Tiskovina, poštnina plačana pri pošti 2322 Majšperk Majšperčan Oktober | vinotok 2020 121 GLASILO OBČINE MAJŠPERK Majšperčan Najmlajši udeleženci likovne kolonije Haloze 2020 Nika Črešnik, 9 let Eliza Lorber, 3 leta Rene Kokol, 8 let Nagrajenci fotonatečaja 2020 1. nagrada: Lidija Bezjak 2 2. nagrada: Martina Leopold 3. nagrada: Filip Verdenik oktober 2020 | 121 Majšperčan NAGOVOR ŽUPANJE Spoštovani občani in občanke! Jesenska izdaja časopisa je vedno namenjena zapisom o dogodkih ob občinskem prazniku, ki je letos potekal v zelo omejenem obsegu. Ker se ob prazniku nismo veliko družili in vas velika večina ni mogla sodelovati na zaključni prireditvi, v tem časopisu objavljam nagovor, ki sem ga imela na zaključni prireditvi. Po uvodnem pozdravu vseh prisotnih sem povedala naslednje: »Naša občina je v lanskem letu dopolnila 25 let starosti ali 25 let samostojnega dela ter skrbi za lasten razvoj in ravno v tem obdobju smo se srečali z novo preizkušnjo. Danes smo tukaj v dvorani vsi z maskami na obrazu, pa vendar smo lahko srečni, da smo zdravi in da nas do sedaj virus ni pretirano prizadel. Spoštovani! Upoštevajmo navodila tistih, ki vedo o tej epidemiji več kot mi, zaupajmo jim in se obnašajmo, kot da je virus ves čas med nami. To nas lahko v veliki meri obvaruje najhujšega in nam omogoči, da delamo in ustvarjamo dalje, saj brez tega ne more biti napredka. Napredek občine pa je v veliki meri povezan z investicijami in ustvarjanjem novega. In mi smo, ne glede na virus, v tem času naredili kar nekaj korakov v smeri napredka. Naša največja investicija v letu 2020 je bila rekonstrukcija ČN Majšperk in ukinitev čistilne naprave na Bregu. Tudi na Ptujski Gori smo pri domu krajanov in gasilcev zgradili novo čistilno napravo. Na področju modernizacije cest smo zaključili modernizacijo osmih odsekov, čaka nas še eden, kjer urejamo lastništvo. V tem času smo izvedli nakup zemljišča v Majšperku, nasproti trgovine Jager; ta nakup predstavlja drugo največjo investicijo v tem letu. Na tem mestu dolgoročno načrtujemo izgradnjo dveh večstanovanjskih objektov, doma za starejše in individualno gradnjo, kot so vrstne ali samostojne hiše. Zemljišče bo v prihodnjem letu na razpolago tudi za individualne potrebe. V okviru ostalih investicij smo zgradili dva odseka cestne razsvetljave, daljši odsek je na Podložah, krajši v Skrbljah. Čaka nas še dogradnja oz. zamenjava svetilk in drogov v delu Stogovcev, pred praznikom naše bazilike pa smo obnovili oz. v celoti zamenjali luči na poti miru na Ptujski Gori, ki (upajmo) bodo sedaj bolje osvetljevale pot v naše romarsko svetišče. Ravno v tem času MOP izvaja dolgo pričakovane visokovodne nasipe, ki bodo varovali naselje Dolinca in regionalno cesto med Majšperkom in Bregom pred poplavami Dravinje. Veliko manjših in prav tako pomembnih projektov je še v postopku ali pa čakamo na njihovo realizacijo. Med temi je najpomembnejši sprejem OPN-ja; na srečo sedaj že vidimo njegov zaključek, saj ga bomo že na naslednji seji občinskega sveta potrjevali in prepričana sem, da tudi potrdili. S to potrditvijo pa so povezane: investicija v razširitev pokopališča na Ptujski Gori, investicija v manjše parkirišče pri pokopališču v Majšperku in številne investicije naših občaMajšperčan je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. Vpisan v razvid medijev pod zaporedno št. 94. Naslov: Občina Majšperk, Majšperk 39, 2323 Majšperk, tel.: 02 795 08 30, e-naslov: obcina.majsperk@majsperk.si. 121 | oktober 2020 nov. Še v tem letu želimo realizirati oz. pripraviti projekte za obnovo vežice v Stopercah; jeseni naj bi Direkcija pričela z odkupi zemljišč za pločnik v Stopercah; skupaj z občinami Ptuj, Hajdina in Kidričevo pripravljamo projekte za kolesarsko povezavo med nami, Direkcija pa skupaj z občino pripravlja vse potrebno za realizacijo pločnika s kolesarsko stezo med Vrhami in Ptujsko Goro. Dela nam res ne zmanjka, smo pa veseli, da ima nova vlada nekoliko večji posluh za občine in se nam je v tem času zvišalo financiranje, kar za našo občino pomeni 168.000,00 EUR dodatnih investicijskih sredstev na leto. Trenutno pripravljamo rebalans za leto 2020, saj želimo takoj pričeti s pripravo projektov za perspektivo 2021–2027, na razpolago pa bo tudi nekaj EU-sredstev za sanacijo razmer po pandemiji. Upajmo, da bo vlada uresničila tudi obljubo in več sredstev usmerila v investicije in manjši del v t. i. mehke projekte, ki so sicer pomembni, vendar v bistveno manjšem obsegu, kot nam je to narekovala sedanja perspektiva. V naši občini si pri naslednji perspektivi močno želimo, da bi bili uspešni z izgradnjo doma starejših in varovanimi stanovanji, potrebujemo pa tudi sredstva za nadaljevanje izgradnje in obnovo infrastrukture (ceste in pločniki). Zelo je pomembno, da že zgrajene objekte ohranjamo v dobrem stanju. Zato hvala vsem sodelavcem občine, ki skupaj z nami skrbijo, da so objekti in okolica urejeni. Na tem mestu se želim zahvaliti tudi podžupanu, občinskim svetnicam in svetnikom ter občinski upravi za res korektno delo in sodelovanje. Zelo sem vesela in ponosna na vas, saj s primerno komunikacijo in skupnim delom najdemo soglasje praktično pri vseh projektih.« Ob zaključku svojega nagovora sem še posebej čestitala g. Stojanu Kerblerju, ki je v času po lanskem občinskem prazniku postal dobitnik Prešernove nagrade, »korona« pa nam ves čas preprečuje, da bi ta dogodek obeležili s posebno prireditvijo, kot smo načrtovali. Zato sem izkoristila ta dan in g. Stojanu Kerblerju, našemu častnemu občanu, javno izrekla čestitko v imenu vseh nas, ki živimo in delamo v občini Majšperk. Sledila je zahvala našim nastopajočim, zatem pa smo podelili še vsa priznanja občine Majšperk ob 24. prazniku. Vsem dobitnikom še enkrat iskreno čestitam. Vam, spoštovane občanke in občani, pa želim prijetno jesen, ki naj bo radodarna s pridelki in v našem okolju zelo skromna z virusi. Pazite nase in ostanite zdravi. Vaša županja dr. Darinka Fakin Uredniški odbor: Peter Kitak, Marjan Kokot, Branka Vedlin, Suzana Vuk, Barbara Rodošek – odgovorna urednica Lektorica: Barbara Rodošek Avtor naslovnice: Foto Brbre Oblikovanje in tisk: Grafex d.o.o., Izlake Naklada: 1600 izvodov; lokalno informacijsko glasilo Majšperčan prejme vsako gospodinjstvo v občini brezplačno. Izdajatelj plačuje 9,5% DDV (Ur. list RS, št. 89/98). 3 Majšperčan POZDRAV UREDNICE Cenjeni bralci in drage bralke! Oktobrska številka Majšperčana je ponavadi krepko presegala 30 strani, saj je bilo tudi dogodkov ob občinskem prazniku neprimerno več. No, tale je tako kot avgustovska malo manj zajetna. Jasno je, zakaj. Ne bom ponavljala. Novice o koronakrizi in virusu, maskah, razkužilih, karantenah … lahko prebiramo znova in znova. Najbrž se bo marsikdo strinjal z menoj, če rečem, da je na trenutke vseh podatkov enostavno preveč. Zdrava kmečka pamet govori: poskrbeti je treba zase in za druge, ne dramatizirati in zganjati panike, ni pa prav, da bi človek zamahnil z roko, češ, meni se nič ne more zgoditi. Kakorkoli obrnemo: svet je v zadnjih šestih mesecih postal drugačen. Ali se bomo iz te situacije, v kateri smo, kaj naučili ali ne, bo pokazal čas. Upam, da bomo svojim otrokom nekoč lahko rekli: »Glej, bilo je težko, ampak takrat smo se naučili, kaj je pomembno za življenje.« Čeprav je tokratni Majšperčan malo manj obsežen, ne mislite, da se v času od zadnje izdaje Majšperčana ni nič dogajalo. Se je. Že mesečni napovednik, ki ga v začetku meseca dobite na svoje domove, je nakazal nekaj dogodkov, vendar pa so se vsi ti dogodki odvijali v skladu s priporočili NIJZ. Veliko tradicionalnih prireditev je odpadlo. Upamo, da bo čas zanje drugo leto. Nekaj je bilo takih, ki so bile močno okrnjene, organizirane drugače kot ponavadi. Tu se je pokazala inovativnost prirediteljev. Ni treba veliko, le nekaj pripravljenosti, potrpežljivosti ter razmišljanja izven okvirov. Ali povedano drugače: ob iznajdljivih ljudeh življenje vedno najde pot. Ko je ravno govora o življenju, dovolite en namig za branje v tokratnem Majšperčanu. Na zadnjih straneh boste našli obširno reportažo o projektu Heroji furajo v pižamah. Ne, ne gre za nov mladinski film, pač pa za projekt, ki se ukvarja s problematiko, ki bo morda posebej aktualna v prihajajočih mesecih od martinovega pa do novega leta. Čeprav, če natančno pomislim, je aktualna vsak dan … Glede na to, da ne maram razmetavanja besed (tudi zato so moji uvodniki vedno kratki), naj uredniški pozdrav zaključim z mislijo z letošnje proslave ob občinskem prazniku, ki smo si jo sposodili od Toneta Pavčka: Živeti. Zmeraj do kraja. Preživeti. Začeti skraja. Pa kaj zato, če svet ni raven! Pač bo, kar bo, in nekaj zraven. Želim vam torej življenja polne dneve, pa čeprav ne bo vedno vse tako, kot smo načrtovali. Pa srečno! Barbara Rodošek POSLANSKI KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Majšperk! V dneh, ko se je listje že pričelo odevati v jesenske barve in smo v polnem spravilu pridelanih dobrot, so se za šolarje odprla šolska vrata. Tega sem bila še posebej vesela. Šola vendarle ni samo učenje. Šola so tudi stiki z vrstniki, druženje, igranje in ustvarjanje, s čimer se razvijajo otrokove socialne, jezikovne in druge veščine. Kljub v zadnjih dneh vse slabši epidemiološki sliki stiskam pesti, da takšna šola ostane do zaključka šolskega leta. V nekoliko drugačnem poletnem času, kot smo ga vajeni, so številni državljani že s pridom izkoristili turistične bone, ki so bili večinoma zelo pozitivno sprejeti. Do konca avgusta je bone izkoristilo kar 546.284 državljanov, kar je glede na turistične kapacitete v Sloveniji izjemno veliko. Veseli me, da so bili odkriti in oblegani številni skriti biseri naše 4 lepe domovine in ne zgolj klasične turistične destinacije. Na evropskem političnem parketu je bilo meseca julija zelo aktivno. Spremljali smo lahko večdnevna pogajanja o večletnem finančnem okviru EU 2021–2027, vključno s pogajanji o novopredlaganem instrumentu za okrevanje. V Bruslju se je zasedanja ES udeležil predsednik vlade g. Janez Janša, ki je bil pri pogajanjih izredno uspešen. Sloveniji je iz celotnega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 izboril kar 10,5 milijarde evrov, od tega 6,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Z izpogajanimi evropskimi sredstvi se bodo lahko v prihodnjih letih izvedli številni projekti, ki bodo omogočili boljše življenje vseh državljanov. Septembra smo v državnem zboru veliko časa namenili obravnavi rebalansa proračuna za leto 2020. Zaradi bistveoktober 2020 | 121 Majšperčan no manjših prihodkov v letošnji proračun (zlasti iz naslova DDV, dohodnine, trošarine in davka od dohodkov pravnih oseb) ter povečanih izdatkov za subvencije za gospodarstvo in državljane (do konca avgusta je bilo le-teh okoli 2,6 milijarde evrov) se ob koncu leta predvideva pribl. 4 milijarde evrov primanjkljaja. Visok primanjkljaj, ki bi bil lahko še višji, če ne bi s hitrim odzivom in sprejemom ustreznih zakonskih rešitev uspešno blažili izredne situacije. Na to ne nazadnje kaže tudi dejstvo, da padec gospodarske rasti v Sloveniji ne bo tako velik, kot smo sprva predvidevali, in veliko nižji kot v številnih drugih evropskih državah. Veseli me, da je bila septembra končno sprejeta s strani poslanske skupine SDS večkrat vložena novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero se odpravljata dve diskriminatorni ureditvi: dokup vojaških, študijskih in kmečkih let, ki so jih zavarovanci plačali, a se pri odmeri pokojnine niso upoštevala, ter status kmečkih zavarovancev, ki so plačevali v blagajno za polni obseg pravic, po trenutni zakonodaji pa imajo priznan le ožji obseg pravic. V pripravi je ustanovitev nacionalnega demografskega sklada, kar pomeni, da se bo vse državno premoženje združilo v en sklad, kar bo omogočilo učinkovitejše gospodarjenje in nov vir financiranja pokojninske blagajne. V obravnavi so tudi predlogi Strateškega sveta za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju. Predlagane spremembe bodo bistveno zmanjšale birokracijo in poenostavile številne postopke. Kot poslanka haloških občin in občine Kidričevo z vsemi lokalnimi skupnostmi zelo dobro sodelujem ter si prizadevam in jim pomagam odpirati vrata na državni ravni. Zavedam se, da lahko le na ta način v naše konce pridobimo kar največ sredstev. Končno imamo na vladni strani sogovornike, ki razumejo težave in potrebe podeželja. V ta namen k nam vabim posamezne ministre. Junija nas je obiskal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, septembra pa minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak. Oba sta se na delovnem srečanju sestala z župani in županjami občin Cirkulane, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč, Žetale. Po občinah smo pregledali vse odprte pro- jekte in težave, s katerimi se soočamo. S to prakso bom nadaljevala tudi v prihodnje in verjamem, da boste kmalu lahko videli rezultate. Spoštovani, letošnje leto je drugačno, kot smo jih vajeni, zlasti z vidika medsebojnih stikov. Kot poslanka sem se vsa leta z veseljem udeležila številnih prireditev, ki jih v letošnjem letu praktično ni oz. potekajo pod strogimi priporočili NIJZ. Možnosti za osebne stike je tako bistveno manj. Velikokrat je to težko sprejeti, manjkata nam bližina in stisk rok, a glede na trenutno situacijo, zaradi odgovornosti do sebe in drugih, je to nujno potrebno. Če pa imate vprašanje ali pobudo, ki jo želite deliti z menoj, se lahko osebno srečamo v poslanski pisarni v prostorih občine Majšperk, a le po predhodnem dogovoru. Prosim vas, da mi pišete na e-naslov suzana.lep-simenko@dz-rs.si, in skupaj bomo poiskali ustrezen termin za osebno srečanje. Vesela bom vašega obiska. Pred nami so številni novi izzivi, nove priložnosti, morda tudi drugačne poti. Pazite nase in na druge, ostanite zdravi ter izkoristite lepoto jesenskih dni. Vse dobro vam želim. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS OBČINSKA UPRAVA Občinski svet Občinski svet Občine Majšperk se je 26. avgusta 2020 sestal na 15. redni seji ter obravnaval sedemnajst točk dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika 14. redne seje je gospod Robert Brkič, vodja redarske službe Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, na kratko predstavil program varnosti v občini Majšperk za preteklo leto. Po tej predstavitvi in potrditvi ocene varnosti je bilo s strani predstavnikov PP Podlehnik, gospoda Stanka Vinka in gospoda Srečka Artenjaka, podano še poročilo o delu Policijske postaje Podlehnik na našem območju. Po poročilih o varnosti na našem območju je sledilo poročilo nadzornega odbora Občine Majšperk o pregledu zaključnega računa Občine Majšperk za leto 2019. Poročilo je podala predsednica gospa Slavica Vuk. 121 | oktober 2020 Prvo polletje je minilo in po veljavni zakonodaji je treba podati poročilo o izvrševanju proračuna Občine Majšperk za prvo polletje leta 2020. Poročilo je podala gospa županja dr. Darinka Fakin. Na predlog Osnovne šole Majšperk je bilo podano soglasje k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Majšperk za šolsko leto 2020/21, sprejet Sklep o potrditvi normativov za oddelke v Vrtcu Majšperk za šolsko leto 2020/21 ter Sklep o povišanju cen zaradi uskladitve plač in materialnih stroškov ter lanske izgube. Cena v prvem starostnem obdobju se zviša za 5,9 % in tako od 1. 9. 2020 dalje znaša 489,81 €, v drugem starostnem obdobju pa za 4,5 % in znaša 378,99 €. Da smo se izognili višjemu povišanju cene (pribl. 4 %), bo Občina do zapolnitve povečanega normati5 Majšperčan va prispevala sredstva za rezervacije iz proračuna. Sprejet je bil tudi Sklep o financiranju interesne dejavnosti v OŠ Majšperk. V nadaljevanju je bil sprejet Sklep o ukinitvi zaznambe javnega dobra zaradi izvzema parcel za cesto ter zaradi prodaje parcele. Občina Majšperk bo skupaj s sosednjimi občinami gradila kolesarsko povezavo. Za izvedbo tega projekta je potreben sprejem Sklepa o ugotovitvi javne koristi. Namera je bila razgrnjena in dana vsem na vpogled na spletni strani občine. Sklep o ugotovitvi javne koristi je bil sprejet v predlagani obliki. Zaradi brezplačnega pridobivanja zemljišč, po katerih potekajo ceste, je bil sprejet Sklep o dopolnitvi načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Majšperk za leto 2020. Na osnovi seznama PSS Ptuj je bil sprejet Sklep o odpisu terjatev iz naslova najemnin in o poplačilu obratovalnih stroškov, ki jih ni moč več izterjati. Za člana Sveta OI JSKD Ptuj je bil imenovan gospod Andrej Doberšek, in sicer na predlog KUD-a Majšperk. Po sklepu komisije za priznanja in odlikovanja, ki je pregledala sprejete predloge, je občinski svet sprejel sklep, da se priznanja ob letošnjem občinskem prazniku podeli: • Brigiti Godec Bezjak za zasluge na področju društvenih, humanitarnih in športnih dejavnosti; • Ani Tominc za zasluge na področju društvenih in humanitarnih dejavnosti; • Marjanu Eberlu za zasluge na področju ohranjanja tehnične in kulturne dediščine. Po tem sklepu je gospa županja dr. Darinka Fakin občinski svet seznanila, da bo letos podelila priznanje županje Darku Zupancu, poveljniku CZ Majšperk, in to za opravljene naloge v času razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). V nadaljevanju sta sledili še točki Pobude in vprašanje ter Razno. Gradivo za sejo je objavljeno na spletni strani Občine Majšperk https://www.majsperk.si/. Nataša Letonja Sprejem zlatih maturantov V občini Majšperk se v letošnjem letu lahko pohvalimo kar s tremi zlatimi maturantkami in enim zlatim maturantom. Zlate maturante smo že dve leti zapored razglasili na osrednji občinski prireditvi ob občinskem prazniku, kar pa letos zaradi pandemije koronavirusa ni bilo izvedljivo. Gospa županja dr. Darinka Fakin je za vse štiri zlate maturante pripravila sprejem v petek, 28. avgusta 2020, v popoldanskih urah. Zlati maturanti so: • Lea Žunkovič iz Grdine, ki je zaključila Biotehniško šolo Ptuj, smer kmetijsko-podjetniška tehnica (Lea je na maturi dosegla vse točke, tako da je celo diamantna maturantka); • Julija Ferlež iz Grdine, ki je zaključila Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška Maribor; • Mihaela Drofenik iz Grdine, ki je zaključila Biotehniško šolo Ptuj, smer kmetijsko-podjetniška tehnica; • Mihael Korez iz Stogovcev, ki je zaključil Biotehniško šolo Ptuj, smer okoljevarstveni tehnik. Na sprejemu so jim bila podeljena posebna priznanja zlatega maturanta ter denarna nagrada za njihov trud. Gospa županja je vsem čestitala ter jim zaželela obilo uspeha tudi na njihovi nadaljnji poti. Nataša Letonja Direktor Matic Šinkovec in županja dr. Darinka Fakin z zlatimi maturanti Julijo Ferlež, Mihaelo Drofenik, Leo Žunkovič in Mihaelom Korezom. 6 oktober 2020 | 121 Majšperčan O sebi in svojih načrtih pa so mladi zapisali tudi nekaj misli, za kar se jim v uredništvu Majšperčana zahvaljujemo. Lea Žunkovič: Ni dolgo nazaj, ko smo po zaključeni osnovni šoli prestrašeno sedli v srednješolske klopi, ne zavedajoč se, ali smo izbrali pravo pot. Hitro so minila ta štiri leta, v katerih smo spletli mnogo prijateljskih vezi, osvojili ogromno novih znanj in postali odgovornejši. Na dan podelitve spričeval in dosežkov mature sem nestrpno čakala. Po odpisanih maturitetnih polah sem imela dober občutek, vendar vseh možnih točk, ki sem jih dosegla, nisem pričakovala. Ob razglasitvi rezultatov sem bila resnično ponosna in vesela. Hvaležna sem profesorjem splošnih predmetov in učiteljem strokovnih predmetov, ki so nas spodbujali, nas učili, ne samo predpisane učne vsebine, ampak so nas tudi vzgajali in nam podajali dragocene življenjske nasvete. Obiskovala sem Srednjo biotehniško šolo na Ptuju in pridobila naziv kmetijsko-podjetniški tehnik. Leto 2020 je absolutno pretresljivo leto, je pa tudi leto, ko zapuščam srednješolske klopi in stopam proti vratom predavalnic na fakulteti; stopam v svet odraslosti in odgovornosti. Študij bom nadaljevala v smeri agrarne ekonomike na FKBV Maribor. Za smer agrarne ekonomike sem se odločila, ker bi rada, da slovenski kmetje s svojim delom in trudom, ki ga vlagamo, dobimo zasluženo mesto in spoštovanje na domačih tleh. Menim, da se bom z znanjem, pridobljenim med tem študijem, v življenju zmogla znajti. Ljubezen do obdelovanja zemlje, skrbi za živali in drugih kmečkih opravil se je v meni rodila že v brezskrbnih otroških dneh. Sedaj, po zaključeni srednji šoli, sem dobila potrditev, da sem izbrala pravo smer. Za zgled si jemljem starša, ki sta na svoji življenjski poti večkrat tvegala in uspela, hkrati sta nam, svojim petim otrokom, privzgojila delovne navade in nas naučila pravih vrednot. Zavedam se privilegija, ki ga imam, ker živim na kmetiji, in zanj sem hvaležna. Menim, da se mladi že zavedamo, da bomo mi pisali prihodnost. Na naših ramenih bo odgovornost za spreminjanje sveta. Na nas je, da zgradimo svet, v katerem bi radi živeli. Mihael Korez: Obiskoval sem Biotehniško šolo na Ptuju, smer okoljevarstveni tehnik. Šolanje sem končal z odličnim uspehom, kar sem dokazal tudi s tem, da sem zlati maturant. Ne samo da sem dosegel nadpovprečni uspeh na koncu 4. letnika, to je dosledno delo vseh štirih let. Razglasitev rezultatov mature me je seveda prijetno presenetila, hkrati pa tudi vse moje najbližje (kot češnja na vrhu tortice). Na vse doseženo sem torej zelo ponosen, saj sem s to smerjo izobraževanja pridobil znanje za ravnanje z okoljem, predvsem pa znanje o procesih med živimi bitji. Vsi se zavedamo, da bodo takšna znanja z okoljskega vidika vedno bolj dobrodošla. Ker pa še 121 | oktober 2020 vedno optimistično sledim svojim interesom, bom šolanje nadaljeval na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Mihaela Drofenik: Svoje šolanje sem zaključila na Biotehniški šoli Ptuj kot kmetijsko-podjetniška tehnica. Nad dosežkom na maturi sem bila najprej res presenečena, saj nisem pričakovala tako dobrih rezultatov. Vnaprej mi bo ta dosežek služil kot res dobra motivacija. Dosedanja izobrazba mi bo koristila kot dobro izhodišče za nadaljevanje izobraževanja. Menim, da je izobraževanje zelo pomembno, tako za vsakega posameznika kot tudi za celotno družbo, zato ga moramo izkoristi v polni meri, kot nam je dano. Svoje izobraževanje bom nadaljevala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer gozdarstvo. Gozdarstvo sem izbrala zato, ker svoj prosti čas že od malih nog zelo rada preživljam v gozdu. Hkrati pa želim svoje trenutno že pridobljeno znanje nadgraditi še z znanjem gozdarstva, saj tej veji kmetijstva med dosedanjim šolanjem nismo namenili toliko pozornosti. Ker se na naši kmetiji ukvarjamo pretežno z gozdarstvom, to zame ni bila težka odločitev. V zadnjih letih se gozdnatost pri nas še povečuje, zato v tem poklicu vidim tudi možnost za zaposlitev, saj gozdovi nikoli ne bodo izginili (če odmislimo kakšne skrajnosti). V prihodnosti si želim, da bi po končanem študiju dobila zaposlitev kot revirna gozdarka. Urška Ferlež: Ko zdaj gledam nazaj, se po eni strani sploh ne morem zavedati, da je srednja šola za mano. Ta štiri leta, ki naj bi predstavljala za ene najlepše in druge najtežje obdobje v življenju, so minila kar naenkrat. Vsak bolj ali manj lep dan, vsak manjši ali večji uspeh, vsaka duhovna misel v šoli ali pa izlet so mi dali motivacijo, da se lahko zdaj veselim uresničevanja svojih sanj. Že kot otrok sem se ob stiku z bolnišnico zaljubila v delo zdravnikov, saj so me junaki, ki nesebično rešujejo življenja, tako navdušili, da mi tega nikakor ne uspe pozabiti. Želja je v vseh teh letih le rastla in mi pomagala preživeti tudi tiste meni manj simpatične ure, zato pa je bila po končani Slomškovi škofijski gimnaziji zame edina možna izbira vpis na Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru. Kljub vsem težavam današnjega sveta se prihodnosti veselim, saj verjamem, da imamo okrog nas toliko razlogov za srečo, da nam jih nikoli ne bo uspelo prešteti. Želim si biti ena tistih, ki se trudijo za našo Slovenijo in vsakega posameznika v njej, ter k temu spodbuditi še koga, hkrati pa bi rada dokazala, da je s srčno željo in trdim delom mogoče doseči, karkoli si zadaš. Neizmerno sem hvaležna svoji družini, prijateljem in profesorjem na škofijski, ki so me prenašali pred maturo, med njo in po njej ter se z mano veselili tega lepega uspeha. Brez njih mi zagotovo ne bi uspelo :). 7 Majšperčan Osrednja prireditev ob občinskem prazniku Če smo pretekla leta celomesečno praznovanje občinskega praznika zaključili z veliko slovesnostjo in veselico, letos temu ni bilo tako. Do zadnjega smo upali, da se bodo razmere, povezane s koronavirusom, umirile in da bomo lahko pripravili proslavo, »kot se šika«. Žal se to ni zgodilo, zato smo morali malo improvizirati. Kulturna društva v naši občini so pokazala veliko razumevanja in so se vsako po svojih močeh vključila v zaključno prireditev. Ta je potekala v soboto, 12. septembra. Ker smo bili pri pripravi proslave omejeni s številom prisotnih v dvorani, je to pomenilo, da tudi nastopajočih ni smelo biti preveč. Pa smo se znašli drugače. Moški pevski zbor DPD Svoboda je vnaprej zapel in v atriju za šolo posnel dve pesmi: Bom pa zlezel na češnjo in Zapojmo pesem. Enako so storili pevci Mešanega pevskega zbora sv. Miklavža – v čudovitem zgodnjejesenskem dnevu so prepevali V hribih se dela dan. »Zunanji sodelavci« proslave so bili tudi člani folklorne skupine OŠ Majšperk, ki so splet štajerskih in belokranjskih plesov posneli na Ptujski Gori. Ostali pa smo se pridružili proslavi v soboto. Maja Novak je zapela himno in s tem se je svečanost začela. Slavnostni nagovor je pripravila gospa županja dr. Darinka Fakin, ki je ob tem posebej nagovorila Prešernovega nagrajenca g. Stojana Kerblerja in mu čestitala. Potem smo dali prostor glasbi. Na kitaro je zaigral David Aubel. Naj omenim, da je bil David v lanskem šolskem letu naj glasbenik MO Ptuj. Darko Zupanc (Društvo SmoTeater) in Avgust Črepinko (UD Ustvarjalec) sta pripravila analizo koronačasov – malo za šalo in malo zares sta razglabljala o tem, kaj nam je ta čas prinesel in kaj odnesel. Ugotovila sta, da je nesmiselno »jamrati« in se pritoževati; malo moramo popaziti nase in na druge ter vztrajati, pa bo šlo. V zadnjem delu prireditve smo podelili priznanja ob občinskem prazniku. Priznanje županje je prejel Darko Zupanc, občinska priznanja za leto 2020 pa so prejeli Brigita Godec Bezjak, Ana Tominc in Marjan Eberl. Več o prejemnikih priznanj lahko preberete na zadnjih straneh Majšperčana. Hvala vsem, ki ste kakorkoli sodelovali, da smo lahko praznovali. Proslavo si je bilo moč ogledati na SIP TV. Če je še niste videli, pa jo morda ujamete v prihodnjih mesecih. Srčno upam, da bomo lahko naslednji občinski praznik praznovali drugače – iz oči v oči, brez mask in razkužila (slednje je bilo kar naš zaščitni znak na tokratni proslavi …). Barbara Rodošek 8 oktober 2020 | 121 Majšperčan Folklorniki na Ptujski Gori V sredo, 9. 9. 2020, je na trgu Ptujske Gore potekalo snemanje folklornikov OŠ Majšperk za prireditev ob 24. občinskem prazniku občine Majšperk. Ob tej priložnosti so naši mladi plesalci zasijali v novih folklornih kostumih. V prvem delu so se otroški obrazi ogreli s plesoma trojke in šotiš ob spremljavi Matevža Vedlina. Nastop so zaključili s plesom Lepa Anka in petjem pesmi Hruške, jabuke, slive. Za glasbeno spremljavo v drugem delu sta poskrbela Saša Furek in Blaž Kupčič. Petra Zorko NOVICE IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Aktivnosti Društva invalidov Majšperk in Kidričevo Leto 2020 je posebno leto, ki ga je zaznamoval virus covid-19. Zaradi širjenja virusa smo bili priča strogim omejitvam pri druženju ter izvajanju socialnih programov in aktivnosti, ki smo jih imeli v programu za leto 2020. Tako so odpadle vse dejavnosti društva v spomladanskih mesecih, torej aprila in maja. V juniju nam je uspelo izpeljati srečanje 121 | oktober 2020 težkih invalidov – piknik v gostišču Brbre na Pohorju. Od 12. do 19. julija 2020 smo imeli 7-dnevno rekreacijo v Izoli. Udeležba je bila zadovoljiva, saj smo bili polno zasedeni. V septembru, 11. 9. 2020, je društvo organiziralo ogled doživljajskega parka Vulkanija na Goričkem. To je edinstveno in doživeto potovanje v vulkansko podzemlje goričke- 9 Majšperčan ga vulkana. Po ogledu Vulkanije ter geološkega muzeja in razstave mineralov smo se s turističnim vlakom peljali po vulkanski pokrajini Goričkega. Po končani vožnji je sledilo kosilo v bližnji gostilni Raj. Po njem pa smo se odpeljali na kopanje v Zdravilišče Radenci. To je bila prava sprostitev za dušo in telo. Tako smo zaključili dan aktivnosti ter se odpeljali z avtobusom proti domu. Jože Rober, DI Majšperk in Kidričevo Združenje rejcev plemenskih telic Stoperce na strokovnem izobraževanju V četrtek, 20. 8. 2020, smo se zbrali pred domom krajanov v Stopercah in se odpravili na strokovno izobraževanje v okolico Šentjurja. Tokrat malo drugače: brez dežnika in z masko na obrazu. Prvi ogled smo napravili v bližini Stoperc; ogledali smo si proizvodnjo gozdarske mehanizacije v podjetju Vitli Krpan, ki je s proizvodnjo začelo leta 1977 in ima danes zaposlenih preko 250 ljudi. Na hribu, kjer so pričeli s svojo proizvodnjo v mali delavnici, danes stoji sodobna tovarna, ki proizvaja vrhunske stroje. V Stopercah ima skoraj vsaka hiša kakšen njihov proizvod. Po ogledu so nas pogostili z malico v njihovi novejši pridobitvi, gostinskem lokalu Krpan. Pot smo nadaljevali do Kalobja, kjer smo si ogledali zeliščno kmetijo Kalan, kjer pridelujejo preko 50 vrst zelišč na ekološki način in jih predelajo v mazila, tinkture, eterična olja, likerje … Na kmetiji so nam ob ogledu ponudili čaj in predavanje o uporabi zelišč. Po kratki malici ob Slivniškem jezeru smo se odpravili na kmetijo Sinkovič, kjer redijo krave mlekarice. Obdelujejo dobrih deset hektarov kmetijskih površin in redijo okoli 30 glav živine lisaste pasme. Letno priredijo 110.000 litrov mleka ter ga en del predelajo v okusne mlečne izdelke. Ogledali smo si hlev ter imeli pokušino njihovih izdelkov: več vrst jogurtov, sira za žar in odličnih skut z dodatki. Za zaključek so nam ponudili še njihov nov proizvod, zmrznjeni jogurt, ki je odličnega okusa in ga je vredno pokusiti. Kot 10 zanimivost naj povem, da svoje izdelke dostavljajo tudi v osnovno šolo Stoperce in Majšperk. Naslednja točka našega ogleda je bila klet Emino. Letno odkupijo 320 ton grozdja za predelavo. Pokusili smo štiri vina in si ogledali prenovljeno klet, kjer prodajajo vino iz sodčka, ki ga natočite v lastno embalažo. Izobraževanje smo zaključili na turistični kmetiji Tacer, kjer smo si ogledali vinsko klet, skopano v peščenjak, in pokusili odlično vino. V večernih urah smo se polni lepih vtisov vrnili v Stoperce. Milan Galun oktober 2020 | 121 Majšperčan Tekmovanje z zračno puško Društvo upokojencev Majšperk je 15. 7. 2020 na strelišču v športnem parku organiziralo tekmovanje z zračno puško Pokrajinske zveze društev upokojencev za Spodnje Podravje – Ptuj. Vse prisotne sta pozdravili predsednica društva ga. Frančiška Jus in podpredsednica PZDU Ptuj ga. Danica Majc ter jim zaželeli dobre rezultate na strelišču. Tekmovanja so se udeležile ekipe DU Cirkulane, DU Grajena, DU Ptuj, DU Cirkovce in DU Majšperk. Ekipe so štele po štiri tekmovalce, za rezultat pa so šteli najboljši trije iz vsake ekipe. Najboljša je bila ekipa DU Grajena s 458 zadetki, druga je bila ekipa iz DU Cirkulane s 452 zadetki, tretje mesto je osvojila ekipa DU Majšperk s 433 zadetki. Četrto mesto je pripadlo ekipi DU Cirkovce, peto mesto pa DU Ptuj. Po končanem tekmovanju smo podelili pokale za prva tri mesta. Sledila je malica, za katero so poskrbeli v okrepčevalnici Gajser. Vodja tekmovanja Ludvik Lampret Društveno tekmovanje v kegljanju s kroglo na vrvici Društvo upokojencev Ptujska Gora je tekmovanje v kegljanju s kroglo na vrvici organiziralo v petek, 11. septembra, začeli pa smo ob deveti uri zjutraj. S svojo prisotnostjo na otvoritvi nas letos žal ni razveselila naša županja gospa dr. Darinka Fakin, saj je bila zaradi službenih obveznosti zadržana. Vse prisotne člane društva je pozdravil predsednik društva Daniel Uran, vodja tekmovanja g. Stanislav Brunčič pa je predstavil pravila Dobitniki pokalov 121 | oktober 2020 11 Majšperčan Sprehod okoli ribnika tekmovanja. Med tekmo nas je obiskal tudi predsednik naše krajevne skupnosti g. Jože Šerbak, nas pozdravil in nam zaželel srečo pri metanju krogle. Seveda smo tekmovanje začeli ob upoštevanju vseh navodil NIJZ, saj se vsi zavedamo nevarnosti okužbe. Tako moški kot ženske smo tekmovali na dveh kegljiščih, s petimi meti na polno, prav tako na čiščenje. Za skupni rezultat so šteli vsi podrti keglji. Po končanem tekmovanju smo razdelili pokale za osvojena prva tri mesta za ženske in moške. Pri ženskih članicah je največ kegljev podrla in osvojila pokal za prvo mesto Silva Plajnšek, druga je bila Terezija Drevenšek, tretje mesto pa je osvojila Marjana Gojkovič. Pri moških članih pa je največ kegljev podrl Franc Medved in prejel pokal za prvo mesto, drugi je bil Roman Rober, tretji pa Ignac Drevenšek. Tekmo smo organizirali tudi v smislu druženja med člani našega društva, zato se je po končanem tekmovanju pričel (ob upoštevanju vseh navodil NIJZ) družabni del srečanja. Za vse udeležene smo organizirali malico, na koncu razglasili rezultate in razdelili zaslužene pokale za osvojena mesta. V okviru 24. občinskega praznika pa smo organizirali tudi piknik članov društva, na katerega smo povabili tudi vse tiste člane, ki se prej omenjenega tekmovanja niso udeležili. Kot že ime srečanja pove, smo piknik organizirali na prostem. V ta namen nam je Lovska družina Dravinja Majšperk nesebično dovolila uporabo njihove nadstrešnice, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Zahvala pa gre tudi PGD Ptujska Gora, ker smo lahko uporabili njihove garniture. Seveda tudi na pikniku nismo pozabili na stroga navodila NIJZ – v celoti smo jih upoštevali. Daniel Uran, DU Ptujska Gora Utrinek s piknika Planinski kotiček Pozdravljeni, bralke in bralci našega glasila. Ponovno smo z vami s svežimi novicami. Ko sem sestavljal prejšnji prispevek, virus ni bistveno vplival na naše aktivnosti, smo pa bili pri izvedbi le-teh bolj previdni. Tako smo poleti lahko izvajali naše pohode po letnem načrtu, le vreme nas je včasih prisililo, da smo pohod preložili za kak teden. Ravno vreme je bilo krivo, da smo poletni dvodnevni izlet skrajšali na en dan in premaknili za teden dni. Povzpeli smo se na Storžič, ki smo ga osvojili po zahtevni poti skozi žrelo, nato pa se krožno vrnili nazaj do koče pod Storžičem. Vsi smo bili navdušeni nad rahlo adrenalinskim vzponom, pa tudi vremenski pogoji za pohod so bili skoraj idealni. Ker so si naši člani želeli še več spoznavanja gora, so poleti na manjših samostojnih turah osvojili Kofce in Veliki vrh, Prisojnik, Triglav, Dolino sedmerih jezer, vrhove okrog Kranjske Gore in Vršiča, neštetokrat našo Donačko goro in gotovo še kakšen vrh, ki pa ga nismo uspeli zapisati. V avgustu smo poskusili izpeljati nadomestno turo za Jerebico, vendar nam je ponagajalo vreme. Je pa v avgustu 12 ponovno uspel ženski izlet. Tokrat so se naše ženske odpravile v Lovrenc na Pohorju, kjer so za boljše spoznavanje tega dela Pohorja in za bolj družabno srečanje poskrbeli že Proti vrhu Storžiča oktober 2020 | 121 Majšperčan Pred začetkom pohoda v Gozdu Martuljku preverjeni organizatorji, na pomoč pa so jim priskočili naši prijatelji Jegri iz Lovrenca, Angelika in Ladica, ter naš tradicionalni prevoznik Karli s svojo ženo. Ženske so spoznale del lovrenškega Pohorja in si z zanimanjem ogledale čebelarski muzej. Žal so v drugi polovici avgusta protikoronski ukrepi zopet omejili združevanje na 50 ljudi, mi pa zato zaradi varnosti nismo organizirali pohoda ob občinskem prazniku. V septembru smo uspeli izpeljati čudovit pohod na Martuljške slapove. Večina od nas je zanje slišala prvič, prav gotovo pa nihče ni pričakoval vzpona skozi izredno slikovito sotesko. Presenetila sta nas tudi oba slapova, predvsem zgornji, ki preko skalnega roba v stopnjah pada kar okrog 100 m globoko. Da smo lahko opazovali zgornji slap, smo morali premagati tudi del malo zahtevnejšega spusta in vzpona pod sam slap. Pohod je bil gotovo poseben za našega vodnika Tadeja, ki je letos uspešno opravil tečaj za vodnika in postal pripravnik. Ker je pomagal pri vodenju ture, smo ga presenetili s simboličnim krstom, ki ga je občutil na posebnem delu telesa. Avgusta je bil čas okrog polne lune deževen in smo ostali doma, smo pa zato v septembru po zaslugi Jožeta Šerbaka doživeli zanimiv večerni pohod po vzhodni meji naše Zgornji Martuljški slap občine. Da je bila zadeva bolj zanimiva, smo začetek in prvi del pohoda premaknili v sosednjo občino Videm. V avgustu in septembru smo poskrbeli še za rekreacijo s kolesi. Tako smo avgusta kolesarili na sam rob vzhodnih Haloz, do Borla in nazaj, septembra pa na sladoled v Slovensko Bistrico, od koder smo se preko Poljčan vrnili v Maj- Kolesarji pod Borlom 121 | oktober 2020 13 Majšperčan Tadejev vodniški krst šperk. Večina udeležencev na zadnji turi ni imela težav, le tu in tam smo morali kakšnega kolesarja malo počakati in mu nuditi nevsiljivo rahlo moralno podporo, pa so kolesa ponovno stekla. Kolesarili smo tudi na drugih organiziranih kolesarskih akcijah, še več pa individualno, za vzdrževanje kondicije in lasten užitek. V tem času smo vzdrževali tudi okolico našega zavetišča. Naši markacisti so tako opravili še tri delovne akcije. Toliko o naših potepanjih in drugih aktivnostih v poznem poletju. Žal se širjenje virusa v zadnjem mesecu krepi, mi pa bomo morali biti pri izvajanju naših pohodov previdnejši in upoštevati omejitve, ki jih ponovno uvaja država. Mislim, da nam bo s prilagoditvijo števila udeležencev in dobro voljo uspelo nadaljevati našo sezono. Vabljeni, da se nam pridružite. Predsednik Planinskega društva Majšperk Miran Smolej Klopotec že poje jesensko pesem Ko se iz globokih dolin začne dvigati jutranja megla in ko dobi listje zlato rjav sijaj, je čas, da se na lesene drogove dvignejo klopotci, ki bodo s svojim klopotanjem odganjali grozdja željne ptice vse tja do martinovega. In tako smo se 15. 8. 2020 zbrali na Kupčinjem Vrhu pod Donačko goro, da postavimo klopotec. Ker pa ta običaj nikakor ne sme potoniti v pozabo, smo se odločili, da na ta dogodek povabimo sorodnike, prijatelje in znance. Ko smo se zbrali, je bil čas, da se prične postavitev klopotca. Za tak podvig je bilo potrebnih veliko močnih rok, saj je njegova skupna teža presegala 100 kilogramov. Klopotec je narejen iz šestih vrst lesa: stol iz hrasta in topola, vetrnice s premerom 3,5 metra iz smreke, deska iz češnje, rep iz leske in brezovih vej ter kiji oziroma »macleki« iz jesena. Ko je bil klopotec postavljen in podmazan, je bil pripravljen, da začne peti svojo pesem v jesenske dni. Po končani postavitvi smo se okrepčali z odojkom in narezki ter z dobro kapljico. Dan pa ne bi bil popoln, če ga ne bi končali s pohodom na Donačko goro, s katere smo že lahko slišali klopotanje našega 14 klopotca. Ob prihodu domov pa smo se vse tja do poznih popoldanskih ur veselili ob zvoku harmonik ter ob dobri hrani in pijači. Žalostno je, da se iz leta v leto iz vinogradov sliši vse manj klopotcev, ampak dokler bodo takšne prireditve, verjamem, da bo klopotec, simbol Slovenije, še dolgo donel po prelepih slovenskih vinorodnih deželah in preganjal ptice stran od sladkega grozdja. Marcel Stojnšek oktober 2020 | 121 Majšperčan Stoperški klopotec 2020 Štirinajsto leto zapored smo člani etnografske sekcije KPD Stoperce organizirali postavitev skupnega stoperškega klopotca, ki domuje nad vinogradi v Meniku. Za postavitev smo obdržali ustaljen termin, 14. avgust ob 17. uri, torej na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja. K ohranjanju tega običaja smo povabili še rezače, ki so sodelovali na januarski vincencevi rezi. Krajanov letos nismo mogli povabiti zaradi znanih omejitev, ki jih je povzročil covid-19. Klopotcu in prihajajoči jeseni na čast je zaigral Stoperški bend. Zaradi dežja, ki je počakal ravno toliko, da smo se ob postavljenem klopotcu fotografirali, se je pogostitveni del odvijal pod varno streho kozolca pri Tacigovih. Naj dodam še, da se je tokratne postavitve klopotca prvič udeležil Tadej Žerak, ki je novi lastnik enega od vinogradov v Meniku in eden redkih mladih v našem kraju, ki ga delo v vinogradu zanima in veseli. Sestavljanje klopotca mu je šlo dobro in tudi letina v vinogradu zaenkrat dobro kaže. Ugoden veter je v nadaljevanju avgusta in prvih dneh septembra poskrbel za lepo klopotčevo pesem. Marjanca Kamenšek Foto: Romana Kamenšek Društvo žena Tisa ob občinskem prazniku V okviru 24. občinskega praznika občine Majšperk smo se praznovanju pridružile tudi članice Društva žena Tisa na Ptujski Gori. Odločile smo se, da bomo 18. avgusta pripravile tečaj pripravljanja jedi z žara, ki ga je vodil kuhar Jaka. Istočasno smo izkoristile priložnost in organizirale postavitev klopotca. Na dogodek smo povabile tudi skrbnika trte g. Rada Rodoška, ožje člane UO Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk in izdelovalca klopotca g. Cirila Tominca. Za prijetno vzdušje je z glasbo poskrbel domačin g. Ljubo Žafran. Ko se oglasi klopotec, vemo, da je čas zorenja grozdja, da se bliža jesen in čas trgatve. Glede na to, da je bil čas zelo neugoden zaradi covida-19, smo izkoristile lepo vreme in vse organizirale in izvedle na prostem, ob Starotrški hiši. Druženje smo zaključile ob dobrotah z žara in pripravljenih jedeh članic našega društva ter kapljice, ki so jo prinesli vinogradniki. 121 | oktober 2020 15 Majšperčan V soboto, 29. avgusta, pa je Društvo žena Tisa organiziralo druženje pri Starotrški hiši za vse članice in pohod okrog Ptujske Gore. Ko smo se zbrale, nas je ga. županja dr. Darinka Fakin pozdravila in nam zaželela prijetno druženje in pohod. Po jutranjem okrepčilu smo krenile okrog Ptujske Gore, po romarski poti smo prišle na trg, nadaljevale do pokopališča in po drugi strani pohod zaključile pri Starotrški hiši. Po pohodu smo imele obilno malico ter nadaljevale druženje do popoldanskih ur pod lipo. Anica Tominc, Društvo žena Tisa Prvi vinski večer na prostem Minilo je štirinajst let, odkar je Michael Gross z očetom prvič obiskal Ptujsko Goro. Že takrat so ga navdušili okoliški haloški griči, kjer se je odločil graditi svojo prihodnost. V duhu nadaljevanja 120-letne družinske tradicije je na Gorci začel svoje vinarske sanje. V petek, 26. junija, smo imeli možnost pokusiti njegova vina, ki vsako zase pišejo svojo zgodbo. Posebnost njegovih steklenic je slika Haloz, ki prikazuje, na kako zahtevnem terenu je zrastla vinska trta. Strma haloška pobočja in lapornata tla dajejo haloškim vinom edinstven okus, ki ga cenijo širom po svetu. Vina Gross izvažajo v več kot 20 držav, na kar smo lahko vsi zelo ponosni. Zahvaljujemo se Michaelu Grossu, ki si je utrgal nekaj trenutkov in nam predstavil svoja vina. Prav tako iskrena hvala vsem gostom, ki ste se v tako lepem številu odločili z nami preživeti naš prvi vinski večer na trgu Ptujske Gore. Hvala tudi našemu kitaristu in prevajalki. Vinogradništvo Kramer Zadnji dan meseca julija smo se na trgu Ptujske Gore v prijetnem toplem poletnem večeru družili z Vinogradništvom Kramer. Rahel veter nas je prijetno hladil, zadnji sončni žarki so nas božali po koži, odlično vino pa je razvajalo naše 16 brbončice. Svoja vina sta nam predstavljala zakonca Irena in Ivan Kramer, ki sta se pred več kot dvajsetimi leti odločila, da bosta življenje posvetila pridelavi vina. Kot sta sama povedala, na začetku nista imela niti škarij za vinograd, a oktober 2020 | 121 Majšperčan sta vztrajala in danes s ponosom poudarjata, da hodita vsak dan v službo v Haloze. Čeprav je delo na strmih gričih težko in naporno, si želita, da bi se več ljudi odločilo obdelovati Haloze, ki nam dajejo tako edinstveno vino. Vinogradništvu Kramer se zahvaljujemo za predstavitev vin in krasen večer, ki smo ga preživeli skupaj. Tudi mi si želimo, da bi se Haloze z vso svojo lepoto pokazale svetu in da bi jih ljudje začeli bolj ceniti, zato se bomo še naprej trudili in pripravljali nove dogodke. Najlepša hvala pa seveda tudi vsem gostom, ki z obiskom vinskih večerov podpirajo naše društvo in haloške vinogradnike. Ptujska vinska klet V petek, 28. avgusta, smo se na trgu Ptujske Gore ponovno pustili razvajati žlahtnemu okusu vinske kapljice. Tokrat smo imeli možnost spoznati vina iz ene največkrat nagrajenih vinskih kleti na svetu, ki med drugim prideluje tudi vina iz Haloz. Gospod Maksimiljan Kadivec, glavni enolog Ptujske kleti, nam je predstavil njihovo blagovno znamko Pullus. Pripravil nam je čudovito vinsko doživetje, saj je bilo v vsakem kozarčku moč čutiti predanost in ljubezen, s katero pridelujejo vina. Brez dvoma se lahko pohvalimo, da je bil to eden najlepših dogodkov, ki smo jih v Turističnem društvu Ptujska Gora pripravili v zadnjem letu. V prvi vrsti se zahvaljujemo gospodu Maksimiljanu iz Ptujske kleti za prelepo predstavitev vin. Vinski večer pa ne bi bil tako čudovit brez naših posebnih gostov. Mlada in nadobudna pevca Pia in Nik Krajnc sta nam s svojim petjem pričarala zares lep večer, za dodatno popestritev pa je poskrbela trgovina Haložanka iz Majšperka, ki nam je pripravila degustacijo sirov z okoliških kmetij. Najlepša hvala tudi vsem našim gostom; verjamemo, da ste uživali. Veliki šmaren na trgu Letos je bil praznik Marijinega vnebovzetja nekoliko drugačen od preostalih let. Naša vinska ekipa je kljub izrednim razmeram zaradi novega koronavirusa poskrbela za dogajanje na trgu. Na stojnici smo ponujali izbrana vrhunska vina haloških vinarjev. Morda letos res ni bilo takšne gneče kot pretekla leta, a obisk čez cel dan je bil zadovoljiv. Izredno smo ponosni in hvaležni, da se je na naši stojnici oglasil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas obiskali, si privoščili kozarec vrhunskega haloškega vina in s tem podprli naš trud. Prispevke o vinskih večerih je pripravila turističnopromocijska sekcija TD Ptujska Gora. 121 | oktober 2020 17 Majšperčan Premiera videa o Ptujski Gori V soboto, 22. avgusta 2020, smo se na topel poletni večer v lepem številu zbrali na ptujskogorskem trgu. Pri izbiri lokacije za predstavitev promocijskega videa sploh nismo imeli težav, saj smo se vsi strinjali, da bo premiera nikjer drugje kot seveda pri nas, na trgu Ptujske Gore. Srečni in ponosni smo, da imamo tako lep kraj, kjer se lahko družimo in ustvarjamo različne dogodke ter spomine. Če se malo ozrete okoli, lahko hitro začutite posebnost Ptujske Gore. Lepa zasnova trga, igrivi haloški grički na eni in prostrana polja na drugi strani. Podnevi lahko uživamo v razgledih, miru in naravi, ponoči pa opazujemo razigrane lučke v daljavi, vse do Ptuja in Maribora. Zelo smo bili veseli in presrečni, da je končno napočil trenutek, ko bo naš promocijski video ugledal luč sveta, saj smo vanj vložili veliko truda. Že dlje časa smo razmišljali, da bi naš kraj, ki ima eno največjih znamenitosti naokoli, moral postati bolj prepoznaven v širši okolici. Zato smo se vprašali, kaj lahko mi, mlada generacija, damo svojemu kraju. Kako naj pomagamo in prispevamo k njegovemu razvoju? Tako smo dobili idejo, da bi lahko posneli promocijski video. Lani poleti smo se zbrali in se odločili pripraviti kratek video, saj smo mnenja, da je to odlična priložnost za izboljšanje prepoznavnosti domačega kraja, občine in okolice. Vestno smo pripravili scenarij in se podali na ogled vseh snemalnih prizorišč. Nato smo se odločili poiskati še igralce in snemanje se je lahko pričelo. Video smo snemali mladi, zagnani, nadobudni in ljubiteljski snemalci, ki nismo imeli veliko izkušenj, zato se vsem zahvaljujemo za potrpežljivost. Brez težav seveda ni šlo, a se nismo predali in smo predstavili plod našega dela. Mogoče video res ni najboljši, kar ste jih kdaj videli, saj smo bili omejeni z opremo, znanjem in kadrom, ampak menimo, da šteje namen, zato smo vseeno zelo ponosni na to, kar smo ustvarili. Pri pripravljanju in snemanju smo se zelo zabavali in veliko družili, kar je na koncu največ vredno. V videu smo želeli prikazati, kaj vse lahko doživimo na Ptujski Gori. Seveda je tu v prvi vrsti naša čudovita gotska cerkev, vendar je tudi veliko več. Okolica z neokrnjeno naravo in dih jemajočimi razgledi na okoliške griče ter polja. Ptujska Gora z okolico je primerna za kolesarjenje, piknike v naravi, v okolici so številne pohodne poti, kjer se lahko 18 sprostimo. Lahko si privoščite izlet z avtom ali motorjem, saj do Ptujske Gore vodijo zelo razgibane in razgledne poti. Na trgu priporočamo ogled galerije Stojana Kerblerja in obisk vinoteke, kjer ponujamo odlična haloška vina. Ne smemo pozabiti na Starotrško hišo, kjer lahko doživite življenje naših prednikov, ob hiši pa se sprehodite po zeliščnem vrtu. Vse to smo poskusili nekako zajeti tudi v videu. Nekaj spodbudnih in zahvalnih besed sta nam ob predstavitvi videa namenili ga. županja dr. Darinka Fakin in predsednica Turističnega društva Ptujska Gora ga. Tanja Leskovar. Zahvalili smo se vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali pri izdelavi tega videa. Tomaž Verdenik in vodja turističnopromocijske sekcije g. Miran Senčar sta podelila majhna darila v zahvalo vsem, ki so nam pomagali. Velika zahvala gre vsem igralcem, ki so po naših navodilih odigrali svoje vloge. Kljub pripetljajem nam je vsem skupaj uspelo. Hvala Tanji in Zoranu za odlično odigrani vlogi pohodnika in kolesarja. Pri kolesarjenju sta nosila čudovite drese Športnega društva Ptujska Gora. Hvala družini Drevenšek iz Majšperka za odigran prizor s piknikom; motoristu g. Francu Černenšku; zakoncema Mesarič z Brega za vožnjo s starodobnikom; našemu častnemu članu in občanu g. Stojanu Kerblerju, ki je z nami posnel prizore v galeriji; članicam Društva žena Tisa Ptujska Gora, ki so z nami pekle gibanico; našim članom Sandri, Žigu in Anji, ki so posneli prizor v vinoteki; hvala Petru Kitaku, ki nam je pomagal pri snemanju, za tehnično pomoč pa hvala Marku Tomaniču in Dušanu Erbusu. Za pomoč in podporo se zahvaljujemo tudi: Občini Majšperk, podjetju Vemil d.o.o., podjetju Avtoprevozništvo Aleksander Letonja, podjetju Talum, samostanu Matere Božje na Ptujski Gori, Dolini Winettu, Okrepčevalnici Zelena dolina. Hvala našim vinogradnikom, s katerimi uspešno sodelujemo. To so: Vinogradništvo Plajnšek, Vinogradništvo Kramer, Vinogradništvo Gorjup, Vina Zavec, Vina Kobal. Velika zahvala pa gre vsem našim članom, ki so na kakršenkoli način pomagali pri videu, še posebej hvala oktober 2020 | 121 Majšperčan Petri in Roku. Videa ne bi bilo brez naših snemalcev Tomaža , Tadeja in Lare. Hvala Tadeju, ki je poskrbel tudi za montažo videa. Morda je kdo pričakoval celovečerec, materiala zanj imamo dovolj, a je naš video namenjen predvsem promociji Ptujske Gore na spletu, zato smo ga morali čim bolj strniti. Video je samo pokušina, za pravo doživetje Ptujske Gore pa nas morate obiskati. Lahko si ga ogledate na Youtubu in na našem FB-profilu Ptujska Gora tourism. Veseli bomo, če ga boste delili med svoje prijatelje. Naša premiera je bila namenjena tudi temu, da smo pokramljali in se podružili. Hvala vsem, ki ste nas na ta dan obiskali. Vabljeni tudi na naslednje naše dogodke. Turističnopromocijska sekcija TD Ptujska Gora Fotografija pove več kot tisoč besed Vsaka fotografija ima svojo zgodbo, naj bo ta žalostna ali vesela. Z enim klikom ujamemo trenutek in spomin, ki ostane za vedno. Tega, da so ti ujeti trenutki čim bolj pristni in resnični, naravni, se učimo tudi na naših fotodelavnicah. Tako smo tudi letos, že 15. leto zapored, v Kulturno-umetniškem društvu Majšperk organizirali fotografsko delavnico in fotonatečaj 2020. Prejeli smo rekordno število slik. Kar 198 jih je prispelo na naš naslov, fotografov pa je bilo 27. Fotografije je pregledal in ocenil naš svetovno znani fotograf in častni občan g. Stojan Kerbler. G. Kerbler že vseh 15 let sodeluje z nami pri ocenjevanju fotografij in nam svetuje, kako do boljše fotografije. Med vsemi prispelimi fotografijami je izbral 32 tistih, ki jih bomo razstavili. Razstava bo na ogled v mesecu oktobru v avli Občine Majšperk. Najboljše tri fotografije smo nagradili. Letošnje nagrade so bile prav posebne, saj nam jih je pripravil in podaril g. Kerbler. Nagrajenci so prejeli njegove uokvirjene fotografije. Prvo nagrado je prejela Lidija Bezjak iz Majšperka, drugo Martina Leopold iz Frama, tretjo pa Filip Verdenik s Ptujske Gore. Gospodu Stojanu Kerblerju se zahvaljujemo za večletno sodelovanje in podarjene nagrade. Vsem fotografom pa želimo veliko posebnih trenutkov, ki jih bodo ujeli v svoj objektiv. KUD Majšperk Tržnica zakladov V Društvu zakladov Dravinjske doline smo združeni člani, ki imamo radi domače – domače slovenske izdelke. Člani prihajamo iz občin Majšperk, Poljčane in Makole. Svoje izdelke ponujamo kupcem na raznih prireditvah, tržnicah, v naši trgovinici v Poljčanah ali pa vsak na svojem domu. V 121 | oktober 2020 Poljčanah nas lahko najdete na tržnici vsako soboto zjutraj. Občasno pa organiziramo tržnice tudi drugje. In tako je bilo prvi petek v mesecu septembru, ko smo ponovno organizirali tržnico zakladov pred občinsko zgradbo v Majšperku. Kar nekaj ljudi nas je obiskalo in si kupilo domače, lokalno 19 Majšperčan pridelane ali izdelane izdelke. Na tržnici so naši člani ponujali prehranske izdelke: zelenjavo, sadje, bučno olje, kis, kruh iz krušne peči, mesnine, kekse, pecivo, testenine, med in medene izdelke, sir, jogurte, sok, vino, marmelade, čaje in še in še. Kupili pa ste lahko tudi unikatne izdelke naših članov, kot so čestitke, nakit, izdelke iz blaga in usnja (torbice, drobižnice, copate, kape, trakove, predpasnike, maske …), lesene izdelke (deske, posodice, šah …), veliko kvačkanih stvari (obeskov, nakita, copatkov, obeskov …) in še marsikaj bi se našlo. Za dobro voljo in suha grla pa so poskrbeli naši vinogradniki iz majšperškega vinogradniškega društva. Če ste našo tržnico v Majšperku zamudili, se lahko oglasite pri naših članih doma ali počakate do naslednje tržnice, ki bo v Majšperku spet predzadnji petek v oktobru. Kupujte domače, kupujte lokalno na tržnici zakladov. Lidija Bezjak Slikarska kolonija Haloze 2020 O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: „Tod bodo živeli veseli ljudje!“ Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje – puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: „Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!“ Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Vzrasla so nebesa pod Triglavom. (Ivan Cankar, Kurent) Zgornje Cankarjeve besede so slikarji, udeleženci likovne kolonije Haloze 2020, vsak na svoj način ujeli v barve. Kar je oko videlo, duša premlela in pregnetla, je roka zarisala na platno in ponovno ujela del Haloz, jih tako rekoč zamrznila v sliki ter jih shranila za zanamce. Likovna sekcija Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk že tradicionalno ob občinskem prazniku prireja likovno kolonijo. Letošnja je potekala 22. in 23. avgusta 2020 na Janškem Vrhu, na idilični domačiji zakoncev Jurtela. Na koloniji je sodelovalo 17 slikarjev (14 starejših ter 3 mlajši): Bogomir Jurtela, Ana Krajnc, Jože Foltin, Bojan Lubaj, Franc Simonič, Irena Tušek, Zvonko Mesarič, Kristina Kolar, Branko Gajšt, Andreja Repnik in njena hčerka Eliza, Majda Črešnik in njena hčerka Nika, Bernardina Paj, Vera Avguštin in Gregor Samastur ter njegov vnuk Rene Kokol. Njihove izdelke je na otvoritvi razstave del, ki je bila 5. septembra 2020, na kratko predstavil prof. likovne umetnosti Jože Foltin. Slikarji so hvaležni, da so lahko že nekaj let gostje zakoncev Jurtela. Velika zahvala pa gre tudi Piceriji Špajza in njenemu lastniku Janiju Vuku, ki že nekaj let donira kosila in napitke za vse udeležence likovne kolonije. Gospa županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin je odprla razstavo, vse slikarje obdarila s cvetjem, tiste najmlajše pa s skrivnostnim darilom. Obiskovalci so si razstavo ogledali ob upoštevanju vseh potrebnih zdravstvenih ukrepov. Barbara Rodošek 20 Bogomir Jurtela Tinca Kolar oktober 2020 | 121 Majšperčan Jesenski krog kulture v Stopercah Kultura je del življenja, je tudi del vsakdanjih medsebojnih odnosov in je hkrati tisto bogastvo, ki človeku napolnjuje srce. Po daljšem premoru smo tudi v KPD Stoperce načrtovali prireditev Jesenski krog kulture. Upali smo na ugodne vremenske razmere v prvih dneh jeseni in na za prireditev primerno vreme. A ne prvo ne drugo nam ni povsem služilo na dan prireditve. V petek, 25. septembra 2020, pričeli s prvo kulturno točko pred domom krajanov Stoperce, kjer smo odprli razstavo z naslovom Svetilke nekdanjega časa, ki jo je pripravila etnografska sekcija KPD. Domači duhovnik Ciril Čuš se je na prireditev odzval s sporočilom, da je zaradi pastoralnih obveznosti zadržan, s srcem pa prisoten med nami. V pozdravnem nagovoru nas je veselo nagovorila županja občine dr. Darinka Fakin, o nastanku razstave pa je z navdušenjem nad odzivnostjo domačinov, ki so prinesli svetilke, spregovorila vodja etnografske skupine Marjanca Kamenšek. Sodelovalo je devet razstavljavcev: Vinko Jerič, Vera Planinc, Marija Lorber, Majda in Branko Kidrič, Martin Bogme, Barbara Pučko, Silvo Kamenšek, Antonija Koražija ter Jerica in Alojz Galun, ki so prispevali čez 25 različnih starih svetilk, šturmač, lahtern, petrolejk … Milan Galun nas je s pesmijo Hladna jesen že prihaja popeljal v čisto pravi jesenski čas, Maja Novak nas je obogatila s pesmijo Tihi večer, Lea Gregurec in Danica Lorber sta nam posredovali svoji lastni pesmi, ki sta nastali v literarni delavnici Senca sonca, pevke ljudskih pe- 121 | oktober 2020 smi pa so nam v svoji pesmi sporočile, kaj se zgodi, če luč ne gori. Po ogledu razstave se je naš kulturni krog nadaljeval pod osrčjem Donačke gore, pri koritu sredi vasi na Kupčinjem Vrhu. Barbara Pučko je prebrala svojo pesem o čebelah, svojo zgodbo o življenju v tej vasi nekoč in danes pa nam je zaupala domačinka Mira Potočnik. Prisluhnili smo pripovedim in pesmim Danice Lorber in Vere Planinc. Miha Lorber je odlično odigral zgodbo o tukajšnjem domačinu, ki jo je zapisala Vera Planinc. Prireditev je spremljala melodija šumeče vode pri koritu, ki jo je nadgrajevalo petje vokalne skupine KPD Stoperce Lahterna ter Milana in Maje. Kako lepo je poslušati pristno ljudsko pesem v naravi in se bogatiti z zgodbami, ki so del našega življenja in našega kraja. Ob koncu smo udeležencem podarili med čebelarke Barbare Pučko, ki naj krepi naše zdravje v hladnih jesenskih dneh, da se pripravimo na zimski krog kulture. Nada Golob in Anica Taciga ter Angela Kitak so poskrbele za pakiran jesenski prigrizek, prav tako pa je izza vogala pridišalo po Martinini domači gibanici in odličnih domačih štrukljih. Za tehnično izvedbo prireditve sta skrbela Peter Kitak in Roman Lampret. Dežne kaplje so nas v vetrovnem večeru že »lovile« in grmenje z bliskanjem se je približalo tudi vasici pod Donačko goro. Tudi »naša gora« želi imeti svoj mir. Zaključili smo svoj jesenski krog kulture in se vsaj za trenutek zamislili tudi ob pripovedi Danice Lorber Previsoko smo šli. Anica Rejec, foto: Peter Kitak, Marjana Kamenšek 21 Majšperčan Otvoritev cestnega odseka Kovač–Babšek V petek, 28. 8. 2020, smo svečano odprli za nas nadvse pomembno pridobitev, in sicer asfaltno cesto na odseku Kovač–Babšek v dolžini 190 m. Cesta je povezava s svetom in ta, o kateri pišemo, vodi do čudovitega kotička, Doklec 23, kjer že dolga leta živi ga. Julija Terezija Erbus. Ko smo se leta 2019 začeli pogovarjati z občino, da obstaja možnost asfaltiranja manjših oz. krajših cest (ne nazadnje tudi do ene same hiše), smo resneje pristopili k reševanju in urejanju vsega, kar pritiče zraven. Naša mama pa tako ali tako ni verjela, da je sploh možno, da bi tudi do njene hiške nekoč vodila asfaltna cesta. In se je zgodilo. V juliju, ko so začeli brneti stroji na naši cesti, smo vedeli, da gre čisto zares, in ja, dočakali smo novo, lepo asfaltno cesto. In ker je to za nas velika pridobitev, smo se odločili, da tudi uradno odpremo »našo« novo cesto. To se je zgodilo v petek, 28. 8. 2020, ob 16. uri. Slavnostni trak sta prerezali ga. županja dr. Darinka Fakin in seveda naša mama Terezija Julija Erbus. Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem, ki ste na kakršenkoli način pripomogli k uresničitvi naših sanj. Tanja Vinkler Asfaltirana cesta, življenjska želja Življenje obdarja, preizkuša … Cesta, ki pelje do hišnega praga, ima neprecenljivo vrednost. Tako menijo mnogi, posebej še občani višje ležečih domačij. V nenehnem trudu od jutra do mraka za boljši jutrišnji dan so nekoč živele naše družine. Morda pa tudi danes za nekoga ni dosti drugače. V Stopercah, na hribu nad Sučjem, domuje Marko Lampret, človek srca in vrednot, ki dajejo njegovemu življenju poseben smisel. 22 Markovo življenje ni bilo enostavno. Različna življenjska obdobja so ga kalila v njegovem poslanstvu. Strma cesta, ki se vzpenja do domačije, je bila najprej blatna, potem gramozirana in danes je asfaltirana. Ta velika pridobitev je bila Markova življenjska želja. Dolgo let se je Marko v zgodnjih jutranjih urah peš podal v dolino in nato proti Stopercam, kjer se je z javnim prevozom in nekaj let z lastnim vozilom vozil služit svoj kruh v zdravstveni dom Ptuj. V poletnih mesecih leta 2020 pa se je lahko resnično veselil, kajti nastajala je nova podoba njegove poti do doma. oktober 2020 | 121 Majšperčan Tako sta se 7. avgusta 2020 Marko in njegova družina veselila ob otvoritvi novoasfaltirane ceste. Dogodku so se pridružili županja dr. Darinka Fakin, direktor občinske uprave Matic Šinkovec, domači duhovnik Ciril Čuš, predsednik KS dr. Peter Kitak, izvajalec del Jožef Žolger ter sorodniki, prijatelji, znanci in sosedje. Po prerezu traku je sledil blagoslov ceste, ki ga je opravil domači duhovnik Ciril Čuš. S pesmijo sta otvoritev popestrili Maja Novak in vokalna skupina KPD Stoperce Lahterna. Marko je hvaležen občini in županji dr. Darinki Fakin za modernizacijo odseka, ki vodi do njihove domačije. Zbrani so se nato sprehodili do njegove domačije in veselo druženje s pesmijo je trajalo vse do noči. Marko nam je vzgled mnogih vrednot in v vsej svoji preprostosti vse zmore in se zna veseliti. Morda pa včasih takšnega optimizma marsikomu manjka. Anica Rejec Foto: Peter Kitak Obnovitev studenca na Ptujski Gori Nasproti podružnične šole Ptujska Gora stoji studenec, ki je globok 30 m, od tega pa 26 m napolnjen z vodo. V preteklosti so vodo iz njega zajemali s pomočjo verige in vedra ter jo uporabljali za napajanje živine in zalivanje rastlin. Nazadnje je bil studenec obnovljen pred več kot 20 leti. Ker je studenec last občine Majšperk, sem se v zimskem času sestal z županjo dr. Darinko Fakin in ji predstavil načrt za obnovo studenca. Županja se je strinjala in projekt tudi finančno podprla. V mesecu avgustu smo pričeli z obnovo. Studenec smo na novo obložili s kamnom, izlivno posodo za vodo smo na novo speskali in prepleskali. Streho smo prekrili, zunanjost studenca pa na novo obili z macesnovimi brunami. Delo je kvalitetno opravil majšperški mojster Boris Habjanič. Zahvaljujemo se donatorjem, ki so prispevali material: Jožefu Žolgerju, Romanu Štumbergerju, Milanu Predikaki, Ljubu Žafranu. Posebna zahvala pa gre gospe županji za posluh in finančno pomoč. Ljubo Žafran 121 | oktober 2020 23 Majšperčan Lovska družina Dravinja Majšperk praznuje ob otvoritvi nadstrešnice Sobota, 12. septembra 2020, bo zapisana v zgodovino Lovske družine Dravinja Majšperk. Na ta dan smo v dopoldanskih urah s prerezom traku predali svojemu namenu na novo postavljen nadstrešek ob lovskem domu v Stanečki vasi. Prisotni smo prisluhnili rogistom LUOO Ptuj - Ormož, ki so s svojo glasbo poskrbeli, da je bilo naše druženje še prijetnejše. Ideja o postavitvi nadstreška se je »rodila« pri meni. V svojem nagovoru sem na sami otvoritvi povedal: »Danes praznujemo, se veselimo in simbolično dajemo v uporabo našo novo pridobitev – nadstrešek pred našim lovskim domom tu v Stanečki vasi 28. Idejo sem dobil pred tremi leti ob obisku ene od lovskih družin naše LUOO Ptuj - Ormož v Prlekiji. Zadeva pa je dozorela ob sprejemu funkcije starešine LD Dravinja Majšperk. Ob podpori upravnega odbora in lovcev ter prijateljev in znancev smo uredili vse okrog zemljišča, na katerem nadstrešek danes stoji (poravnavo mej, novo zakoličenje mejnikov, vpis v kataster, izdelavo načrtov, zakoličenje objekta, pripravo terena, asfaltiranje terena, dovod elektrike, gradbeno dovoljenje in ne nazadnje samo postavitev objekta). Zagotavljam vam, da dela ni bilo malo. Vsem tistim, ki so me tako ali drugače podpirali, iskrena hvala.« Ker pa je pri vsaki investiciji treba priskrbeti sredstva, smo lovci stopili skupaj. Nagovoril sem jih: »Kot ste danes na posvetu lovcev že slišali, imamo v blagajni toliko denarja, kot smo ga imeli pred izvedbo te investicije. Nadstrešek se je prvenstveno financiral z donatorskimi sredstvi, tako v materialu, delu kot denarju. Kar nekaj naših lovcev, upravičenih do odstrela srnjaka 2 +, se je v ta namen odstrelu odpovedalo. Drugo leto, v letu 2021, praznujemo 100-letnico obstoja naše lovske družine. Kdaj, kako in pod kakšnimi pogoji bomo obeležili ta naš veliki jubilej, težko rečemo ali načrtujemo, ker nihče natančno ne ve, kakšno bo stanje glede covida-19 v začetku leta 2021. Žal je srečanje s kmetovalci, ki je bilo v preteklih letih tradicionalno v sklopu praznovanja občinskega praznika, letos odpadlo prav zaradi nejasne situacije okrog te bolezni. Preuranjeno pa je tudi govoriti in načrtovati, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji se bomo lahko družili drugo leto. Dejstvo pa je, da nam bo ta novi objekt oz. nadstrešek bistveno pomagal pri marsikateri organizaciji in izvedbi kakršnekoli prireditve. Kot sem dejal, drugo leto praznujemo visok jubilej. V ta namen smo od občine Majšperk dobili kar nekaj sredstev, za kar se županji dr. Darinki Fakin v imenu vseh nas lovcev in v svojem imenu iskreno zahvaljujem, obenem pa jo prosim, da naj tako ostane naprej, saj nas drugo leto čaka ogromno dela z našo stoletnico. Upam, da se bomo letos še enkrat srečali ob otvoritvi nove fasade na lovskem domu.« Nekaj besed nam je namenila tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin. Nato je sledil prerez otvoritvenega traku naše nove pridobitve. Trak smo prerezali predsednik LD Dravinja Majšperk Roman Štumberger, županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin in Jožef Žolger ter nazdravili novi pridobitvi. 24 Na ta dan je Lovska družina Dravinja Majšperk izvedla tudi tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Pomerili so se v dveh disciplinah. V disciplini pokalno veterani so se najbolje odrezali Miroslav Pivec (prvo mesto), Stane Planinc (drugo mesto) in Darko Kopišar (tretje mesto). V disciplini pokalno člani pa je prvo mesto zasedel Igor Zajšek, drugo mesto Simon Skledar in tretje mesto Darko Kopušar. Nadstrešek pa ni namenjen samo našim druženjem. Veseli bomo tudi zunanjih prireditev, srečanj in slavij. Vabljeni torej v naravo, v naš prelep ambient. Starešina LD Dravinja Majšperk Roman Štumberger oktober 2020 | 121 Majšperčan 90 let Alojzije Klajnšek Pisalo se je leto 1930, ko je 23. aprila na svet prijokala Alojzija Klajnšek. Letos je od tega minilo točno 90 let in babi Lojzka, kot jo sedaj imenuje družina, je še vedno vesela in toplih, nežnih dlani. Članice Rdečega križa Ptujska Gora in Župnijske karitas Ptujska Gora smo jo zaradi letošnje situacije obiskale dva meseca kasneje, kljub temu pa smo se v njeni družbi imele zelo dobro in lepo. Lojzka se je rodila kot tretje dekle v družini. Kmalu je dobila še mlajšo sestrico. Otroštvo je preživljala v družbi treh sester, od katerih ji sedaj dela družbo le ena. Alojzija si je kmalu ustvarila družino skupaj z možem, s katerim se je poročila 1953. leta. Na svet je najprej prijokal sin Milan in nato še hčerka Vikica. Po dobrih 20 letih skupnega življenja je mož preminil, sama pa je še naprej skrbela za družinico in topel dom. Vse svoje življenje je delala v tekstilni tovarni v Majšperku, dokler se ni leta 1983 upokojila. Danes ima Lojzka že štiri vnuke: Bojana, Mitjo, Blaža in Simona, ter dve pravnukinji: Žano in Živo. Sin Milan in snaha Majda z družino še vedno pridno skrbita zanjo, ona pa s toplo dlanjo še vedno rada poboža svoje vnuke in pra­ vnukinje. Alojziji oziroma babi Lojzki želimo še veliko zdravja polnih, nasmejanih dni v krogu najbližjih domačih. Milanu in Majdi Klajnšek se iskreno zahvaljujemo za izkazano gostoljubnost in sprejem. Člani Rdečega križa in Župnijske karitas Ptujska Gora Blagoslov obnovljene kapelice v Medvedcah Kapela prej … 121 | oktober 2020 … in potem 25 Majšperčan Od zadnje obnove kapelice je minilo več kot dve desetletji in v tem času je kapelico dodobra najedel zob časa. Ker ta kapelica ni le sakralni objekt, ampak je tudi na nek način slika naše vasi in krajanov, je bil že skrajni čas, da pristopimo k njeni obnovi. Začetek obnove sega v konec leta 2018, ko sva moja malenkost in Miran naredila koncept obnove. Sledila je ustanovitev gradbenega odbora, in ker pri nas brez žensk ne gre, sva v odbor povabila še Petro. Po dogovoru z lastniki zemljišča smo lahko pričeli z gradbenimi deli, pri katerih je aktivno sodelovalo veliko vaščanov: eni ste pomagali pri delih v kapelici, drugi ste nas povabili na malico ali prinesli kakšen osvežilni napitek. Na tem mestu vsem velik hvala. Ker pa vsak tak projekt potrebuje tudi določena finančna sredstva, smo pristopili k nabirki prostovoljnih prispevkov v naseljih Medvedce, Sestrže in Jurovska vas. Odziv krajanov je bil zelo dober in nabrali smo preko 4.000 EUR. Vsem prav lepa hvala! Seveda pa za tako temeljito obnovo, kot smo si jo zamislili, tudi to ni bilo dovolj. Na pomoč nam je priskočila občina kot glavni donator. Donirala je ves gradbeni material in elektronapeljavo. Iskrena hvala! Res je, da znamo marsikaj narediti sami, toda pride tudi čas, ko morajo stvari vzeti v roke pravi mojstri. Tudi njim en velik hvala! Po uspešno obnovljeni in blagoslovljeni kapelici smo lahko vsi vaščani spet ponosni, da jo imamo. Ponosna in osvetljena v vsem svojem blišču stoji v vasi ob križišču. Vendar ni toliko pomembno, kje stoji, pomembno je, kaj in katere vrednote predstavlja. Upam in si želim, da bodo tudi naši zanamci imeli spoštljiv in pozitiven odnos do te kapelice in da ne bo nikoli več potrebne tako obširne obnove, kot je bila ta. Še enkrat res hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k njeni obnovi! Peter Krošel V spomin Slavku Erbusu (1931–2020) V mesecu juniju smo se poslovili od Slavka Erbusa. Rodil se je 18. 10. 1931 v Savinskem pri Ptujski Gori materi gospodinji in očetu, ki je kot cestni nadzornik prinašal v hišo zaslužek. Njegovo otroštvo je bilo revno in skromno, a kljub temu je bilo lepo odraščati v družbi šestih bratov in sester. Osnovno šolo je obiskoval na Ptujski Gori, kasneje pa se je izučil za čevljarja. Vojaški rok je služil v Sarajevu, po prihodu domov pa se je zaposlil v TGA Kidričevo. Ob delu je pridobil srednješolsko izobrazbo. Leta 1955 je na plesnih vajah v Majšperku spoznal svojo srčno izbranko Ivanko. Mladi par se je zaljubil in kmalu sta se poročila. Rodil se jima je prvorojenec Milan, čez osem let pa še sin Dušan. V želji po lastnem domu sta Slavko in Ivanka s skupnimi močmi, z veliko odrekanja in ob nesebični pomoči sorodnikov, sosedov in prijateljev zgradila prijetno družinsko hišo na Vrhah, kamor so se leta 1969 tudi preselili. Leta so tekla, otroka sta odrasla in odšla po svoje. Ustvarila sta si družini in poskrbela, da sta Slavko in Ivanka postala ponosna dedek in babica Damjana, Tamare in Ines ter pravnukinje Sergeje. Slavko je bil v svojem življenju družbeno zelo dejaven. Bil je ustanovni in častni član Ribiške družine Lešje – Majšperk ter soustanovitelj Društva upokojencev Ptujska Gora in njihov prvi praporščak. Najbolj aktiven pa je bil v Prostovoljnem gasilskem društvu Ptujska Gora. Njihov član je bil že od otroških let. Letos je pred smrtjo na občnem zboru 26 prejel najvišje priznanje Gasilske zveze Majšperk, in sicer kipec sv. Florjana za večletno in požrtvovalno delo v društvu. Pred odhodom v pokoj sta z ženo dedovala majhno zemljišče v Koritnem, kjer sta si zgradila zidanico in zasadila vinograd. Tu je Slavko našel svoj mir. Rad se je poveselil s prijatelji in znanci ter z njimi nazdravil s kozarcem vina. Pred veliko preizkušnjo ga je življenje postavilo leta 2017, ko mu je umrla žena Ivanka. Ostal je sam. Da bi zapolnil praznino, ki je nastala po ženini smrti, si je krajšal čas v vinogradu, pletel košare v svoji delavnici, skrbel za lep in urejen videz svojega doma, pridno vrtnaril in bil še vedno aktiven v svojih društvih. Sinova sta očeta redno obiskovala in mu pomagala. Njegova hoja skozi življenje je bila pokončna. Leta 2018 pa je hudo zbolel. Trmasto je kljuboval bolezni in se trudil ostati pri močeh. O bolezni ni rad govoril. Le tu in tam so skoraj neopazne pripombe izdajale, da se v njegovem telesu vendarle nekaj dogaja. Bolezen je v zadnjih dveh mesecih zelo napredovala. Četudi je imel vso zdravniško pomoč in podporo bližnjih, je začel izgubljati bitko z boleznijo. Izgubil jo je 4. junija v svojem 89. letu starosti v svoji domači hiši na Vrhah. Slavko Erbus je v družbi tudi rad zapel, najljubša mu je bila pesem Zabučale gore: »Kamen, še ta kamen v vodi se obrne, le mladost se moja nikdar več ne vrne.« Anja Predikaka oktober 2020 | 121 Majšperčan Drago Hertiš, prejemnik kipca gasilca, visokega priznanja GZS Kipec gasilca podeljuje Gasilska zveza Slovenije članom gasilske organizacije. Gre za zelo visoko priznanje gasilske organizacije za življenjsko delo gasilcev na ravni gasilskih zvez in regij, ki so pomembno prispevali k razvoju ter napredku gasilske organizacije in požarnega varstva v Republiki Sloveniji. Drago Hertiš se je leta 1959 včlanil v PGD Majšperk. Leta 1970 je pridobil čin gasilca. Z vztrajnim izobraževanjem in opravljenimi številnimi gasilskimi specialnostmi je napredoval do čina višjega gasilskega častnika II. stopnje. Pridobljeno znanje ves čas prenaša na druge operativce in mlajše člane. V 80. in 90. letih je bil v Zvezi gasilskih društev občine Ptuj član poveljstva, zadolžen za preventivo. Bil je tudi gasilski podpoveljnik in poveljnik centra Majšperk. Poleg opravljanja službene obveznosti vodje gasilske enote je bil tudi poveljnik PGD Talum Kidričevo. Poveljnik GZ Majšperk je bil v letih od 1998 do 1999, nato pa je funkcijo opravljal še od leta 2003 do leta 2013. Pod njegovim vodstvom je poveljstvo uspešno sodelovalo z upravnim odborom GZ Majšperk pri izboljšanju operativne pripravljenosti in znanja operativcev. V GZ je bil v tem času vodja gasilskih izobraževalnih programov in aktiven predavatelj. Drago ni samo zagnan operativec, deloval je tudi na organizacijskem področju, 121 | oktober 2020 saj je bil več mandatov član upravnega odbora PGD Majšperk, kot podpredsednik društva pa je uspešno nadomestil predsednika v času odsotnosti. Za šest deset­ letij odgovornega dela v gasilstvu in na drugih področjih je prejel več priznanj in odlikovanj. Letos mednje dodaja kipec gasilca. Slavnostne podelitve Gasilske zveze Slovenije so se v soboto, 19. septembra 2020, v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju poleg Janka Cerkvenika in Francija Petka, predsednika in poveljnika Gasilske zveze Slovenije, ter prejemnikov najvišjih priznanj v gasilski organizaciji udeležili tudi mag. Matej Tonin, minister za obrambo in podpredsednik vlade, mag. Damijan Jaklin, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, Darko But, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje, člani vodstva ter upravnega odbora in poveljstva Gasilske zveze Slovenije, vodstvo GZ Šentjernej in Jože Simončič, župan občine Šentjernej. Čestitamo! 27 Majšperčan SKRB ZA ZDRAVJE IN VARNOST V PROMETU Heroji furajo v pižamah Iniciativa Heroji furajo v pižamah je združila mlade, predstavnike lokalne skupnosti ter strokovnjake na Ptuju. v torek, 22. 9. 2020, je namreč potekal posvet v okviru projekta Heroji furajo v pižamah. To je že deseti posvet po vrsti, ki je z namenom zmanjšanja voženj pod vplivom alkohola ter škodljive rabe alkohola med mladimi združil predstavnike lokalne skupnosti z mladimi in nacionalnimi strokovnjaki. Projekt Zavoda VOZIM, Zavarovalnice Generali in Toyote Slovenija se po odličnem sprejemu v prejšnjih letih širi v nove regije in vključuje nove občine, ki bodo deležne celostnega pristopa k reševanju problematike pitja alkohola in voženj pod njegovim vplivom. Tokratni posvet na Ptuju je Zavod VOZIM organiziral v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, ki se je aktivno pridružil projektu in k sodelovanju pritegnil Mestno občino Ptuj, tukajšnjo gimnazijo ter okoliške občine. Posebnost dogodka sta namreč predstavljala tudi povezovanje in aktivacija okoliških občin, iz katerih mladi najpogosteje migrirajo. Problem dostopnosti alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, izziv zmanjšanja pitja alkoholnih pijač med mladimi, vožnje pod vplivom alkohola, nedostopnosti lokalnih prevozov predvsem med vikendi ter oddaljenost mladih od centrov dogajanja so spodbudili iniciativo za manj voženj pod vplivom alkohola Heroji furajo v pižamah. Ta je udeležence na posvetu in delavnicah spodbudila k iskanju kreativnih rešitev, kako uspešno reševati omenjeno problematiko, predvsem pa mladim dala glas, da izrazijo svoja stališča ter lokalni skupnosti predlagajo konkretne rešitve. V uvodnih pozdravih je veliko pozornosti s svojo predstavitvijo pritegnil Kensuke Tsuchiya, predsednik Toyote Adria, ki je predstavil japonski primer reševanja problematike vožnje pod vplivom alkohola. »V letu 2002 smo na Japonskem bili priča 80-odstotnemu padcu prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Ko se na tem področju povežejo vsi akterji in soodgovorni, je stvar dokaj enostavna. Stroga zakonodaja, povečan nadzor, medijska podpora ter prevzemanje soodgovornosti so ključ do uspeha na tem področju,« je dejal. Zbrane mlade iz Gimnazije Ptuj so nagovorili strokovnjaki iz področja alkohola in prometa. Predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Maja Roškar je mladim predstavila dejstvo, da varnega pitja alkohola ni, je zgolj bolj ali manj tvegano. Poudarila je, da alkohol škoduje razvoju možganov, ki se razvijajo do 25. leta, zaradi česar je pitje alkohola med mladimi s čisto biološkega vidika še posebej problematično. Vesna Marinko, predstavnica Javne agencije RS za varnost prometa, je opozorila na to, da se večina nesreč, v katerih so ude- Strokovnjaki, lokalni odločevalci in predstavniki mladih na posvetu Heroji furajo v pižamah v Mestnem kinu Ptuj (foto: David Osterc) 28 oktober 2020 | 121 Majšperčan Delo v skupinah med mladimi in strokovnjaki je ključen del posveta Heroji furajo v pižamah (foto: David Osterc) leženi mladi, zgodi ob vikendih, v zgodnjih jutranjih urah. »Imenujemo jih tudi disko nesreče, saj so to nesreče, ki se zgodijo na poti z zabav,« je razložila. Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, se je osredotočil na stanje prometne varnosti v Mestni občini Ptuj v zadnjih 10 letih. Sklenil je z besedami: »Stanje se na tem področju resda izboljšuje in je ugodnejše, ampak za nas to ni zadovoljivo. Ko bo na cestah nič umrlih in nič poškodovanih, takrat bomo s stanjem lahko resnično zadovoljni.« Nadalje je zbrane nagovoril mag. Aleksander Lubej, komandir Policijske postaje Ptuj. Predstavil je razmere v zadnjih štirih letih na področju Policijske postaje Ptuj, kjer se je stanje v letošnjem letu na področju vožnje pod vplivom alkohola med mladimi poslabšalo. »Do 20. 9. 2020 smo tako obravnavali osem povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, ki so bili stari od 18 do 34 let,« je zaključil. O pomenu gasilcev pri reševanju pri prometnih nesrečah pa je spregovoril Tadej Korošak, namestnik poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, ki je s prikazom videa predstavil postopke reševanja v prometnih nesrečah, mladim pa je resnost problematike ponazoril tudi z nazornimi fotografijami. Koordinator mladinskih programov v Centru interesnih dejavnosti Ptuj Jurij Šarman pa je zaključil z izsledki fokusnih skupin z mladimi, kar je predstavljalo dobro iztočnico za delavnice, ki so sledile. Slušateljev so se najbolj dotaknile besede ambasadorja Zavoda VOZIM, Žige Breznika, ki je pri svojih 20 letih doživel prometno nesrečo ter tako utrpel poškodbo hrbtenjače. Mlade je s svojo osebno zgodbo opozoril, kako pomembno je, kdaj, s kom in v kakšnem stanju mladi sedejo za volan. »Polagam vam na srce: zaradi majhne neumnosti in trenutka nepazljivosti si ne splača komplicirati življenja. Energijo, ki sem jo sam porabil za proces rehabilitacije, je bolj smiselno porabiti drugje, na primer v športu.« Vse našteto je predstavljalo uvod v delavnice, kjer so mladi v sodelovanju z lokalnimi odločevalci ter strokovnjaki izpostavili probleme, s katerimi se soočajo pri iskanju varnih možnosti prevoza v njihovem lokalnem okolju. Osredotočili se niso samo na težave, temveč so jih izkoristili kot izhodiščno točko za iskanje možnih rešitev ter akterjev, ki lahko vsak na svojem področju prispevajo k 121 | oktober 2020 Dijaki Gimnazije Ptuj so predstavili kreativne rešitve, ki bi jih morali upoštevati pri reševanju dostopnosti alkohola in voženj pod vplivom alkohola med mladimi (foto: David Osterc) reševanju problematike voženj pod vplivom alkohola med mladimi in škodljivega pitja. Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj, ki se je dogodku pridružila v sklepnem delu in prisluhnila predlogom mladih, je poudarila: »Alkohol in volan pod nobenim pogojem ne sodita skupaj. Če pa se znajdete v situaciji, ko ste nekaj spili, pa imate heroje v pižami – prijatelje in starše, katere lahko pokličete. Bodite pa heroji tudi sami in ne pijte, ko vozite.« Mladi so bili enotni v razmišljanju, da je alkohol preveč dostopen in družbeno preveč sprejemljiv, zato bi mladi sami morali spodbujati nepitje alkohola – izvajati obratni vrstniški pritisk. Ključni ukrepi, ki jih predlagajo in jih lahko implementirajo lokalne skupnosti in odgovorne institucije na nacionalni ravni, pa so: • poostrenje zakonodaje in nadzora na področju vožnje pod vplivom alkohola; • možnost organizacije javnih prevozov predvsem z večjih dogodkov; • več ozaveščanja v šolskem okolju; • naj bodo starši vzor, predvsem pa pripravljeni na pogovor z mladimi o problematiki. Predlagajo delavnice tudi za starše, da se spoznajo s problematiko. Partnerji projekta »Heroji furajo v pižamah« so: Zavarovalnica Generali, Toyota Slovenija, LUNA\TBWA, BDF, DARS, Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Javna agencija RS za varnost prometa in Mreža MaMA. Več informacij o projektu lahko dobite na tel. št.: 070 222 261 ali tjasa@vozim.si (Tjaša Turnšek). ROK ZA ODDAJO ČLANKOV Vse bralke in bralce obveščamo, da bo naslednja redna številka Majšperčana izšla pred božično-novoletnimi prazniki, zato je treba članke oddati najkasneje do srede, 25. novembra 2020, in sicer na e-naslov glasilo.majspercan@gmail.com. Člankom pripnite 2 kvalitetni fotografiji. Uredništvo si pridržuje pravico do tega, da nekvalitetnih fotografij ne objavi. Veselimo se vašega sodelovanja. 29 Majšperčan 30 oktober 2020 | 121 Majšperčan Občinska priznanja v letu 2020 Priznanje županje je prejel Darko Zupanc. Darko Zupanc je poveljnik Civilne zaščite Majšperk od leta 2013 dalje. Ves ta čas svoje delo opravlja odgovorno in strokovno. Okrog sebe je ustvaril ekipo, ki dobro opravlja naloge s področja prve pomoči in je občino uspešno predstavljala na regijskih tekmovanjih, kjer so 4-krat zasedli 1. mesto, udeleževali pa so se tudi državnih tekmovanj. V obdobju razglašene epidemije bolezni covid-19 je bilo njegovo delo zelo pomembno, saj je dnevno spremljal situacijo, pripravljal poročila in skupaj z regijskim centrom in gasilsko zvezo skrbel, da smo bili pripravljeni, če bi se razmere v tistem času poslabšale. G. Zupanc pa ne deluje samo na humanitarnem področju; je tudi priznan in nagrajen kulturni delavec, skratka človek številnih vrlin. Zaradi vsega naštetega, predvsem zaradi opravljenega dela v času epidemije, mu je županja v okviru 24. občinskega praznika podelila priznanje županje. Občinsko priznanje je prejela Brigita Godec Bezjak. Brigita Godec Bezjak je ob zaposlitvi zelo aktivna v Športnem pohodniškem društvu Preša, katerega soustanoviteljica in predsednica je. Skrbi za aktivno delovanje tega društva ter njegovo vključevanje v številne občinske dejavnosti, npr. pustno povorko. Delovala je kot trenerka odbojke na območju Ptuja in v osnovni šoli Majšperk. V Preši, kjer domuje, je bila pobudnica obnove kapelice, kjer se vaščani še danes enkrat na leto zberejo pri maši in pogostitvi. Vsako leto soorganizira čajanko pod šotorom, ki poteka ob občinskem prazniku. Od osnovne šole dalje prepeva v pevskem zboru KUD Majšperk. Je članica sekcije Ustvarjalna klepetalnica, deluje tudi v okviru KORK Majšperk. Od leta 2012 do 2016 je bila članica komisije za kmetijstvo pri OS občine Majšperk. Z občinskim priznanjem za leto 2020 se je nagradilo njeno delo na področju društvenih, humanitarnih in športnih dejavnosti. 121 | oktober 2020 31 Prejemnica občinskega priznanja je tudi Ana Tominc. Ana Tominc je več kot 30 let dejavna v društvenem življenju občine Majšperk. Najprej se je vključila v Karitas Ptujska Gora, kjer sodeluje v vseh aktivnostih te organizacije. Kmalu zatem se je včlanila v Društvo kmetic Majšperk. Leta 2003 pa je bilo na Ptujski Gori ustanovljeno Društvo žena Tisa – Ana Tominc je bila ena od ustanovnih članic društva, od začetka njegovega delovanja pa je tudi predsednica le-tega. Pod njenim vodstvom je društvo organiziralo številne tečaje, delavnice, razstave, srečanja, sodelovalo z društvi v okviru občine in zunaj nje. Več kot 15 let je članica PGD Ptujska Gora. Od leta 2013 je tudi prostovoljka v projektu Starejši za starejše, kjer se posveča vsem ostarelim in jim pomaga pri vsakodnevnih opravilih ali pa jim le z obiskom polepša dan. Občinsko priznanje je prejela za zasluge na področju društvenih in humanitarnih dejavnosti. Občinsko priznanje za zasluge na področju ohranjanja tehnične in kulturne dediščine je prejel Marjan Eberl. Marjan Eberl strast do motornih vozil goji že od mladih let, z zbirateljstvom pa se je resneje začel ukvarjati leta 1999, in sicer restavrira predvsem motorje. Njegova zbirka prikazuje razvoj t. i. enoslednih vozil (motorjev) od leta 1935 dalje. Največ teh vozil je znamke Tomos. Vsa vozila, ki jih ima Marjan Eberl, so restavrirana, in kar je še pomembnejše, vozna; veliko jih je vpisanih tudi v poseben register starodobnih vozil. Kot član Avtomoto kluba Classic Slovenska Bistrica se redno udeležuje sejmov starodobnikov doma in v tujini. Njegovo zbirateljsko delo je bilo v letu 2017 predstavljeno tudi v Dominikanskem samostanu na Ptuju, kar je dokaz, da je s svojim delom pustil pečat tudi v širšem okolju.