iicTri6? PEŠECU, Slavku PER-METU, Francu HRIBERšKU in zakoncema MEŽNARIČ, so se rodile hčerkice.
Iskrene čestitke!
POROKE:
V mesecu juniju in juliju so sklenili zakonsko zvezo:
,,, Dragica TERSEK, Ivana ŽE-VART, Slavica VREČER in Slavko VOVK, Dževard ALIMANOVIČ Milena POGAČAR in Leopold TURIN Marjan ČEŠNOVAR in Franc PERKO,
Kolektiv želi vsem novoporočen-cem na njihovi skupni poti mnogo sreče in osebnega zadovoljstva.
Slavica PERME
Iz sodne prakse ■ Iz sodne prakse ■ Iz
Radioaparati kot trgovsko blago niso podvr-
ženi plačilu pavšalne naročnine
Inšpektor RTV Ljubljana je ob kontrolnem obhodu ugotovil, da je v poslovalnici Šentvid pri Planini igral radio, za katerega ni bila plačana naročnina. V izogib prerekanju se je za tekoče leto 1968 plačala naročnina. Istočasno se je ra-dioaparat premestil v poslovalnico Planina, kjer bi naj bila večja možnost prodaje. Predmetni radioapa-rat se je ves čas vodil kot trgovsko blago, saj je bil evidentiran tudi v inventurnem popisu. Ker se je Sektor prodaje Šentjur uprl nadaljnjemu plačevanju naročnine, je sledila tožba RTV Ljubljana proti »MERX«-u, v kateri je RTV Ljubljana izgubila pravdo.
Iz obrazložitve sodbe:
»Ob oceni pravkaršnjih dokaznih izvajanj sodišče verjame pričevanju K. A., ker smatra, da že omenjena ugotovitev tožničinega kontrolorja sama po sebi še ne pomeni, da se je radio aparat redno in trajno uporabljal v toženkini poslovalnici v smislu določb 34. in 35. Temeljnega zakona o radiodifuznih zavodih (Ur. list SFRJ 15/65), po katerih mora uporabnik pridobitev vsakega posameznega sprejemnika prijaviti ter plačevati zanj naročnino. Te določbe nedvomno predpisujejo plačevanje naročnine samo za tiste fizične ali pravne osebe, ki so pridobile sprejemnik namensko t. j. zaradi rednega sprejemanja ra-diofuznih oddaj. Očitno pa tožena stranka zadevnega sprejemnika ni pridobila s tem namenom, temveč je po izvajanjih priče K. A. bil ves čas v prodaji kot redno blago, kar slednje pa itak izhaja tudi iz že omenjenega popisnega lista. Trgovske organizacije, ki se po svoji poslovni dejavnosti ukvarjajo s prodajo sprejemnikov, se upravičeno poslužujejo oddaj radiodifuznih postaj v preizkušene namene v zvezi s prodajo sprejemnikov, upravičeno pa tudi od časa do časa preizkušajo njihovo funkcionalnost, ne da bi že s tem bile opredeljene in kategorizirane kot uporabniki radiodifuznih sprejemnikov. Republiški pravilnik o prijavljanju in odjavljanju radiodifuznih sprejemnikov ter o plačevanju naročnine (Ur. 1. SRS, 34/65) v 11. členu sicer predpisuje, da so trgovine s sprejemniki ter servisne in obrtne delavnice za popravilo sprejemnikov dolžne plačevati pavšalno naročnino, ni pa ta določba v skladu s pooblastili iz 41. člena Temeljnega zakona o radiodifuznih zavodih, po katerih republiški organ s svojim predpi-
som natančneje določi kako se pobira in plačuje naročnina. S to določbo ni prepuščeno republiškemu predpisu, da samostojno in preko temeljnih zakonskih določb ureja vprašanje, katere osebe je šteti za uporabnike ter s tem za zavezance
Preverjanje uresničevanja akcijskega programa ZK in njenih komisij postaja stalna praksa ZK. V mesecu maju je sekretariat na razširjeni seji ocenjeval delo komisij, ter sprejel sklep, da se po zaključku polletnega obračuna ponovno obravnava ocena aktivnosti na razširjenem sestanku ZK.
Ta ocena ni celovita niti dovolj analitična, ker so kot vir zanjo služili le zapisniki sestankov in zapa-žanja članov ZK na sestankih o-stalih družbeno političnih organizacij. Zato je analiza aktivnosti bolj organizacijsko-metodološkega kot pa vsebinskega značaja. Pogoj za kvalitativen pristop je v neposrednem sodelovanju ZK s širšim delom članov združenega dela in v aktivnejšem sodelovanju vodstvenih kadrov z organizacijo ZK.
Sedanja ocena aktivnosti ZK je grajena predvsem na naslednjih kriterijih:
—	kaj je bilo storjenega za sprejemanje novih članov
—	ali je ZK obravnavala katero od navedenih pomembnih vprašanj življenja in dela delovne organizacije kot so:
—	samoupravljanje
—	proučevanje ukrepov v zvezi z uresničevanjem XV. Ustavnega amandmaja
—	družbeno-ekonomski problemi in razvojni programi delovne organizacije
—	kadrovska politika ter idejnopolitično in strokovno usposabljanje kadrov.
Oddelek ZK je na svoji III. seji sprejel poročilo sekretariata o delu komisij brez bistvenih pripomb v prepričanju, da bodo komisije in sekretariat zamujeno aktivnost nadoknadili. Odgovor o vzrokih za neučinkovitost nekaterih komisij tiči v dosedanji praksi dela, ko je oddelek ZK na skupnih sestankih reševal vso problematiko. Takopred-
k plačilu naročnine. Ker potemtakem določba cit. Pravilnika ni v skladu z zakonom, in ker tožeči stranki ni uspelo zanesljivo dokazati, da bi toženka bila uporabnik zadevnega sprejemnika, je po vsem tem utemeljeno bilo odločiti kot v dispozitivu sodbe razvidno.
sednike komisij še čakajo na opozorila in spodbujanje k realizaciji akcijskega programa.
Seveda v našem prmeru neaktivnosti ne gre kriviti za vse sekretariate in predsednike komisij, ampak tudi članstvo, predvsem tiste, ki so na odgovornih položajih.
Vsekakor bo treba na naslednjem sestanku ZK analizirati globlje vzroke slabe aktivnosti in v primera potrebe sprejeti ustrezne statutarne sankcije.
Sekretariat
Rudarska
Moja stara mama je bila vesela, ko je bil pred desetletji prvi štrajk v Trbovljah.
Komaj se je namreč poročila z mojim starim atom, ki je delal v jami, pa mu že ni bilo treba na šiht. Bil je doma pri ženi. Tako sepo se ji je to zdelo, da se je na ves glas smejala. »Le smej se tro-la«, ji je dejala mati. »Saj ne veš kaj to pomeni.« In res. Ko je minil mesec, ji je zmanjkalo denarja, kajti »colnge« ni bilo. Prijokala je k mami »mama posodite nam, da bom lahko fasala«.
»No, vidiš kaj je štrajk, potem ni denarja«, ji je dejala mama. »Kar vsedi se in se smej«.
MERK VESTNIK
Urejuje uredniški odbor:	Franjo
Šarlah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Go-lavšek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur. — Izhaja mesečno.
Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško. Naklada 1.700 izvodov.
Ladislav CMER
Ocena aktivnosti organizacije ZK in njenih komisij v I. poli. ’70