Izdanje zet četrtek L oktobra 1896. 118. Številka. (T Tretn, T četrtek zjutraj dne t oktobra 1896.) T©&j XXI „BDINOIT» lihajt po trikrat na leden v fteatih ia-danjih ob tovklli, A«ti>lklh la aobot«h< Zjutranje izdanje ii-haja ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno isdanje stane: sa Jeden meneč . f. 1.—, izven Avatrlje f. 1.90 aa tri meaec . . B 3,— ... 4.50 aa pol leta . . . 6.— . , , ».-ta vae Isto . , „ 13.— . , ,18.- Nartdnlno je plačevati naprej aa »srečki krez priložene narooalne u apravi a« •zlu. Posamične storilke ie dobivajo v pio* dajalnioah tobaka v lrntu po S nvč. izven Trata po 4 nri. EDINOST Oglati ae račune po tarifa v petita; *a naalove i debeliaai črkaaai se pladnja prostor, kolikor obsega navadnih vratle. Poslana, osmrtnice ln javne sabvale, domači oglati itd. aa računajo po pogodbi. Vai dopiai naj aa poiiljajo nradniitvn alioa Casertna St. 13. Vaako ptamo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae ne aprejamajo. Bokopiai ae na vračajo. Naročnino, reklamaoije in oglaae apre-jema upr nvtiiitvo ulica Molino pic* cola bfit. 8, II. natl9t.*aro5nino in oglase je plačevati loco T »ft. Odprte reklaaaa eije ao prohte poštnine. ko. V '„t iMsmN J« moe". Dokaz. Obljubili smo, da spregovorimo še posebno besedo o cerkveni slavnosti, ki se je vršila v Trstu minole nedelje. Danes se hočemo oddolžiti tej obljubi. Dasi je bilo to cerkvena slavnoBt, vendar je uveijen sleherni poznavalec naših čudnih razmer, da se po toli sijajnem izvršenju te slavnosti more napravici zaključkov tudi politiške nravi. Naš list je kraj vse naše ndanoati do cerkve v prvi vrsti glasilo, namenjeno p o 1 i t i š k i vzgoji naroda in razpravljanju vprašanj javne, gospodarske, narodne, kulturelne in politiške nravi, torej — da se poslužimo ukupnega, vse to obsezajočega pojma — posvetne nravi. Dolžnost je torej uprav nam, da spregovorimo o manifestaciji minole nedelje, v kolikor je bila ista pomembna s posvetnega stališča. In ta slavnoBt je bila res zelo poučna — za može, ki sede na krmilu vlade. Čudni so ti naši odnošaji, tako čudni, da si jih ne upa zagovarjati naravnost nikdo — razun onih, na kojih izključno korist so ti odnošaji. De noži ituiijanaUi radikalci in niili dunajski židovsko-liberalni zavezniki branijo te odnošaje z vso svojo peklensko-zvito zagovornostjo in na tisti znani machiavellistični način, ki se ne plaši nobenega sredstva: nobenega zvijanja, nobenega pretvarjenja, nobenega hinavstva, in tudi nobene laži. Slabo stvar je težko braniti. Zato se držš zagovorniki teh odnošajev glasovitega načela Machiavellija, da državno in po takem tudi politiško življenje ni navezano ua nikako morilo. Fo tem načelu gospodari pri nas vladajoča stranka. Posluževati se mora slabih sredstev že zato, ker je vse nje gospodstvo brez etične, nravstvene podlage. Italijanski rudečkarji morajo torej braniti te tržaške odnošaje, ker s tem branijo — sebe. Napori italijanske gosp6de se dajo jednostavno tolmačiti po onem naravnem zakonu, ki Bili vsako bitje na svetu, da bije boj za svoj PODLISTEK. Spisal: Itasut de Plea. Mrtvega sta odnesla dva moža z obali Krke, a ona je šumela in drvila valove črez slap, ne meneča se za smrt nadepolnega mladeniča. Molčć in z žalostnimi obrazi sledili so ljudje žrtvi deroče reke... Vroče je bilo tisti dan. Soluce je pripekalo in izvabilo marsikateremu zemljanu kapljo znoja na čpio; nobenega oblaka ni bilo na nebu, niti najmanjša sapica ni motila listja na drevju, ki je uvenelo povešalo svoje zelenje. Veseli pevci so se poskrili v grmovja — le tu pa tam je začivkal koji vrabec... Živina je iskala sence, in posnemajoči njo posedali so meščani po drevoredu, mlajši svet pa je šel v vodo, hladilno, goljufivo vodo..... Trojica dijakov najeli so si čoln in veslali po široki Krki. Nad Krko pa se vzdigava breg, malo poševen, visok; na istem pa raste pritlično češmiuovo in glogovo grmičevje, prepleteno z gostim robi-devjem. Vrhu brega pa se razprostira vrt z uto, postavljeno tik roba. obstanek. Ne le resnica in pravica, ampak tudi laž in krivica bijeti boj za obstanek — poslednji cel6 srditeje nego prvi. Naporom naših rudečih se torej ne čudimo, ker so ti napori naravni in razumljivi se stališča človeške sebičnosti. Ti bi bili torej jedini neposrednji zagovorniki sedanjih tržaških ednošojev. Ti odnošaji pa imajo tudi drugih, posrednjih zagovornikov. Le*ti sicer ne odobrujejo — vsaj javno ne — vsega, kar se dogaja tu pri nas in kar počenjajo krmitelji naše občinske ukupnosti, pa opravičujejo nekako in olepšujejo stvari, in če že to ni mogoče, pa se drže načela, da molk je zlata stvar na svetu. Le mimogredć podajmo jeden vzgled za to! Iz povsem verodostojnega vira — tako verodostojnega, da se moremo že v naprej postaviti po robu vsakemu morebitnemu oporekanju —, da so minole nedelje zjutraj našli pred poslopjem državnega gimnazija neko tistih peklenskih naprav, kojih se poslužujejo z a v r a t n i rovarji proti državi v znamenje, da še žive in še — rujejo. Ta najdba je gola resnica, a venđar nismo čitali nikjer niti zložčiča o tem. O da; molk je zlata stvar na svetu. Ti zagovorniki priznavajo sicer, kadar si jih spravil v stisko, da to in ono ni pvav, toda izgovarjajo se, da obstoječih odnošajev ni možno plemeniti — da saj bi radi kaj storili, a ne morejo, kor se ravno ne da ničesar storiti zoper to, kar je. Ako se n. pr. mi Slovenci pritožujemo zoper to ali ono odredbo magistrata, dobivamo navadno vsaj po obliki dobrohotno besedo, toda s pristav-kom, podanem ob miganju z rameni: kaj čete, mestni štatutje tak, mi ga ne .moremo" p r e m e n i t i! Sosebno vladni krogi se kaj radi zgovarjajo na razsežno občinsko avtonomijo mesta tržaškega. Priznavamo, da tej občinski samoupravi ni vrstnice v vsej Avstriji in priznavamo tudi, da je težak boj zoper stranko, ki ima takov avto* nomni aparat v svojih rokah; toda tega ne moremo pripoznati nikakor, da bi bilo absolutno n e m o ž n o priti do živega stranki, ki zlorablja zlato institucijo občinske samouprave za svoje stran- V tej uti je sedela tisti popoldan gospodičina in gledala se srčnim veseljem spretno veslanje svojega Ernesta. Samo ob sebi se umeje, da tudi on ni bil slep; veslal je s svojima tovarišema pod slap, od koder je zrl le gori, gori na vseh uzorov uzor. Janko in Adolf sta pustila čoln v nemar in opazovala padajočo vodo, ki seje penila nad sivimi skalami: čoln pa se je polnil polagoma z vodo in mladi naši znanci niso zapazili preteče jim nevarnosti. Ernest in Janko nista znala plavati, dočim je bil Adolf izvrsten plavalec, samo, da ga je rad prijel krč začetkom, ko je stopil v vodo, ali, Če je bil količkaj vznemirjen... Urni valovi so odnesli čoln proti plavalnici in zadovoljnost se je čitala na obrazih dijakov. Molčć so upirali vesla — kar je zaupil Ernest: „Poglejta, čoln je poln vode!* ter nagnil se je preplašen na stran. Čoln pa je zajel vode, se prevrnil in prestrašeni dijaki so poskakali v vodo. Ernest se je poprijel čolna, Janko pa se poganjal proti bregu težkim naporom in zakričal, dospevši do peska, skoro brezvestnemu Ernestu: „Drži se čolna!" karske svrhe, na škodo jednemu delu občanov in ne na korist državi. To ni res; težka je borba res, ali nemogoča ni. Mogoča je: samo dobre, neupogljive, železne volje bi trebalo. Ne prihaja nam na misel, da bi zahtevali, da bi se na koji-koli način kršila avtonomna prava občine. Naša zvestoba do svobodnostnih naprav je pretrdna, da bi mogli zahtevati kaj tacega. Delo zoper gospodovalno kliko bi se moralo gibati v drugačni smćri. Priti bi moral moralni pritisek od zdolej gori. Iz širših slojev treba nabrati vojsko za pravično stvar. A uprav v tem pogledu je bila poučna znamenita slavnost minole nedelje. Ta slavnost je pokazala, da bi vlada lahko imela v Trstu bataljone za svojim hrbtom, je dokazala, da je materijala tu za pravo državno stranko, materijala, ki bi bil izboren za borbo zoper naše odnošaje. Samo nekoliko vzgojiti, razrediti in or-ganizovati bi trebalo ta materijal. Ker pa je v tem materijalu še mnogo nerazsodnega in neodločnega, morali bi odločujoči krogi vzbujati in utrditi zavest, da vsakdo najde putrebne in primerne za-slombe, v slučaju, da bi se moral braniti zoper kakovšuusibodi j»v»*.ganiauio. Byax vzgoja, br«z organizacije in brez zaslombe so vse te mase kakor lahna ladijca, katero podi sem in tja valovje — sedanjih odnošajev. Materijal je tu, samo izkoristiti ga treba. Seveda se odločujoči krogi ne smejo ustrašiti dejstva, da je v tem materijalu veliko sestavljavnih delov slovenskega izvora. Ako in dokler se bodo odločujoči krogi plašili pred tem dejstvom, dotlej ne pridejo nikdar do tega, da bi mo^li izvršiti prepotrebno korekturo na naših oduošajih. Za vsako delo treba primernega orodja, a orodje moramo napraviti iz onega lesu, ki raste v naši šumi. To je tako jasna in jednostavna resnica, da se jej mora klanjal vsakdo. A procesija minole nedelje je pokazala in dokazala, da v tržaški šumi raste mnogo slovenskega lesu. Tu je materijala, ki le čaka na organizacijo. Te organizacije pa ne moremo izvesti mi Adolf pa je v urnih potezah priplaval na obrežje. Ne da bi se bil oddahnil, ozrl se je po svojih tovariših. Z velikim trudom pririnil se je Janko do brega, a začutivši pod seboj suho zemljo zgrudil se je na tla, kakor mrtev. Še-le po preteku četrt ure posrečilo se je ljudem spraviti ga do popolne zavesti. Mislć, da mu hode mogoče priplavati do brega, spustil je Ernest čoln; hotel je priplavati-- čoln je odnesla voda, nesrečnež pa se je boril z razburjenimi valovi sredi Krke. Adolf, to videti, se je zaprašil v vodo in z nekako neverjetno hitrostjo je bil pri ujern, oklenil se ga okrog pasu in ga uržal kvišku... Ernest se je ovil z rokama okolu vratu svojega rešitelja... Hkratu pa je zaupil Adolf: „Oh, oh !* strgal se iz Ernestovega objema ter izginil s površja... Ernest se je še dolgo boril z valovi, dokler ga nista rešila dva sošolca grozne smrti. Tresel se je po vsem životu, ustnice je imel višnjeve, oči so mu bile udrte, dihal je globoko, a ni izpregovoril besedice... (Pride še). sami, dokler bodemo naletali le na gluba ušesa se svojimi pritožbami. Ta večna nevspešaost vseh naših pritožeb je moralno potrla nase ljudstvo; vladajočim krogom je sedaj dolžnost, da dvignijo to ljudstvo iz mordlne potrtosti — kar se pa more zgoditi le po dokazih ne le govorjene, ampak tudi dejanske dobrotnosti. Jednostavna resnica je, in mi bi le varali same sebe in druge, ako bi hoteli tajiti resnico, ki jo je izgovoril istrski župnik v članku .Com-paguia brutta* : resnico namreč, da mi sami .se moremo le braniti, premagati nasprotnika pa ne moremo, dokler nas ne podkrepi ona mera dobrotnosti od strani vlade, kolikor je smemo zahtevati po načelu v zakonih zajamčene ravnopravuosti. Vlada je dobila torej dokaz, da bi lahko imela na razpolaganje obilo materijala. Ali hoče Se na dalje mirno gledati, da se jej bega in de-morali zuje ta materijal ? ! Ali se smemo nadejati, da vendar enkrat stori potreben korak za o s v o-bojenje naših mas iz duševnih in materijalnih spon. Odtegnite te mase pritisku vladajoče koterije, pa pojde, prav gotovo pojde 1 V to vam je odprta pot, ne da bi vam trebalo rušiti občinsko avtonomijo in kršiti mestni Statut. Dvoje izdatnih sredstev bi bilo n. pr.: vzemite mestni oblasti takozvani preneseni delokrog in ustvarite za okolico posebno okrajno glavarstvo! Že po teh dveh odredbah bi dokaj obledel nimbus onih, ki se nam zde vsemožni in nepremagljivi. Ali bode hotela vlada izvajati posledice iz dokaza, ki ga je piejela minolo nedeljo ? Od ugodnega odgovora na to vprašanje je zavisno, da-li smemo upati na rešitev iz naših tužnih odnošajev. Tretji spol. Po Viljelmu Ferrero v „La lievne des revues (Dalje.) A ravno od stanu njene čistosti je zavisno, da se ženski tako dobro posreči v vseh teh po-fcticili, večkrat celo bolje nego možu ; bi ez soproga, brez obitelji, brez otrok ne misli na nič dragega kakor na svojo hranitbo in svoje delo ; vse njene telesne in duševne sile so zbrane na tem jedinem polju delovanja, ne da bi jo begali organski davek materinstva, moteče strasti ljubezni in vznemirjajoče rodbinske skrbi; njena delateljnost se krepi o vsem tfm, kar jo odteguje dolžnosti njene vrste. Ker je dalje življenje dandanes neizprosen boj, posreči se večkrat neomoženi ženski v njem raz« vijati srd in rezkost, kakoršna možu ni vedno mogoča, kajti materinstvo s svojim nagnenjem do tešenja ni nič uplivalo na njenega duha, in vsakemu človeku urojena sebičnost je mogla doseči največjo stopinjo napetosti, ker je ni blažila najstarejša vseh človeških funkcij. Da imajo ta bitja tolik vspeh, izhaja, kratko rečeno, iz tega, ker v fizijološkem oziru niso prave ženske, marveč tretji, nevtralni spol, kajti poglavitna ženska funkcija je pri njih zatrta in zato jih moremo smatrati le za temeljito preustrojen ženski tip. Z nekoliko domišljijo bi se te vrste ženske lahko primerjalo z brezspolnimi čebelami-delavkami; tudi te so razumne, delavne, pogumne, samce nadvladajoče; prave samice niso več, ker je fizijološko materinstvo pri njih zatrto : njih premoč izvira iz njih nerodovitnosti. Ravno taka je s človeškim rodom : tiste ženske, ki uiso niti soproge, niti matere, to je tiste, ki tvorijo tretji, no? spol, dobivajo v svoji nerodovitnosti premoč nad resničnimi ženskami kakor tudi nad moškimi ; v boju za življenje uporabljajo množino sil, ki so morda manjše, a bolj skupljene, in jim skoro redno pripomorejo do sijajnih zmag. Treba vprašati le pri večini angleških trgovcev in obrtnikov, ki imajo nameščene „spinters", in dobi se skoro povsod jednako glaseči se odgovor, da so žnjimi bolj zadovoljni nego s svojimi moškimi nameščenci; silna je zato konkurenca, katero ta tretji spol dela moškim kakor ženskam, konkurenca, ki v socijalno Življenje zanaša nov element vznemirjenja. Prav za prav je v tako srditem boju že dobiček, ako ima človek za jedno potrebo manj skrbeti. Mislimo si le moža, ki bi mogel živeti brez jedi....., ali bi mu s tem ne bila dana nada, da bode imel vspeha v življenju ? Ista nada v vspeh govori v prid ženskam, ki so zatrle drugih velikih živijen-skih potreb. * • * Ako smo doslej premišljevali premembe, katere tolika množina neomoženih žensk prouzroča mej ženskim svetom, pojasniti si moramo sedaj upliv, katerega imajo na društvo v njega celoti. Zatiranje ljubezni in materinskega čutstva moti in premika tako rekoč popolnoma ves sistem ženskega mišljenja in čutstvovauja, in ravno ta deloma auormalna prememba duševnega delovanja neomo-žene ženske je tisto, kar najbolj upliva na društvo. Poleg omenjene je druga psihološka znamenitost angleške družbe večinoma vsekako pretirano spoštovanje živalskega življenja, izvirajoče iz moralnega upliva „spinteis*; kaka slast je pač biti pes ali mačka v premožni angleški družini! Angleška je obljubljena dežela živalij; psi, mačke, konji in opice uživajo tam, kolikor le mogoče, varstvo potom zakonov, običajev in cele vojske mož in žeu, katerim načeluje kraljica Viktorija; telo živalij branijo z isto vnemo pred udarci surovih vozačev kakor pred raztelesnjočim n6žem fizijologa, ki po njih drobu išče skrivnostij človeškega zdravja. Vivisektor (Vivisekcija : paranje živih živalijj je cel6 jedna izmej razvpitih oseb angleške družbe; on uživa isto zlohotno nezaupanje, kakor se je nekdaj, v srednjem veku, obračalo proti alhimistom (Alhimisti so bili zlatodejniki, ki so po veri onih dob se svojo umetnostjo preminjali nežlahtno v žlahtno kamenje. Op. ured.); treba mu je posebnega oblastvenega privoljenja, da otvori vivisekcij-ski kabinet, in da je dobi, mora se redno podvreči napadom in protestom, ki se mu mečejo pod noge od vnetih prijateljev živalij. Da se reši koža kakega psa, ne ustrašijo se napadati najodličnejsih zastopnikov vede; jaz sam sem videl Bloveče ime Pasteurjevo (Pasteur je bil slovit zdravnik in kemik v Parizu; k njemu so romali ljudje iz celega sveta, koje je zadela nesreča, da jih je ogrizla stekla žival. Pasteur je vzgojil mnogo učencev-na-slednikov. Op. ured.) na nebrojnih lepakih na uličnih oglih s sramotitvami obloženo, ker bo hoteli v Chleseji ustanoviti zavod za cepljenje zopev pasjo steklost. Za pse je Angleška idejalua dežela svobode, kajti tam niso podvrženi suženjstvu nagobčnika (torbe); pred nekaj leti so poskusili zvezati svobodni pasji gobec, a agitacija je prisilila voditelje tega gibanja, da so odnehali. Človek se mora čuvati, posebno po londonskih ulicah, da ne pretepa živalij; takoj ti je na mestu kak ,po-licemanM ali Člen društva za varstvo živalij, ki se bo trudil ovaditi te zaradi zločina ter ti preskrbeti globo dvajset do trideset šilingov in vrhu tega brumen sodnikov opomin zaradi tega. Na Angleškem je, z jedno besedo, boljše biti pes ali mačka nego li siromak; socijalni položaj domače živali je brez primere boljši od položaja nesrečnega, zaničevanim poklicom pripadajočega delavca. (Pride še.) Politlike vesti. V TRSTU, dne 30. septembra 1896. Včerajšnja dopolnilna državnozborska volitev na Kranjskem (na mesto pok. Kluna) je imela tisti vspeh, kakoršnega smo pričakovali mi od prvega začetka: izvoljen je bil kandidat ■ Slovenčeve" stranke — dr. Šušteršič. Faktični izid je namreč tak, kakoršnega smo pričakovali, o moralnem pa ne bi mogli trditi tega. Z vsem aparatom vodstva stranke in velikega upliva knezonadškofa Minsie podpirani Šušteršič je dobil 161 glasov, nasprotni kršč.-socijalni kandidat, dr. Gregorič, pa 102 glasa. To je za g. dra. Šušter-šiča podobno moralnemu porazu kakor jajce jajcu. Na tem ne dvomimo niti jeden sam trenotek, da bi bil včeraj z veliko večilo izvoljen dr. Gregorič, da je bila volitev — svobodna. Denimo tudi, da se ni pritiskalo izrecno v imenu vladike, vendar pa mora pripoznati vsakdo, da ob sedanjih razmerah na Kranjskem znači veliko moralno silo že dejstvo samo, da se je škof izjavil za Šušteršiča. Ob takih okolnosti h nas je uprav presenetilo število glasov, ki jih je dobil dr. Gregorič O kandidaturi Šušteršičevi smo že označili svoje stališče. Ako treba, povdarimo zopet danes in brez ovinkov, da jako obžalujemo tak — dasi pričakovan — izid volitve. Ne trdimo absolutno gotovostjo, toda iznebiti se ne moremo slutnje, da bode izvolitev Šufiter- šičeva usodno uplivala na organi* a" cijo naših državnih poslancev. Ta naša slutnja je utemeljena tem bolj, ker dr. Šušteršič ni hotel in ni hotel podati nikake jasne izjave v tem pogledu. Zakaj ne ? Mi slutimo, da le zato, ker ni hotel ali morda ni smel dati povoljnega odgovora na to vprašanje. Z ozirom na tako stanje stvari pač čudno zveni vsklik .SlovenČev«: Slava novemu državnemu poslancu! Kolikor se spominjamo mi, državni poslanec Šušteršič ni storil dosedaj še nič takega, kar bi moglo opravičiti take slava-klice. In naše skromno menenje je to, da je tako anticipiranje nepoznanih zaslug jako podobno — neslanemu osebnemu kultu! Deželnozborske volitve na Koroškem. Včeraj je volilo veliko posestvo. Izvoljenih je 9 liberalcev, trije pristaši nemške ljudske stranke in jeden, ki ne pripada nobeni stranki. Cesar Fran Josip v Bukarešti. Včeraj predpoludne je bila velika vojaška parada našemu vladarju na čast. Na vežbališču je bilo 30.000 mož pod poveljstvom generala Ariona. Pot na vežba-lišče je bila prelepo odičena. Za diplomate in za občinstvo so bile prirejene tribine. Kralj romunski je napravil raport našemu cesarju, na kar sta si stisnila roki oba vladarja. Poleg cesarja je jezdila kraljičina romunska, kraljica pa se je pripeljala ▼ vozu. Na vežbališče so se pripeljali v 1000 vozeh najbolji sloji prebivalstva vse dežele. Z vežbališča vračajoča se vladarja je množica pozdravljala viharno. Na včerajšnjem dvornem obedu je cesar Fran Josip izustil nastopno zdravijco: „Zahvaljujem Vase Veličanstvo na ljubeznji-vih besedah, obrnenih domene. Čutim se srečnega, da morem v samem srcu te lepe in bogate dežele obnoviti zagotovilo o Svojem odkritosrčnem in nespremenljivem prijateljstvu, kojo deželo je modrost Vašega Velić. dovela na pota napredka te utrdila nje važnost med državami Evrope. Pijem na zdravje Vašega Veličanstva, kakor tudi na zdravje kraljice in kraljeve obitelji". Popoludno sto. doala ob* vladarja V Olnajo in sta Be nastanila v gradu Peleš. Pred gradom sta stala dva velika slavoloka. Čehi in vlada. Mladočeški poslanci so se zbrali včeraj v Pragi. Glasom od tam došli h poročil so sklenili, da ostanejo v ostri opoziciji proti vladi tudi v bodočem zasedanju. Vzrok tej odločitvi je ta, ker vlada še na noben način ni vzela v poštev zahtev politiško-konstitucijonalnega ter gospodarskega programa naroda češkega. Ker je novi volilni zakon že potrjen od cesarja, zahtevajo nadalje češki poslanci, da naj se razpusti sedauji državni zbor ter da naj se takoj razpišejo nove volitve. Nadalje je sklenil shod poslancev, predložiti vladi določno izjavo o zahtevah naroda češkega glede državnega prava, ter o narodnih gospodarskih in duševnih potrebah. Z oziroma na sedanjo parlamentarno sitovaoijo da je konečno sklenil shod, da Čehi ohranijo za sedaj popolno nezavisnost nasproti vsem drugim strankam. Tako se glase kratka poročila. Sklep, da ostanejo češki poslanci v opoziciji, je povsem naraven, dokler vlada ne da dokaza od sebe, da hoče spremeniti sistem. Vendar pa napravljajo ti sklepi — ako so poročila točna — na nas utis, da češki poslanci niso hoteli popolnoma zapreti poti nadaljnjemu pogajanju z vlado. Tako menenje vzbiya v nas zahteva, da se razpusti zbornica; sklep, da prijavijo vladi vse svoje zahteve in pa sklep, da se nočejo vezati za sedaj na nobeno stranko. Grof Badeni pa naj si zapomni to jedno, da ob opoziciji naroda češkega se je prekopicnilo do sedaj še vsako ministerstvo. To opozicijo pa je možno zlomiti le po koreniti premembi dosedanjega vladnega sistima. In te moči naroda češkega ni smeti krivo soditi. Sila tega naroda ni — kakor menijo mnogi, krivo poučeni — v njega trmi, ampak v dejstvu, da je ta narod najbolj razvit, gospodarski in duševno, med vsemi avstrijskimi narodi. Kdor ima posla s tem narodom, ta mora imeti pred očmi to dejstvo. Novi državni zbor. .Slovenec* piše: „V smislu ravnokar objavljenega novega volilnega zakona od dne 14. junija 1896, drž. zak. št. 168, šteje poslanska zbornica sedaj 425 Članov, kateri se dele na posamne volilne skupine nastopno: velep. 85, mesta in trgi 116, trgovinske in obrtne zbornice 21, kmetske občine 131 in splošni volilni razred 72 mandatov. Od teh jih odpada na Kranjsko: 2 v prvo, 3 v drugo, 5 v četrto in 1 v peto skupino; na Koroško: 1 v prvo, 3 v drugo, t v tretjo, 4 v četrto in 1 v peto skupino; na Štajersko pa 4 v prvo, 8 v drugo, 2 v tretjo, 9 v četrto in 4 v peto skupino. Potemtakem jih izvolijo skupno Kranjska 11, Koroška 10 in Štajerska 27 poslancev. S tem seveda nižjim stanovom ne bo prav nič pomagano ; odprta je samo pot, da se polagoma odpravijo krivice, katere obsega sedanji novi volilni zakon." Z ozirom na to poslednjo opazko „Sloven-čevo" bilo bi morda umestnih par besed. Kes, prav res je, kar pravi .Slovenec", da bode ubogo malo pomagano nižjim stanovom z golim pomno-ženjem števila poslancev iz V. kurije in z ohranitvijo vseh krivic dosedanjega volilnega reda v starih skupinah. Res je nadalje, prav res, da s to premembo volilnega reda, oziroma razširjenjem volilne pravice v meri, kakor je določena v V. kuriji, se je še-le odprla pot za odpravo krivic. Vse to je dobro povedal „Slovenec", žal le, da aam ni povedal, v kaki smeri naj bi se razvijala nadalje preosnova volilnega reda!! Lepo in treba tndi, da govorimo o »krivicah", ki se gode ljudstvu — toda zadostno ni to. Govoriti treba tudi o sredstvih in potih, po kojih bi se dale odpraviti iste krivice. Krivice starega volilnega reda bode moči odpraviti le boljim, pravičnejim volilnim redom; in ako je bil dosedanji volilni red krivičen poglavitno za to, ker je zastopal v preveliki meri stanove in korporacije, mesto širokih mas, potem si mi ne moremo drugače misliti boljega volilnega reda, nego na podlagi razširjene volilne pravice — splošnega in direktnega volilnega prava. A kdo se najbolj upira takemu volilnemu pravu, kdo se je zvezal cel6 z obsovražljenimi liberalci, da bi preprečil tako volilno pravo, kdo je v družbi z liberalcem in germanizatoijem Plenerjem zaustavil kolo, ki se je bilo jelo vrteti po zaslugi pok. grofa Taaife-a ? To so za nas sama zanimiva vprašanja, a še bolj bi nas zanimal odgovor na ta vprašanja od .Slovenčeve- strani?! V prvi vrsti pa bi nas zanimalo vprašanje, kedaj menijo ljudski zastopniki „Slovenčeve* barve ostaviti krivično pot neopravičene obzirnosti do nemško - konservativnih in aristokratičnih tradicij, ter jo mahniti na novo pot zastopanja — ljudstva. Kedaj spravijo kranjski konservativci svoje krSčansko-socijalne besede v sklad se svojimi dejanji ? ! Nekoliko odgovora smo dobili z včerajšnjo državnozborsko volitvijo. Veseli pa ne moremo biti tega odgovora, ker je — negativen. Novoizvoljeni poslanec in naslednik pok. Klunu najbrže ne bo hodil po tisti poti, na katero nam kaže — »Slovenec" v svoji zgornji notici. In to bi bilo zopet jedno tako nesoglasje iz javnega življenja slovenskega. Da, da: besede so jedna, dejanja so pa druga stvari Sodnijska razprava proti morilcem Stam-bulova. Glavni obdolženci in direktni morilci Stambulova so pobegnili, kakor znano, zato se obtožba bavi samo z onimi, ki niso mogli uiti policiji. Med obtoženci navaja se Boni Georgijev, ki je bil nekdaj sluga majorja Panice. Trde, da je hotel maščevati svojega gospodarja. Drugi obtoženec je Naum Tufekdžijev, Makedonec, ki je bil v Liittichu (Belgija) študiral tehniko ter se po umoru zopet vrnil v LUttich. Razprava proti obtožnikom se vodi pred tremi sodniki, katerim so prideljeni trije porotniki. Brauitelj Tufekdžijeva je drugi podpredsednik sobranja, dr. Danev; branitelj Georgi-jeva pa dr. Orešakov. — Obtožnico je dvignilo državno odvetništvo. Položaj v Turčiji. Nemški poslanik v Car-iemgradu je izjavil baje, da ne misli, da bi nastali novi izgredi. Ako bi pa vendar prišlo do novih izgredov, je dal sultan za ta slučaj svojo vladarsko besedo, da za udusenje istih se uporabijo le vojaki in redarstvo. V tej .vladarski besedi" sultanovi je izraženo po takem priznanje, da .dušenja" zadnjih izgredov se je udeleževala vsa fanatizovana sodrga. Potem že verjamemo, tla je bilo to „dušenje* izgredov le golo mesarsko klanje in ropanje. Slednjič da je zatrdil sultan — kolikokrat že?! — da se energično izvedejo potrebne reforme. Iz Peterburga pa javljajo, da je Rusija pripravljena za obrambo svojih interesov na Vztoku. j Kakor hitro bi se hotel kdo dotekniti celokupnosti Turčije, takoj bi zaselo Bospor rusko brodovje, združeno s francoskim. Ob bregovih Črnega morja da so že pripravljene ladije, da bi (za potrebo) izkrcale v Anatoliji voj ruske vojske. Španjska na Kubi je zopet v zadregi. Iz Madrida poročajo: Republikanski list ,La Ju-sticia* zagotovlja, da je general Weyler, vrhovni vojaški poveljnik na Kubi, nujno zahteval, naj mu vlada takoj odpošlje še 30.000 mož, s kojimi se nadeja, da bode mogel še pred koncem leta izvršiti odločilni udarec preti upornikom. Predsednik ministerskega svčta, Canovas, da je odgovoril obžalovanjem, da se ne more nikakor obvezati za odpošiljatev tolike vojske, kajti to je zavisno od večega ali manjšega nasprotovanja, ki se pokaže gledć tega v republikanski in pa v kar-listiški stranki. Toliko žrtev na denarjn in na krvi, kolikor jih je Španjska že doprinesla za Kubo, ostane morda slednjič zavrženih popolnoma! Različne vesti« Prevzviienl nadškof goriški, dr. Zorn je delil predvčerajšnjem v Zgoniku (na Krasu) zakrament sv. birme. Popoludne se je bil peljal v Sežano. Obiskavši g. okrajnega glavarja schaffgotscha si je ogledal prevzvišeni tamošnjo cerkev in vas. Na povratku iz Sežane pričakovala je prevzvišenega na Prošeku lepa množica ljudi j, na čelu jej vele-spoštovani g. drž. poslanec Ivan vitez Nabergoj. Ljudje so pozdravljali vladiko dolžnim spoštovanjem, vladika pa, zazrši našega zastopnika, je dal ustaviti voz in se je — stopivši z voza — prijazno pogovarjal z g. Nabergojem. Včeraj je delil prevzv. nadškof zakrament sv. birme v Nabrežini. Prevzvišeni se je omilil vsem po svoji posebni ljubeznjivosti. .11 Piocolo" — ob kredit. Židovsko „liberalno" trobilo tržaško jelo je s& svojimi lažmi presedati cel6 svojim dosedanjem najvernišim pristašem: njega vernikom obojega spola v starem mestu. In temu ni čuda, kajti to trobilo, ki čuje na ime „II Pic-colo', izgubilo je ves čut srama, (ako ga je kedaj imelo) in laže ob vsaki priliki, kakor bolje prija njegovim židovsko-„liberalnim" interesom. Kar je to glasilo lagalo in zatajilo v svojem poročilu o impozantni procesiji dne 27. t. m., to presega že vse meje strankarstva. To poročilo pa je razjezilo doslej verne pristaše .Piccolove" iz starega mesta in odpovedali so mu kar na kratko svoje — prijateljstvo. Ta svoj sklep so objavili v „Poslanem", uvrščenem v „MattinuV To zanimivo .Poslano" slove : „Nam je ležeče na tem, da javno razglasimo svoje živo nasprotstvo zoper obliko, malo odgovarjajočo resnici, kojo je rabil list ,11 Piccolo« v opisovanju odičenja Stare rene, povodom procesije Matere Božje, koje okrasbe je on skoro primerjal kupu umazanih cunj. Ležeče nam je tudi na tem, da izvć zgoraj omenjeni list, ki tako lahko pozablja na svoj izvor, da razven tega, da ga ne bodemo hoteli več čitati v bodočnosti, smo poskrbeli za to, da bode o prvi priliki popolnoma izgnan iz našega okraja. Mnogo prebivalcev Stare Rene". Železen stroj traja sicer dolgo, toda slednjič se obrabi tudi on. Nadejajmo se, da se vendar enkrat obrabi tudi oni nesrečni upliv, ki ga je imel „Piccolo" dosedaj na tržaško ljudstvo v svoji — železni nesramnosti. Dober nasvet. Slovenski trgovci po deželi! Prosimo, čitajte pazno nastopni nasvet, ki vam ga daje celjska .Domovina", pa tudi ravnajte se po njem — kajti to je sama zlata resnica : .Slovenski trgovci naj si omislijo slovenske, oziroma dvojezične tiskovine za dopisovanje. Če dopisujejo v kak kraj na Slovenskem, naj rabijo le slovenske tiskovine in tudi slovenski pišejo ali slovenske račune napravljajo. Če pišejo v nemške ali italijanske kraje, vemo, da morajo pisati nemški ali italijanski, a rabijo naj pa le dvojezične obrazce. Tako ljudje po svetu zvedo, kod bivajo Slovenci. V dopisovanju s Trstom, Gorico, Celovcem Celjem ali Mariborom naj ee poslužujejo le slovenščine in slovenskih obrazcev. Ti kraji so še na slovenski zemlji, in z vso silo moramo delati, da slovenščina dobi v njih veljavo, katera jej gre. Če smo v zvezi z italijanskimi ali nemškimi trgovci na Slovenskem, zahtevajrno, da nam slovenski dopisujejo, nam pošiljajo slovenske račune. Če bodemo tako postopali, ne koristimo le ugledu našega jezika, temveč je stvar velikega socijalnega pomena za nas Slovence. S tem pri-pomoremo Slovencem do službe. V javne in zasebne urade ee bodo vsprejemali v večjem številu Slovenci, ko se povsod prepričajo, da brez slovenščine le ne gre. V italijanskih in nemških trgovinah, ki imajo opraviti s Slovenci, bodo se nastavljali Slovenci. Tudi za trgovske pomočnike bodo jemali le bolj Slovence, ako bodo videli, da vedno prihajajo kupovat ljudje, ki nočejo govoriti v drugem jeziku, kakor v slovenskem". Tako naša borba ob periferiji ni samo narodnega pomena, ampak tudi socijalnega in narodno-gospodarskega. Naša desorganizacija v tem pogledu je neodpustna, ker nam donaša o-gromne gmotne škode. Izlet ,Trž. Sokola" v sv. Križ. Povedali smo že, da je odbor „Sokola* za ta izlet najel poseben vlak. Isti odrine iz Trsta točno ob 2l/a popoludne in bode vozil do Nabrežine. |Z Nabrežinskega kolodvora odidejo izletniki vkupno pod Sokolovo zastavo in peš v sv. Križ. Veselica se bode vršila na primernem prostoru gosp. Prana Košute. Isti je zagotovil odboru, da hoče zadovoljiti izletnike na vse strani. Sploh je prirejeno vse tako, da bodo zadovoljni vsi in se je po takem nadejati velike udeležbe. „Tržaško podporno in bralno društvo" naznanja vsem svojim čestitim članom, da v nedeljo dne 4. oktobra 1896. pričnejo zopet navadne plesne vaje. Ustop je dovoljen samo onim moškim členom, kateri plačajo ustopnino v znesku 20 nč. Družabnice so pa oproščene ustopnine. Pohvala tržaški policiji. Tukajšnji italijanski poluslužbeni list javlja, da je c. kr. namestnik vit. Rinaldini izrekel svojo zadovoljnost policijskim uradnikom, glavnemu nadzorniku Gohlu ter vsem stražnikom na uzorni vršitvi svoje službe povodom slavnostij v stolni cerkvi in na vzdržavanju popolnega reda povodom procesije poslednje nedelje. Kakor smo omenili že zadnjič, vedla se je policija tem povodom zares dobro, zatorej je na-mestništvena pohvala zaslužena. Modeli za vodnjak pred poštno palačo. Človek bi si skoro mislil, da nimamo domačih umetnikov, ako si ogleda modćle za monumentalni vodnjak, ki naj se postavi na trgu delle Poste. Niti jeden modćl nima umetniške vrednosti, niti jeden ne kaže one genijalnosti, brez katere si ne moremo domišljati monumentalnoga kiparskega umotvora. Kako je to, kaj so res izumrli naši umetniki ? To ne, toda, pomislite ljudje božji, kakšen „monumentalen" vodnjak hočete, da vam postavi umetnik za borih, proračunjenih 9000 gl.? ! Saj ta svota zadostuje komaj zaizkopanje temelja; kje pa so potem tisočaki za umetniško, monumentalno delo? Evo, teh ni in umetnik mora računiti v svojih načrtih z — mizerijo, a kjer ni denarja za pravo umetniško delo, tam se tudi stvarjajoči duh umetnikov ne povzdigne v višave, ampak ostane prikovan na prozajično gmotno mejo, ki ne dopušča genijalnega vzleta. Zato je med mo-dćli le 3 ali 4 prav običajnih, ki bi se mogli vpo-števati za silo z ozirom na onih 9000 #ld.; najbolj nam še ugaja preprosti, a prijazui model, ki nosi geBlo „Pro nobis". Slavna mestna uprava naj pomisli, da je 9000 gld. za .monumentalno" delo zares — smešno malo! Umetniška akademija v Pragi. Nj. Vel. cesar in kralj je odobril — kakor smo že javili — da se dosedanja slikarska akademija v Pragi pretvori v umetniško akademijo ter da se nje uprava poveri državi. Razven tega je imenoval profesorje za novo umetniško akademijo, ki so že doslej poučevali na slikarski akademiji. — Pouk na tej akademiji je v češkem in nemškem jeziku. „Hrvatska — je madjarska!" Nekako tako, kakor pri nas šole slavne .Lege Nazionale", delujejo madjarske šole na Hrvatskem. O tem samo samo jeden drastičen vzgled. V Brodu na Savi je madjarska ljudska šola. To šolo vzdržuje kr. ogerska državna železuica. Vsi otroci hrvatskih služnikov morajo pohajati to šolo, kar se je to ukazalo starišem pod grožnjo odpusta iz službe.—Te dni—piše „Brodjanin srcem" „Hrvatskemu pravu1* — imel sem posla na železnici baš ko so prihajali otroci iz šole. Po pri- lici bilo jih je kakih «0 dečkov in deklic. Cul sem nekega po prilici ftletnega dečka, ki je kričal: .Ni svobodno govoriti hrvatski; zatožim učitelju!" To se je tikalo dveh večih dečakov. Približal sem se malemu fantalinu ter ga rpraial hrvatski: „A «akaj ni svobodno govoriti hrvatski ?" „E", odgovoril je pobič čisto t brodskem narečju .učitelj veli, da ne smemo govoriti hrvatski". — .A zakaj se ti groziS onima dvema?" — „Ker je učitelj u-kazal, da pazimo baš na ta dva, ker govorita vedno hrvatski". Jaz sem rekel na to fantiču: „Ker sta Hrvata, morda smeta govoriti hrvatski ?" — Fan-talin seje odrezal: „Hrvatov ni; vsi so Madjari; Hrvatska je madjarska". Na moje vprašanje, kdo ga je to naučil, je odgovoril: .Učitelj*. — Jaz sem rekel na to : „Kaj ga ni sram kaj takega govoriti!8 Fantič pa je vsklik-nil: „Jaz sem Madjar, mene ni zato nič sram!" In vse to je govoril deček v pravilnem hrvatskem jeziku! — Pristopil sem k drugim dečkom in vprašal jednega izmed njih: .Je-li si ti Madjar?" — „To se zna!" je bil odgovor. — „Kaj nisi Hrvat?" — „Hrvatov ni; vsi so Madjari, Hrvatska je madjarska" odgovoril je hrvatski tudi ta deček. Isti odgovor dobil sem se od par drugih učencev. In tu je treba še jeden-krat omeniti, da sem vselej hrvatski vprašal in dobival odgovore v hrvatskem jeziku! Zaradi madjarska zastava. Časopisi javljajo parodoksno in zajedno senzacijonalno vest, ki sve-doči, kako daleč že sega madjarski upliv: da upliva cel6 na vojsko. — Iz Slavonije poročajo namreč, da je Častni svćt VII. divizije pehote obsodil rezervnega kadeta častniškega namestnika Frana Paprotoviča na izgubo vojniške časti, ker je bil isti kakor dijak obsojen zaradi sežiganja ma- djarske zastave pred JelaČidevim spomenikom v Zagrebu. Sodnijsko. 361etni težak Fran Seccadenari iz Trsta in 481etni cuigar Štefan Fior, tudi iz Trsta, pristojen v Italijo, stala sta predvčerajšnjem pred tukajšnjim sodiščem, obtožena hudodelstva po- skušene tatvine. Nekega dne minolega julija meseca skuSala sta krasti v novem pristanišču, toda pregnali so ju stražniki. Z oziroma na žalostno prošlost obeh obtožencev obsodilo je sodišče Seccadanara na 10 mesecev težke ječe in dovolilo, da pride po prestani kazni pod policijsko nadzorstvo, Fiora pa na 15 mesecev težke ječe in na izgon po prestani kazni. 28Ietni kmet Ivan Poropat iz Pregarij je dne 14. julija v gostilni domače vasi iz ničevega vzroka napadel zidarja Antona Konestaba. ga vrgel ob tla in ga slednjič na treh krajih trupla ranil z nožem. Paropat je bil zatorej obtožen telesnega poškodovani«. Predvčerajšnjim imnla se je vršiti razprava proti njemu. Ker pa obtoženec ni došel na razpravo, obsodilo ga je sodišče „in contumaciam" na 6 mesecev težke ječe. 321etni knjižarski pomočnik Vincenc Kremenič iz Senja na Hrvatskem je 17. avgusta po noči besedami žalil in se upiral dejanski stražarjem, ki so ga hoteli pomiriti, ker je razgrajal, in ga potem spremili v zapor, kar vse ni nič pomagalo. Sodišče je obsodilo Kremeniča zaradi javnega na-silstva in žaljenja stražarjev na 10 mesecev težke ječe. 271etni trgovski pomočnik Alojzij Brajnich je dobil 2 meseca zapora zaradi telesnega poškodovanja, Banil je bil v prepiru sodarja Schwaba v delikaten kraj trupla. Ko|edar. Danes (1. oktobra): Remigij, škof; Areta, mučenec. — Jutri (2.): Leodegar, škof; Teofil, spozn. — Zadnji krajec. —■ Solnce izide ob 6. uri 1 min., zatoni ob 5. uri 37 min. — Toplota včeraj : ob 7 uri zjutraj 16'5 stop., ob 2 pop. 19 5 stop. C. Zola • realizem in „portretne karikature". Veleč, gospica .Marica" ! Že v tretje, gospica, me izzivljate, naj stopim z Vami v areno. Že v .Slovan. Svetu" ste kritikovala Murnika in mene; kritikovala njegov dovršeni in moj, tedaj jedva začeti roman. In v Br. niste vedela pričeti primernejšega razgovora, kakor predavati ostentativno o „mladem naraščaju" — oj, Vi staroslavna ! — o Zoli, pa o .propadanju" naturalizma. Na vse omenjene, karakteristične za-bavljice molčal sem — kakor Murnik — smejal se, pa si mislil svoje. (Le mimogredć sem zinil opazko, da ste se Se bolj razvnela.) V 113. št „Ed." pa ste namerila na-me menda kar vse svoje topiče, pa usula — brez upravičenosti — ploho pušic na-me, ubožca, češ: .sedaj se mi pa ne bo mogel odtegniti !• — Slikarska diletantka je pisala o Vas, da ste .nervozna", isto so mi zatrjevale Vaše znanke v Litiji, sam sem se pa uveril o tem, čitajoč V»lo gostobesedno filipiko. In ker ste nervozna, imam obzira do Vas. Iz gole huma-nitete torej se ne spuščam z Vami v borbo .... Boriti se pa nočem z Vami, gospica, tudi zato, ker ste Ženska. Ako Vas namreč primem prerahlo, izpraskate mi morda se moje .ponižne" oči, po-rujete moje „sentimentalno lirske (!) kodre" in popukate cel6 moje .jedva nadebudne brke". In pomislite, kak6 bi se potem smijale — dame, v katerih lepi družbi me je videla diletantka kir zapored! — Če bi pa prjjel Vašo osebico prav trdo, kričale bi Vi in Vaše spolne tovarišice: „Brezobraznež! — okrutnež I" Saj veste... ženska! — Ker pa tak boj ne briga prav nikogar, odgovarjam le stvarno, kratko po možnosti, ter prepuSčam Vam vse malenkostne osebnosti in ni-čevne prepirke. Že nekaj let s6m podtika se v Lj. skoro vsak radikalnejši in strupenejši Članek v izven-kranjskih listih — meni. Zato me gledajo nekateri gospodje kakor najsilnejšega opozicijonalca. Jaz se ne branim; saj sem od njih še — neodvisen. Konstatujem pa le resnico, da nisem pisal niti Vi vseh tistih člankov, katere podtikajo meni . .. In Vi, gospica, zopet brez dokazov napadate mene, ker menite, da sem avtor „portretnih karikatur". V Lj. dolžč istotakč smelo dva priv. uradnika — pisatelja — in neko vrlo — gospo. Nekateri pa trdijo prepričevalno, da je .diletantka" — cela .strupeno duhovita družbica v nekem finem salonu". In to zadnje je še najverjetnejše! — Če je slog moj, me to samč veseli, da imam — zopet! — posnemovalcev. Vaša trditev je pa že radi tega smela, ker precej naslikanih gospodov lite-ratov še n i k d a r niti v i d e 1 n i s e m in ker sem med „karikaturami" Se prav posebno zlobno-hudomušno — zafrkovan jaz sam! Dalje konstatujem, da so .karikature" dosegle — vsaj v Lj. — nameravani vspeh: veselost. „Bog poSlji nam satirika, Da govori besedo z nami", si je želel Stritar in z njim še marsikdo; 1 e Vi se togotite nad njim, jedva da je pokazal svoje klešče. Nihče, razen Vas, gospica, ne očita „dile-tantki" namena .norčevanja" in „smešenja" (!). Vsakdo, razen Vas, je razumel že a priori nadpis .Karikature = Zerrbilder = spake ... s a m 6 Vi ste pričakovala iivotoplsov in fotografičnih slik I Nuj Vam torej po svojem meneuju razložim, kaj je nameravala diletantka! Diletantka je hotela — menda — podati v satirično humoristični obliki prav kratke značilne obrise pisateljev in pisateljic. Da je pri tem vedno poredno pretiravala, da je nadčla enemu mesto velikega nosil kar celo — kumaro, drugemu mesto obilih rok — loparje, tretjemu mesto nežnih životnih oblik — skelet, itd. ... da se je nedolžno r o g a 1 a navadam, razvadam, toaleti, govoru i. dr. tega in onega . . . vse to in še več je smela, ker je naslovila svoj spis .karikature", ne pa po Vaši žejji — fotografije. V naslovu samem torej tiči že vsa razlaga in vsa upravičenost diletantkine satire .... Krivično in naravnost neumevno mi je Vaše pretirano osorno očitanje, da se „norčuje" pisateljica, ki piše itak sama, da hoče podati .nekaj natančnejših" in „površnih, surovejše izdelanih karikatur", za katere je imela včasih premalo Časa. Pišete tudi, da je uvod spisu predolg. Meni se zdi celč prekratek! — Pisateljica je— prva! — povedala Slovencem, kak6 prijateljsko razmerje vlada med dunajskim občinstvom in dunajskimi umetniki; potem je prešla na hladno razmerje med našim občinstvom in med našimi literati umetniki, — zatem je svetovala, kako bi se odpomoglo temu, in, da bi se vsaj slovenski pisatelji spoznali osebno, predlagala — prva! — jako umestno: kongres vseh slovenskih iiteratov in umetnikov. Konečno si je želela životopisov in slik naših delavcev za prosveto, pa slednjič prav skromno ponudila uredništvu .Edinosti" nekaj svojih ,ka-. ikatur". Velika zaloga sena in slame v omotih (balah), ovsa in otrobov po najprimernejih cenah v Via Scussa št. 3 in Via Geppa št. 4, palača Pantili. Lastnik konsorcii lista „Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna 1 »olmic v Trstu. Uredništvu „Ed." menda prisojate vsaj toliko takta in soli, da v6 razsoditi, kaj sme priobčiti in kaj je žaljivo, krivično. Če je priobčil torej urednik „Ed." tudi o Vas .karikaturo", bil je izvestno uveijen, da ni ▼ njej prav ničesar bodisi proti osebni, bodisi proti Vaši pisateljski časti. — Ali imam prav, gosp. urednik? Povejte če Vi svoje menenje ! •) (Priđe *) Tndi mi smo smatrali „karikature" — in to že po naslovu in po načinu kakor so bile pisane, le za satirično humoristične, v naglici z ogljem skico van e sličice. Te sličice niso bile žaljive za nikogar po naši sodbi, to pa zato, ker so bile pisane v šaljivi obliki. Le v tem ■veijenju smo jim dali prostora, ker ne dopustimo nikomur, da bi zaresno žalil za narod zaslužne ljudi. Sosebno velecenjena gospodičina pisateljica naj vsprejme naše zagotovilo, da nam ni bilo ni na kraj misli, da bi jo hoteli žaliti. Narobe: mi molimo Boga, da bi podelil narodu našemu Se mnogo takih žensk. Za vsebino tega odgovora prepuščamo gosp. dopisniku moralno odgovornost. Priobčujemo ga pa, ker je po velikem delu zanimiv za splošnost. __Ured. „Edinosti". Najnovejše veati. Bukareita 29. Novinstvo povdaija brez razlike stranke, v kakem soglasju je slavil narod navzočnost cesarja Frana Josipa. To soglasje dokazne, da romunski narod vč ceniti prijateljstva, toliko častna zanj. Balmoral 29. Car in carica ruska, kraljica Viktorija, angleški princi in princese so se dali danefl ukupno fotografirati. Patarburg 29. .Novoje Vremja" pravi da ni nikakega povoda, da bi dvomili na odkritosrčnosti besed, ki jih je spregovoril cesar Fran Josip ▼ Oršovi. Ako bi hoteli Rusom sovražni avstrijski in nemški Klstl podtakniti tem besedam koji poli-tiški pomen, tedaj se bodemo sklicevali mirno na te izjave, uverjeni, da je bil sestanek v Oršavi le posledica otvorjenja železnih vrat. Ako je cesar Fran Josip dvignil svojo čašo na blaginjo narodov ob Donavi, potem je gotovo mislil tako, kakor je govoril. Pariz 29. .Agence Havas" piše, da so poslaniki v Carjemgradu uverjeni, da je dokazano soglasje med vsemi vlastni napravilo globok utis na sultana in na turško vlado. To soglasje odvzame v bližnji dobi dokaj ostrine vztočnemu vprašanju. Bratje Sokoli! ~~ Opozarjamo Vas, da bode jutri v petek zvečer glavna vaja za izlet v sv. Križ. Poživljamo Vas torej vseh, ki se udeležite izleta v društveni opravi, da pridete gotovo v telovadnico jutri zvečer ob 8H m '-_Na z dar ! Odbor. t„ ' -lAuk« in veetl. leip^ta. Pfienica josen 7*20 7'Sil PSorira za spomlad 189« 7 42 do 7 43 —.—. OveR za joaen 5-50—5*62 F* -a joaon 6-22 — 6 24 lfonissa r sopt-okt. 3-70 8*80 P*MHittn nova o d 7* kil. 715 - 7-20 od 7» kilo. 7.25—7-80.. o