III. KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1. Urejaaje prostora
T letu 1984 bo na področju urajanja proatora t ljubljanskih občinah glavna pozornost posTečana izdalavi dolgoro6nih urba-nlstičnih dokuaeatov "Ljubljaaa 2000". Ti dekuaanti so pre-cejšujega poaena za nadaljaji razToj Ljubljane, zato bo po-trebao priaerno pozornost posTetiti aiateaatičnia razprava« po T8«h aaaoupraTnih skupnostih.
T saiaelni poveiaTi c naredeno aalogo bo«o za posaaesaa ožja obmožja naie občine vodili poatopke izdelare ia saaoupravne raiprar« o urbanigtičnih dokuaentih:
a) apreaeabe in dopolnitve urkamiatičnlh plaaov zaradi uskla-ditro s kaetijakia načrtoa. S tea dokuaeataa boao opredeli-li aeje zazidalaih otokor ˇ iaT«naaatm«a obaočju aa ta na-Sin, da bodo v akladu z izdelaao kategorizacijo kaetijskih sealjišč zazidalni otoki oaejeni na tiste površine, ki ne posegajo v trajno varovana kaetijska zealjiSča,
b) novelaoija urbaaističnega nažrta Krajin«ki park Polhograjski Doloaiti bo izdelana v skladu x določili, ki jih bo xa torrstne urbanističue doku««nte predpiaala nova zakonodaja
o urejanju prostora,
c) za Taroranje lokalalh riror pitne vode na območju občine LjublJaaa-SiSka.
Poleg naštetih bodo v izdolavi še naalednji podrob&ejši urba-nističui dokuaenti:
a) zazidalni načrt sa rekreaoijsko, stanoTaujsko in industrijako obaočje aed gorenjako la kaanlško progo,
b) zazidalai načrt za prenovo Stara Šiik« t o|ao5ju KS Milan Majcen (HadTedova 22, 24, Lepodvorska 22, Zibertova 23),
c) aaSrt prenore za obaoSja Fod hribo«,
d) ureditreni načrt žiršega obaočja opuščene rfkakalnice ob Todnikovi c«sti,
e) zazidalai načrt ŠS 108 Šentrid,
t) zazidalni načrt ŠS 117/3 Medao,
g) sasidalni načrt Centra Hedrod,
h) zazidalai načrt MeB 16/3 Pimiče,
i) zazidalni načrt MeS 2 Bora,
i) zazidalni aačrt iteS 10/2 Žeje,
k) lasidalni nažrt sa iioto pokopališče Redrode,
1) zazidaltti načrt ključaih lokacij na obmožju Šaarn« gore.
Poleg tega bodo izvršene priprare za pridobitev dokuaentacije za uresaičevanje prograaa stano-raajska gradnje v naslednjea srednjeročnea obdobju, in sicer na obaoŠju Podutika, Šmartna in Gamelj.
V interesu čiabolj racionalne izrabe zazidljivib. povržin boao proučili možnosti dopolnilne gradaje v amislu zapolujeranja vrzeli med že zgrajenimi objekti povaod taa, kjer za to obstoje objektivne možnosti in pod pogoji, ki bodo astrezali noraatiToa glede kvalitete bivalnega okolja.
Fri načrtovanju nove stanovaajake zazidava bo»o iihajali iz potrebe po čimbolj raoionalni izrabi razpoložljirih zazidljirih površin. Zato bomo dajali prednost tazidari z rišjo gostoto, pri tem pa upoštevali omejitve, ki jih določajo kriteriji tralitete bivalnega okolja, ter oblikovni kriteriji, ki izhajajo iz aabi-entalnih karakteristik.
Nadaljevala se bo izdelava dokaaentacije sa prenoro objektor ˇ Stari ŠiSki ter priprava za prenoTo na ostalih obaočjih občiae 7 naalednjem srednjeročneo obdobju.
V sodelovanju z regioualni« zavodo« sa spo«»aiško TarstTO bodo izdelani osnutki aktov za zaTaroTanje uaataostmita, arhitakturaih in etnoloških sponenikov ter predloiani skupšiioi ˇ sprajaa. Pričeli bomo z aktivnostai za razglasitev Šaarne g ?• za krajin-ski park.
T skladu z načeli anotrne izrabe vseh razpoložljivih zemljišč bono proučili možnost začaane uporabe gradbealh rezsrretov, na katerib še ne boao pričeli z gradnjo v bližnji prihodnoati, ˇ drug namen (začasni provizorni objekti, kioski, stojaice, or-ganizirano vrtičkaratvo ipd.).
0 vseta navedenih nalogab se boao saaoupraTno odločali t naj-širžo denokratično razpravo, ki jo bo«o TOdili »isteaatidno in organizirano, pri ceaar boao ša zlasti pozonii do UTeljavlja-nja širšib družbenih iateresor.
2. Komunalno goapodarstvo
Bosilec uresničevanja prograaov na področju orejaaja stavbnih zemljišč, urejanja ulic, trgor ia lokalnih cast, gradnje koau-nalnih naprav individualne porabe in enostavne reprodukcije ko-munalnih naprav kolektivna porabe o« saaoupravna koaunalna skupnost. V letu 198^ bodo na posaoeznih izmed naštetib. področij uresničevane naslednje prioritetne naloge:
1. Urejanje stavbnih zemljišž.
Uresničevanje nalog s taga podroSja sa fiaaacira iz pri«p«vkov neposrednih investitorjev.
Osnovna skrb bo posvečena zagotavljaaju pogojer za neaoteno
uresničevanje prograaoT staaovanjske, industrijske in ost?le gradnje ter gradnje cestne infraatrukture. Pri tea boao nadaxu -Tali že pričete aktivnosti po posaaazaih zazidalnih otokih, nove pa pričoli na tistih obaočjih ˇ občini, Itjer načrtujeao intenzivnejšo gradnjo ˇ zadnjea letu tega srednjeročnega obdobja in v naslednjea obdobfu (Podutik, Preska, Vodice). V letu 1984 t>o«o tekoče sanira-li graaosnico Stanežiče in pridobili dokuaentacijo za sanacijo Rraaoinic na obaočju Hedvod ia Svetij.
2. Izgradnja cestnega osrežja, urejanje ulic, trgov in lokalnih cest.
lajpoBenbneJši cestni objekt, ki bo dograjen v prihodnje« letu, bo odsek avtoceete Naklo-Ljutljana, in sicer do priključka na Celovško cesto ˇ Šentvidu.
Uresničeranje ostalih nalog a tega področja financiraBO is sdruienih sredstev ljubljanakiii občin za izgradnjo cest po 10-letnem prograau iz solidamostnega združerauja sredstev v Tišinl 2 % od čistega dohodka ter s saaoprispeTkon občanoT.
Po«e»bnejše aktivnosti na področju izgradnje cest v letu 1984 so:
- Ko8eze-Vojsko III. faza (nadaljevanje pričete izgradnje),
- obodna cesta Stanežiče (od Dvora do Stanežič),
- Medrode-Svetje,                                                                              ^
- Vikrče-Terdo,
- Sora-Trnorec (nadaljevanje pričete iigradaje),
- cesta na Poljaae.
3. Ko«unalne naprare individualae rabe.
Financiranje potaka prvaaatvaao is priapevka ˇ višinl 1,20 % od ttruto osebnlh dohodkov, ki se plačujo ii čistega dobodka.
a) Kanalizacija - priaar:
- posodobitev čietilne naprara Brod,
- kanal t trasi artoceste Ljubljana-Iaklo.
b) Todorod - priaar in Tiri:
- Vodarna Bentvid-Poljane-TacaMka (po fliheličevi),
- priaami Todorod po Vodnikori cesti do soseske 8tara earker,
- priaarni vodovod Podutik do Stanovanjske zadruge Litostroj,
- priaarnl -vodorod ii črpališč Sret je-Cenica na odseku Goričane-Preska in porečanj« laogljivoati črpališč,
- avtoaatska porezava SrpališSa Senica s vodohraaoa Bora,
- dokuaentacija za lokacijo črpaliSča Skarušna.
c) Vročevo;l - primar in' viri:
- rekonstrukcija kesične griprave vode, koapresorske postaje in vrooevoda (Toplarna Siška II. faza).
d) Plin - primar in viri:
- razširitev plinarne ob Verovškovi ulici (dokumentacija),
- komunalna ureditev zemljišča Plinarne ob Verovškovi,
- naprave za proizvodnjo aesa&ega plina s sprealjajočiai objekti ob Verovškovi.
4. Kolektivna komuhalna poraba.
Program opravljanja kolektimih koaunalnih storitav v lotu 1984 bo zasnovan predvsem na naslednjib izbodiščih:
a) sredstva za vzdržoTanje in obnavaljaaje kolektimib. koaunalnih objektoT in aaprav Bkupne rabe se zbirajo od zavezancev po teritorialnen principu po prispevni stopnji 1,10 % iz osebne-ga dobodka,
b) samoupravna komunalna skupnost bo v okviru sprejetega prograaa vzdrževanja kolektivcih komunalnih objektov in naprav skupae rabe preko izvajalca teh storitev EPL Ljubljana opravljala vzdrževanje teh objektov in naprav, pri tea pa poštevala vse novo zgrajene kolektivae komuaalne objekte ia naprave skupne rabe,
c) skupaj z izvajalci storitev siaske službe (KPL) bomo zagotovi-li dosledno pripravo operativnih planov za ajeno izvajanjo.
Na vseh teh področjih bo Eovuaalna skupnost še posebno po-zornost posvečala izboljšavi kralitete komunalnih storitev, pri čemer bo v tovrstae napore vključevala tudi organe tra-jevnih skupnosti.
Poleg izvajanja navedenib konkretnib nalog v prihodaje« letu bo ustrezna pozor&ost posveč«aa aačinu novc organisiranosti koBunalnib skupnosti na obaočju ljubljanskih občin sdte«, da si bomo prizadevali v novi organiziranosti zagotoviti ne-posreden vpliv delovnih ljudi in občanor za rarreševanje pro-blenov na koavmalnea področju.
3- Stanovanjsko gospodarstvo
Ha področju stanovanjskega goapodarstva bo saaoupravao atanovanjske skupnosti skupaj s svojimi saaoupravaiai telasi posvečala osnovno po-zornost uresničeranju sprejetib plaaskih aalog, s poudarko« na kre-pitvi sanoupravniJi družbeno-ekoaomakih odaoaoT ia zagotavljanju r«i-je učinkOTitosti strokovnih služb.
ffa obaočju občiae bo t prihodajea letu dograjeaih 488 staaovaaj (396 v blokovai ia 92 staaovaaj t iaairidualai gradaji), aedtea ko bo v gradaji aadaljajih 61 ataaavanj. Staaovaajska gradnja bo izvajaaa r aasledajih že pričatih soseskah:
- ŠS 4 Stara cerkev s 238 ataaoranji,
- Kare Zveida v Šeatridu (ŠS 107/1) za potrebe JLA 158 staaovaaj,
- ŠS 12 Podutik (iadiTidualna gradnja - 92 enot),
- ŠB 202/2 a Gameljae individualna gradaja za zadrugo Eašica.
Ra noTo bo pričeta gradnja 61 sta&OTanj v ŠS 107/1 Šentvid (Zvezda).
Ker saradi spreaenjeolh rasaer ne razpolagaao s projektno dokumenta-cijo, »oraao poapešiti iadalaro dokuMatacije za orgaaizirano stano-ˇanjBko gradnjo y prihodnjem srednjeročne« obdobju, in sicer zlasti na obaočju Podutika, Šmartnega ia Ga«elj. V ta na**n bo»o preveri-li ¦oinosti dopolnilaa gradnje aa nekaterih obaočjih, za katere je že naročena urbanistična dokuaentacija (Hedno, dopolnilna grad-aja na Eretju, Pirniče, Sora, Žeje) ter nadaljevali aktivnosti ˇ soseskah HeS 7/3 Preaka in ŠS 218/3 Todice.
Zaradi opisanih okoliščin, pa tudi v aaislu us»eritev za varo-vanje kaetijskih zemljišč pred apreminjanje« fta«e»bnosti, bo zaBsovan koncept intcnsivnejše prenore starih obaočij s ko«bi-niranjea prenore obatoječih predelov ia rekonstrukcije degradi-ranita predelov z novogradn,jami. T skladu s takimi izhodišči bo potekala prenora in dopolnilna gradnja ob Medvedovi ulici v skladu z že izdelano doku»antacijo (objekti r Hedvedovi ulici 22 in 24, Žibertovi 23 in Lepodrorski 22). Za prenoTO v letu 1985 boao pripravili dokuaeatacijo za objekte v Medvedovi 18, Žiberto-vi 22 ia Lepodvoraki 23. Priželi bo«o s praureditrijo podstrešja GaletoTsga bloka. Izdelaaa bo tudi dokuaeatacija za ostala podobaa obaočja ˇ Stari Šiški, Pod hribo«, Šentvidu ia drugod.
Ha področju uamerjene iadiTidualne zasebae gradaje si bomo priza-derali za večje ia orgaaiziraao ureljavljanj« zadružaištva tako, da bodo imele vse zadruge z obaačja občine eaakoprarao »ožaost raz-raševaaja 8tanoTaajakia proble»OT arojih člaaov. Pri tem se bo saaoupra-vaa stanovaajska skupaost aktivnej« vključerala kot aesto dogovarjaaja ia akupaega aačrtoraaja ataaoranjskih zadrug. Podpirali boao zadružao blokovno gradnjo z zagotoritrijo lokacij.
Prizaderali si boao za zniževaaje Sasa gradaje ia dajali prioriteto izTajaleea, ki bodo prevzeaali izgradajo "aa ključ".
Stanoraajaka skupnoat aora t okriru eelorite politike aovogradenj zagotoriti aiaiaalae pogoja za kaaplaaeatarno izgradnjo prostorov oaredajih ia aerrisaia dajavaasti t soseakah s politiko Tlagaaj v družbeai foad najaaaih proatorev iz združeaih sredatev od aaorti-zacije lokalov.
4. Požarna varnost
Finančna osnova za dejaynoat iittratu skupnoati za požarno varnost temelji na prispevtu, ki ga plačujejo delovni ljudje iz osebnega dohodlca. Letni planiranl dotok sredstev ua obaočju občine Ljubljana-Šiška znaša nekoliko nad 15 ailijonoT dinarjev, od česar se ena tretjina sr«dst«T idružujo na rarni vseh petih ljubljanskih občin za potreb« gasilske brigade in dislociranib. enot, dve tretoini zbraaih »redstev pa ata na«enjeni redni dejav-nosti gasilskih društev in investicijaa, ki jih načrtuje družbeni plan. Višina prispevne stopnje je prilagojena dotoku sredster iz prispevka tako.
Med stalne naloge SIS za požarno varnost spadajo predvsem naslsdnje:
- izpopolnjevanje gasilakih enot,
- opremljanje % opreao in orodje«,
- izpopolnjevanje gasilako-tehničnih enot civilne zaščite.
Foleg teh nalog pa SIS uresničuje tudi drugo aaloge, načrtorane v družbenem planu občin 1981-85:
- gradnja in adaptacija gasilaklta doaov,
- gradnja bazenov za požamo vodo,
- izdelava načrtov za požarno vaniost (na osnovi že izdolane ocene požarne ogroženosti).
Izmed konkretnih investicij so v prihodnjem letu najpoMeabnejše naslednje:
- gradnja gasilskega dona v Guncljah,
- gradnja prizidka h gasilskeBU doau v Eepnjah,
- gradnja vodnega bazena v Vodicah,
- gradnja vodnega bazena na Katarini,
- gradnja vodnega bazeua v Preski.
Prav tako bo interesna skupnost za požarno varnost sodelovala pri izgradnji hidrantn«ga o«režja na obaočju Zapog in Hraš ter pri dobavi pitne vode ua ogroženih ob«očjih v sušnem obdo-bju ali ob podobnih izjemih razaerah.