SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Za eelo lato predplaten 16 (14., za pol leta 8 (14., xa četrt lata i (14., ta jedea
meiec 1 (14.?0 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 18 (14., sa pol leta 6 (14., za četrt leta S (14., ta jeden meaec 1 (14.
V LJubljani na dom posiljan velja 1 (14. 20 kr. več na leto. Poaamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vaprejema npravnlltvo in okapedlelja v „Katol. Tlakami", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana puma ne veprejemajo.
Vredništvo je v Semenllklh ulicah It. 3, I., 17.
Izhaja vsak dan, i*viemii nedeljo in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Ätev. 109.
V Ljubljani, v torek 12. maja 1896.
Letnik XXI V .
Socijalno demokratična taktika.
Brezbožna, v svojem jedru materialistična in prekucijska socijalna demokracija pozna dobro svoje nasprotnike. Dobro ve, da ne kaže povsod povdar-jati vseh svojih načel odkrito in jasno. Marsikaj se ne sme povedati pri shodu, sicer razpusti komisar shod in vrh tega se vtakne vmes tudi državni pravdnik. Tako n. pr. se naravnost ne sme tajiti Bog, ne sme se pozivati ljudstvo k uporu i. t. d. Ear se ne more naravnost izraziti, se pa lahko opiše, kar ne gre pri shodih, gre morda v časopisih in broâuricah, kar se ne sme povedati v poljudni, vsakemu umljivi obliki, se lahko nakiti z znanstvenim lišpom, in potem je varno proti vsakemu policaju.
V temeljnih zakonih liberalnih držav beremo mej drugim tudi to - le določbo : Znanost in njen nauk staslobodna (die Wissensehaft und ihre Lehre ist frei). Po ti določbi je sloboden tudi ateizem, če si pridevlje znanstveno obliko ; nauk, da ni človeška duša različna od telesa in da ni' življenja po smrti, je „znanstven". „Znanost" potemtakem tudi lahko dokazuje škodljivost monarhij, upravičenost revolucij, lahko pobija nravnost — poštenje, zakonsko zvestobo, vzdržnost, zatajevanje samega sebe.
Kedo naj namreč določa, kaj je in kaj ni „znanost" ? Ce ni nikogar, ki bi mogel to določati v posamnih slučajih, tudi ne more biti države, ki bi se mogla vstavljati laži in goljufiji, ki nastopa pod pretvezo znanosti.
Mi — zavedni katoličanje, ali kakor nam drugi pravijo : črni klerikalci, pravimo, da je načelo liberalnih držav : „Znanost in njen nauk sta slobodna" krivično in nesmiselno. Mi trdimo, da morata biti samo resnica in njen nauk slobodna. Za nravni red in za najvišja umstvena vprašanja priznavamo kot nezmotno razsodnico, kje je resnica, — katoliško cerkev. Zato vemo, da je vse zmotno in neresnično, kar nasprotuje cerkvenim razsodbam v tem oziru in s tega stališča brezdvojbeno lahko ločujemo pravo znanost od napačne.
Liberalne države ne poznajo tega temelja vsaki resnici in zato so absolutno nezmožne vstavljati se krivim naukom. Večkrat čujemo od „nedolžnih" ljudij, naj se država postavi socijalnim demokratom, brezboštvu, materijalizmu i. t. d. po robu. Ti ljudje sami ne vedo, kaj zahtevajo, in ne mislijo na to, da je država že sama sebi nedosledna, če trditev, ki se smejo pod obliko znanosti pisati in učiti, ne pusti v poljudni obliki pri shodih, po spisih i. t. d. širiti mej ljudstvom.
„Znanstvena" pot je torej socijalnim demokratom vedno odprta. Zato se pa brez ovire lahko širijo Marksova in Engelsova dela, brez ovire se prodajajo in kupujejo knjige kot n. pr. dr. Arnold Dodel-a, profesorja botanike v Curihu delo : Moses oder Darwin ? (Eine Schulfrage. Allen Freunden der Wahrheit zum Nachdenken vorgelegt. Dietz. Stuttgart 1895), ki naravnost „dokazuje" darvinizem. Slobodno se lahko širi list „Neues Leben" (Izdaja dr. Karl Grunsky v zalogi E. Edele v Stutgartu), ki prav brez ovinkov širi naturalistične nazore o nravnosti, o zakonu i. t. d. Kar smejo drugi „znanstveno" obdelovati, smejo tudi socijalni demokratje.
Po pravici je vrgel B e b e 1 dne 16. septembra 1878 v berolinskem državnem zboru vzlasti mate-rijalistu Virchovvu v obraz te - le besede : „Kedo je pa znanstveno in modroslovsko utemeljil te ateistične nauke, ki vam delajo toliko skrbij in preglavice? Ali so bili morda socijalni demokratje? Ali so bili Edgar in Bruno Baur, Feuerbach, David Strauss, Er-nestRenan s o c i j a 1 n i d e m o k r a t j e ? — To so bili možje „znanosti". Mi smo si prilastili te ateistične nazore na temelju svojega znanstvenega prepričanja in čutimo se dolžne, da jih dalje razširjamo in nosimo mej ljudstvo".
Radi bi vedeli, kaj more tem besedam odgovoriti kak liberalec, ali novodobna država sploh. Kaj jim pomaga puhlica: Ljudstvo potrebuje vere ? Ce je vera neresnična, potem je ni treba in upravičen mora biti boj proti nji. Novodobna država, ki se je odtrgala od Kristusa in njegovih naukov, nima nobene pravice ustaviti ljudij, ki ravno tistim pravom dosledno hočejo vničiti tudi njo in ves njen red.
Socijalno demokratična taktika je torej popolnoma dobro premišljena. Ko je bil Lassalle tožen, da hujska ljudstvo k prekuciji, se je pred sodiščem zagovarjal v tistem smislu, kot smo ga ravno kar opisali. ,Znanost je slobodna in jaz razširjam samo vspehe znanstvenega raziskovanja', je dejal. Oslobo-dili so ga. — V .znanstveni' obliki je tudi „Delavec" pred dvema letoma zapisal, da ni Boga in — ni bil zaplenjen.
česar si pa socijalni demokratje ne upajo tudi pod pretvezo znanosti javno povedati, to širijo tajno mej seboj. V njihovi zvezi jih je velikanska večina, ki ne poznajo bistva socijalne demokracije, in samo voditelji vedo, kam merijo. Za svojo agitacijo potrebujejo pred državo neke legalne oblike, pri ljudeh pa v a b 1 j i v o s t i. Ne kaže jim naravnost trditi: ,Mi hočemo s silo uničiti sedaj obstoječe države' in tudi ne: ,Mi smo proti veri'. To bi jim škodovalo. Zato si pomagajo drugače in sicer na dvojen način :
1.	Zakonito obliko kažejo v svojih programih. Kedor bi presojal socijalno demokracijo samo po teh programih, bi je ne poznal. O uredbi v prihodnji državi ne zine noben program nobene besedice. Nravnosti se ne dotika. O veri pravijo samo: Vera je zasebna stvar.
Za nas zanimiva sta programa avstrijskih in nemških socijalnih demokratov in sicer: erfurški za Nemce, sklenjen 14. do 20. okt. 1891, in hain-feldski za Avstrijo, sklenjen 30. dec. 1888 do 1. jan. 1889. — S tem programom stopajo socijalni demokratje pri nas pred javnost in ž njim se predstavljajo kot — socijalno-reformatorična stranka. Ako bi bilo bistvo socijalne demokracije izraženo v teh programih, bi se dalo ž njimi pametno razgo-varjati o posamnih točkah, toda te točke so samo zakoniti lik, ki si ga dajejo, s katerim pa nimajo sami nobene zveze.
2.	Očitanja, da so ateisti, da so proti veri, zakonu, nravnosti, družini, državi, zavračajo na klasičen način. Iz lepa ee namreč ne podajo, da bi
naravnost odgovarjali, marveč zasučejo očitanje in popisujejo v groznem očitanju proti duhovstvu, kako zastopniki vere sami izpodkopavajo vero, kako varuhi države sami škodujejo državi, kako gospodujoči slo-jevi sami rušijo zakonsko vez, skrunijo zvestobo in podirajo vsako nravnost. Na koncu pa patetično vprašujejo: Ali so taki ljudje opravičeni očitati nam — socijalnim demokratom, da smo brezverci, da hočemo uvesti ,slobodno ljubezen1, da rujemo proti nravnosti, da hočemo podreti državo? — S tako logično zvijačo jih mnogo vjamejo.
Na ti dve točki ne moremo dovolj opozarjati. Kedor jih natančno ne pozna, ne more izpoznati socijalne demokracije. Kedor se jih pa zaveda, je prepričan, da je treba sproti socijalne demokrate presojati po njihovem ,znanstvenem' materialističnem temelju in ne po njihovih programih in da jih moramo v boju prisiliti, da naravnost priznajo ta temelj in se ne skrivajo za jednostransko kritiko sedanje družbe.
To velja vzlasti za javne boje ž njimi. „K r i u k o žlica", to bodi geslo in s tem geslom zmagaš!
Državni zbor.
Dunaj, 11. maja.
V današnji seji je poslanska zbornica v drugem in tretjem branju vsprejela konečne določbe zakona o rudniških nadzornikih.
Nato se prične podrobna razprava o načrtu zakona glede osebnega dohodninskega davka. Predlog posl. dr. Kaizla, naj se obravna točka za točko, se je odklonil ter se je vršilo posvetovanje o poglavjih I—III. Proti predlogi se je oglasilo 11 poslancev, za predlogo pa 9.
Poslanec Thurnher predlaga, naj se po uveljavljenju napominanega zakona odpravi zakon iz leta 1874, ki določa doneske k verskemu zakladu.
Po nekaterih pojasnilih posl. dr. Kaizla,'.Dipaulija in Grossa izjavlja finančni minister, da vlada ne hrepeni po nikaki zaupnici, katera obstoji baje v tem, da se sprejme imenovana predloga. Socijalno politični in davčno tehnični napredek na polju davčne zakonodaje je za vlado večjega pomena, kakor pa še tako važni interesi državnega zaklada. Minister namerava pospeševati davčno moralo ne samo mej prebivalstvom, marveč tudi mej finančnimi organi. Vlada je prepričana, da je državni zaklad ravno tako odvisen od finančnih razmer posamnih dežela, kakor cele države, in bode o priliki razprave o užitninskem davku še nadalje razvila to misel. Ako se vladi posreči, povišati užit-ninski davek, potem bode zbornica lahko razpolagala s svotami, s katerimi bode lahko trajno zboljšati deželne finance. Konečno se izjavi minister proti predlogu posl. Thurnherja ter zagotavlja, da po novem davčnem zakonu ne bode nihče preobčutno prizadet.
Posl. K a i s e r omenja, da bode davčna pre-osnova zelo neprijetno iznenadila prebivalstvo. Po novi predlogi preidejo vsa bremena deželne in občinske uprave na ramena poljedelcev, vsled česar ne more biti govorice o kakem razbremenenju.
Posl. Scheicher izjavlja, da ne more glasovati za predlogo, ker se ne strinja z načelom
S'
A
modernih načrtov o obdačenju, ter pravi, da je glavna zahteva pravične davčne preosnove, da se eksistenčni minimum ne oprosti samo dohodninskega marveč tudi vsakega druzega davka. Milijard in milijonov ni mogoče prislužiti, marveč ti se množe samo v blagajnah kapitalistov, in te je treba obda-čiti. Ker se pa to ne zgodi, govornik ne more glasovati za predlogo.
Posl. König zahteva temeljite preosnove vseh naravnostnib davkov, pojasnuje podrobnosti vladne predloge, posebno pa njen slabi vpliv na kmečki stan.
Konečno govore še poslanci dr. Lueger, J e n d r c z e j e v i c z in dr. Kramar, na kar se debata zaključi.
Ministerski predsednik predloži načrt zakona glede odprave kirurgičnih gremijev in nakazanja njihovega premoženja zdravniški komori.
Prihodnja seja jutri.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. maja.
Kompromis v moravskem veleposestvu. Povodom bližnjih deželnozborskih volitev se je vršil minulo nedeljo v Brnu mnogobrojno obiskani volil-ski shod ustavovernih moravskib veleposestnikov. — Shodu je predsedoval knez Schönburg. Baron Chlu-mecky je poročal v ime volilnega odbora o stališču stranke v minuli volilni dobi ter o pogajanjih z srednjo stranko glede kompromisa za bodoče dežel-nozborske volitve. Zborovalci so soglasno odobrili njegovo porečilo ter pritrdili predlaganemu kompromisu. Nameravani kompromis obstoji v tem, da se srednji stranki dovolita dva mandata od onih osme-rih mandatov, katere so imeli dosedaj v posesti desničarji. Konečno ima poslednja stranka tudi prosto roko, da razdeli omenjena kandidatska mesta mej prva dva razreda. Pripomni se pa, da obdrži ustavo-verna stranka svojo pravno posest. Potemtakem osrednja stranka ne bode mnogo na boljšem. Obe stranki postavita po dogovoru skupne kandidate. Vse-kako pa ima ta kompromis pomen, da se moravski Nemci tem vsptšneje bore proti ondotnim češkim volilcem. Koliko jim bode ta nakana koristila, pokazal bode izid bližnjih volitev.
Socijalno demokratični shod v Budimpešti. Včerajšni brzojav nam je v kratkih potezah poročal o krvavem izidu socijalističnega shoda v Budimpešti, katerega je priredila Ugronova frakcija in katerega se je vdeležilo od 40.000 naznanjenih le kakih 15.000—20.000 socijalistov. Zborovanja se je vdeležilo tudi ogromno število raznih poslancev. S početka je vladal mej vdeležniki red ; posamni oddelki so se pomikali proti novemu trgu v zaprtih vrstah. Pred njimi so nosili delavci raznovrstne napise, kakor : „Sloboda, jednakost in bratstvo", „Živela domovina", „Splošna volilna pravica" itd. Na trgu so postavili tri odre, na katerih so posl. Ugron, Polonyi, Hollo, Meszlenyi, Vasontai ter razni delavski vodje razvijali svoje navadne govore. Pred vsem se je povdarjala politična zmožnost oger-skega ljudstva ter potreba splošne volilne pravice. Povdarjalo se je tudi, da se mora kakor v Avstriji pričeti daniti mej ljudstvom ter zahtevati po zakonih zajamčenih pravic. Konečno so se vsprejele razne resolucije glede občne volilne pravice. Po shodu so se začele pomikati dolge vrste po Budimpeštanskih ulicah, delavski vodje so dvignili žolto-rudeče zastave in mej petjem delavske himne so glasno kri-čaje korakali delavci v jedno glavnih ulic. Tu se je vnel mej redarji in delavci krvav pretep. Policija je zahtevala, da se odstranijo zastave in da se vdeležniki mirno razidejo vsak v svoj kraj. Toda razburjena množica ni hotela poslušati tega povelja ter je z zastavami, kamenjem in raznovrstnim orodjem planila po redarjih. Poslednji so bili toraj prisiljeni rabiti orožje ter so seveda več vdeležnikov ranili. Več oseb je smrtno ranjenih in vršila se bode gotovo stroga preiskava. Pripravljajo se vsakovrstne interpelacije, najbolj se je pa pri občinstvu zameril poslanec Ugron, ki se je tako daleč spozabil. — Zopet nov dokaz socijalistične naobraženosti.
Srbija. Po dolgotrajnem pogajanju mej raznimi strankami se je konečno sostavil poseben odbor, ki ima preosnovati državno ustavo. V odboru so zastopane vse večje stranke, namreč radikalci, naprednjaki, liberalci in neodvisni. Vsaka izmej naštetih strank voli v imenovani odbor štiri zastopnike, ki se snidejo v najkrajšem času k skupnemu posvetovanju, čegar uspeh je odvisen od popustlji-
vosti prenapetnežev. — Vkljub temu malenkostnemu uspehu pa ni Novakovičevo stališče Še nikakor utrjeno, marveč mu preti z druge strani nova nevarnost. Znano je namreč, da je obljubil ministerski predsednik avstro-ogerskemu poslaniku, da odslovi policijskega prtfekta Stefanoviča, ker ni storil potrebnih korakov, da se ne bi bila zažgala mažarska zastava na javnem trgu. To obljubo je pa vlada kaj slabo spolnila, kajti odslovila je sicer Stefanoviča iz dosedanje službe, a podelila mu je drugo upliv-nejše in bolje dotirano mesto ; poslednji je namreč imenovan nadzornikom prvega razreda v notranjem ministerstvu. Ta najnovejši korak srbske vlade je zelo razburil mažarske kroge in poslanik je dobil povelje, naj nemudoma zahteva pojasnila v tej zadevi. Zelo pomenljivo je tudi to, da se je usidrala včeraj ogerska ladija „Maros" pri Belem Gradu. Bazni listi trdijo, da je to v zvezi z zastavno afero in da je stališče Novakovičevo zelo omajano.
Mej novim perzijskim šahom in ruskim carjem se je ponovilo še tesneje prijateljstvo, kakoršno je vladalo za vladanja šaha Nazr Eddina. V brzojavkah, katere sta menjavala ruski car in novi perzijski šah Muzafier-Eddin, se posebno povdarja, da gojita oba vladarja iskreno željo, ohrauiti tudi nadalje mejsebojno prijateljstvo, ki se je mej Rusijo in Perzijo tako srečno utrdilo. Ruski car gotovo v6, kje ga čevelj tišči in zato noče pretrgati prijateljstva s sosednim vladarjem.
Vstaja na Kubi. Upanje, da se v nepre-dolgem času posreči španjskim vladnim četam ukrotiti uporne Kubance in jih prisiliti, da se udajo na milost in nemilost ter se zadovoljijo s ponudbami španjske vlade, je za poveljstva „energičnega" generala Weylerja ravno tako splavalo po vodi, kakor za časa njegovega prednika. Vkljub vsej „hrabrosti", katera se kaže na strani Španjskih vojakov v premnogih, za nje zelo „ugodnih" bojih, ne morejo doseči nikakega vspeha in čim večkrat se morajo umakniti vstaši „z velikimi izgubami", tem slabeje se godi španjski armadi. Vstaši so razkropljeni po celem otoku in, ako jih zapode v beg na jednem kraju, pokažejo se tem močneji na nasprotni strani ter ropajo in požigajo, kar morejo doseči. To je uvidela tudi vlada sama in nedavno je ministerski predsednik Canovas odkrito izjavil svojim minister-skim tovarišem in političnim prijateljem, da oode morala Španija preje ali pozneje priznati popolno samostojnost Kube, ako noče izgubiti antilskega bisera. Po našem mnenju je pa ta biser za Španijo že itak izgubljen ¡h bi morali merodajni krogi že zdavna uvideti, da so zaman vse velikanske žrtve, ki se dopošiljajo na Kubo.
Cerkveni letopis.
„Sveta Ura ali Obiskovanje Najsvetejšega Sakra-menta in Marije, prečiste Device. Italijanski spisal sv. Alfonz Ligvori. Poslovenil in priredil Duhovnik Goriške Nadškofije. Z dovoljenjem prevzvišenega kneza nadškofa goriškega", je naslov lepej knjigi, ki je izšla minoli mesec v Gorici.
Knjiga je mlajšim Slovencem bržkone malo znana. Ta prevod knjige iz laščine je tretji. Prvi jo je prevedel č. g. Friderik Baraga, kapelan v Metliki leta 1832. „Ta preloga" — tako v predgovoru tretjega prevoda — „je bila v Slovencih prav prijazno sprejeta. L. 1867 je prekrasno Alfonzovo delo, izvzemši Marijinih premišljevanj, znovič poslovenil in porabil Janez Volčič : „Sveta Ura Moliti Jezusa V Zakramentu Ljubezni Božje", čigar udomačeni naslov: „Sveta Ura", sem v pričujoči pre-logi ohranil. Volčičev molitvenik je v Slovencih široko poznan in zelo priljubljen". Kaj pa naj rečemo o tretjem prevodu ? Le to -1 e : Smo v Marijinem mesecu. Slovenci so — slava in pohvala jim — veliki in goreči čestilci Marije. V tej knjigi čitamo 31 prelepih pozdravov Mariji. Bliža se mesec junij, posvečen presv. Srcu Jezusovemu, resnično pričujočemu v Najsvetejšem zakramentu oltarja. V tej knjigi je 62 krasnih premišljevanj o Najsvetejšem zakramentu oltarja. Knjiga je tudi zelo primerna za pripravo sv. maše. Koncem knjige je namreč priložena latinska priprava k sv. maši, zato je duhovniku vrlo rabljiva. Sezite po knjigi, dokler je je kaj 1
Knjiga stane v Gorici samo 25 krajcarjev, po pošti 2 kr. več, dasi ima 148 6traui. Dobite jo v Gorici pri g. Edvardu Pavlinu, nunske ulice (via delle monache) štev. 10 nasproti gostilni „Belega Zajca".
Dnevne novice.
v Ljubljani, 12. maja.
(Zopet nov grob.) Včeraj smo prejeli žalostno vest, da je na veke zatisnil cči č. g. Josip Škofi c, župnik v Železnikih, v najlepših svojih letih. Rodil se je leta 1859 v Mirni Peči ter srednje šole dovršil v Novem Mestu in Ljubljani. Bil je nadarjen in marljiv, zvest in ljubeznjiv prijatelj, mož plemenitega značaja. Bolehal je že dolga leta, pretrpel mnogo bolečin, a navzlic temu ga do zadnjega ni zapustil zdravi humor. Voljno je trpel, dasi je čutil mrzli dih prerane smrti. Mnogim prijateljem in znancem ostane gotovo v trajnem in najlepšem spominu. Naj se odpočije blagi pokojnik mnogoletnega trpljenja pri dobrotljivem Stvarniku! — Pogreb bode jutri ob 10. uri.
(Slovenski predstavi dne 9. in 10. maja) sta, kakor smo že včeraj omenjali, vrlo vspeli v moralnem in materijelnem oziru. Pri obeh predstavah je iz prijaznosti sodeloval orkester c. in kr. pehotnega polka št. 27 pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Friseka ouverturo k operi „Prodana nevesta", Dvofakov „Slovanski ples" št. 3. in 1. Občinstvo je živahno izražalo zadovoljstvo godbi, oziroma spretnemu gosp. kapelniku. Gosp. E. G a n g 1 je zložil namenu primeren prolog ter ga govoril s prijetnim, močnim glasom in izrazitim čustvom. — Krasna in slikovita je bila živa podoba. Dobrodelnosti (gdč. Hubadova) mej dvema angeljema (gdč. V e n -c a i z o v a in Ferjančičeva) poklanjajo se v krasnih kostumih, katere je posodilo brezplačno kr. hrvatsko narodno gledališče v Zagrebu, umetnosti: muzika (gospa Ferjančičeva) v spremstvu treh ljubeznivih deklic v holandski obleki, slikarstvo (gdč. S u m a n o v a), glasba (gdč. Roza Souvanova), drama (ga. Hudnikova), kiparstvo (gospa Z a-m i d o v a), arhitektura (gospa Zupančičeva); pod dobrodelnostjo je slonela na stopnicah žalujoča vdova (gdč. Kušarjeva) z malo deklico itd. — Vtis te žive podobe je bil največji, občinstvo je navdušeno izražalo zasluženo pohvalo vsem sodelujočim osebam. Radovedno pa smo pričakovali naslednje točke, ko so mlade diletantinje in diletanti nastopili v veseli igri: „Na ženitovanjskem potovanju." Igra sama na sebi je prozna, ves vspeh je odvisen od sigurnosti, točnosti iu živahnosti posameznih igralcev. In to smo imeli priliko občudovati na vseh, v zadregi smo, komu bi dali prednost. Gospici Leonija Souvanova in Pro-s e n č e v a ste igrali vlogi mladih poročeuk izborno, z vso potrebno elegantnostjo in neprisiljenim kre-tanjem. Gospica Drenikovaje v vlogi predstoj^ niče ženskega zavoda pokazala nenavadno igralno nadarjenost, tudi gospica Skazova je igrala malo hvaležno vlogo prav dobro. Mej gospodi sta se posebno odlikovala gg. Zamik in Griča r, istotako so gg. Ravni h ar, Roštan in Toporiš pokazali obilo nadarjenosti. Mnogo zaslug pri tem si je pridobil tudi gosp. režiser I n e m a u , kateremu so dame v zahvalo izročile lepo darilo. — Druga živa podoba je predstavljala „Turjaško Roza-mundo" po Prešernovi pesmi, katero je kaj spretno deklamoval g. Miljutin Z a r n i k. Kostumi zagrebškega gledališča so bili krasni in dragoceni. Ne bodemo navajali raznih dam in gospodov, ki so sestavljali čarobno podobo, le to rečemo, da je slikovita podoba naredila mogočen vtis ter vzbudila občno navdušenje in pohvalo. — V mični spevoigri „Ob vrbskem jezeru" od znanega koroškega glasbenika Koschata se je v prvi vrsti odlikovala gdč. Mira D e v o v a z neprisiljeno, naravno igro in simpatičnim zvonkim glasom. Uprav izborno so igrali gg.: G a n g 1, Kleč, Kruleč, Roštan in Kozina, poleg katerih veljaj priznanje gospej Juvančičevi, gospici D r č e v i, kvartetu (gg. Pribil, R a z i n g e r, Kruleč, Kronabeth-vogel) iu pevskemu zboru. Koncem predstave se v ozadji zablišče cesarjeve inicijale s krono, godba zaigra cesarsko pesem, katero občinstvo stoje posluša. H koncu kratko dostavljamo, da smejo vsi biti ponosni na svoje sodelovanje, ter kličemo vsem in vsakemu z besedami pesnikovimi : „Bog večni, blaga srca blagoslovi — obsiplji Ti bogato jih z darovi!"
(Iz Mokronoga) se nam piše: Dne 28. marca izvoljen je bil mokronoškim županom g. J. Dolen-šek ter se takoj odpovedal, deželni odbor je njegovo odpoved vzel na znanje in 9. maja je bil izvoljen županom g. A. Majcen. — Dne 10. t. m. ob 4. uri popoludne je bil občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice. Poglavitni predmet je bil razgovor o na-
pravi matičnjaka in trtnice za ameriške trte v Mal-kovcu pri sv. Trojici. Prostor je kupljen, njegova lega ugodna, na rigolanem kraju že 8000 ključev vsajenih. Pripomogla pa je k temu slavna kranjska hranilnica z velikodušnim darom 1000 gld.
(Osebna vest.) Deželni predsednik je imenoval vladnega kancelista g. Jan. Kociaučiča v Radovljici okrajnim tajnikom in naddesetnika pri pehotnem polku baron Euhn št. 17. g. Mat. Krena vladnim kanclistom.
(Za t Jerana spomenik) je dalje daroval blag. g. načelnik notarske komore dr. Jernej S u p p a n z 10 gld. — Stotera hvala 1
(Prve češnje) so danes začeli prodajati na tu-kajšnem sadnem trgu.
(Z Vrlia pri Vinici.) Prav krasno spomlad imamo v naših hribih. Sadno drevje je v najlepšem cvetju. Posebno krasno cveto jablane in hruške. Tudi drži še zmirom bolj ostra sapa, da se polagoma razvija cvetje. — Trta pa je nekako bolj odr-venela. Vendar pričakujejo ljudje še trtnega vina. Cim bolj v hribu je zasajeoa vinska mati, tim bolj kljubuje vsem svojim neprijateljem, — vsakovrstnim boleznim, ki jo pretijo uničiti.
(Iz Šoštanja.) V župniji sv. Mihaela pri So-štanji se bo obhajal sv. misijon od 17.—25. maja pod vodstvom čč. oo. jezuitov Frančiška Doljaka in Jak. Verhovca. Bog daj obilega blagoslova I
(Iz Št. Petra na Pivki.) Pri zadnjih občinskih volitvah si je katoliško - narodna stranka po hudi borbi priborila 14 odbornikov od 24 ter si zagotovila večino v odboru. — Napredna ali „gosposka" stranka pa ne more preboleti propada ter je skovala ugovor proti volitvi v drugem in tretjem razredu najbrže naravnost na si. dež. vlado. Odkrili bodemo poskuse naših nasprotnikov, če in kedar bode treba!
(Strela) je dne 7. t. m. zažgala kozolec Luk. Rožancu v Martinjaku, okraj logaški. Posestnik ima škode 1000 gl., zavarovan je bil pa le za 300 gl.
(Gasilno društvo)se snuje v Radečah, okraj ra-doljški.
(Nesreča.) Včeraj 11. t. m.popo'udne okoli druge ure je padel pri zidanju nove Skofičeve hiše v Vodmatu 72 letni delavec raz oder ter se težko poškodoval. Nesrečnika so na mestu prevideli s svet. zakramenti ter ga na to prenesli v bolnišnico.
(S Krke.) Grozna nesreča se je pripetila pri nas v ponedeljek (4. apr.) zvečer. Gospodarja Boštjan Seme in Pran Rebolj sta se vračala iz Ljubljane, kjer sta nameravala prodati vsak svojega konja. Bila sta le še četrt ure od doma, kar se jima nenadoma konja splašita, voz prevrneta na ostro kamenje in oba moža hudo poškodujeta. Boštjan Seme je obležal nezavesten, Fr. Rebolj pa je bil še toliko pri moči, da je držal jednega konja, dokler niso prihiteli ljudje na pomoč. Prvi je umrl 8. maja zjutraj; imel je veliko rano zadaj na glavi ter bil tudi znotraj močno poškodovan. Bog mu bodi mi-lostljiv I Fr. Rebolj pa je na čelu hudo ranjen, vendar bo še okreval, če kaj drugega ne pritisne. Dal Bog, da bi vsaj ta kmalu ozdravel; strahu in bolečin je užil že tako silno veliko.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 26. aprila do 2. maja je bilo novorojenih 11; umrlo jih je 19; mej njimi za vratico 2, jetiko 2, vnetjem sopiluih organov 4, vsled mrt>ouda 1, za različnimi boleznimi 10. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 2, škarlatico 7, influenco 1, vratico 5.
(Dobava konjakov.) Vsled obvestila, došlega trgovski in obrtniški zbornici od c. kr. trgovinskega ministerstva, se bo vršila dne 18. maja 1.1. v glavnem vojaškem založišču v Belemgradu ustmena dražba za preskrbitev 2,000.000 konjakov francoskega zistema. Uzorci in pogoji se morejo vsaki dan ob uradnih urah vpogledati v Belemgradu. —
Kavcija znaša za tujce 20 odst.
*
* *
(Poduk v igranju na citrah.) V založbi knjigo-tržca L. Sehwentnerja v Brežicah je ravnokar izšel II. zvezek: Poduk v igranju na citrah. Sestavil Fran Sal. Koželjski. Cena 1 gld. 50 kr. Tudi v tem zvezku je tvarina prav skrbno izbrana in za začetnike v igranju na citre primerno vrejena. Prijatelji te vrste glasbe gotovo pridno posežejo po tem poduku.
(Ameriške novice.) V BuÛalo so 14. m. m. pokopali pokoj, škofa Ryana. Črno sv. mašo je daroval nadškof Corrigan, govoril pa je nadškof Ire-land iz St. Pavla. — Dne 13. aprila se je ponesrečil vlak blizu postaje Bedford, kjer se je udri železnični most. Ponesrečilo se je 5 služabnikov.
—	Pričetkom meseca aprila je došlo v New-Jork 3000 italijanskih izseljencev, ki so se zbali afriških zamorcev. — V Chicagi je umoril 14. aprila John Lehman svoje tri otroke in potem še samega sebe.
—	V rudniku „Fayal" v Virginiji odtrgal se je 13. aprila plaz, ki je zasul dva moža, mej njimi rojaka Jan. Oblaka, doma iz Hotavelj pri Trati na Gorenjskem. — Novomašuik č. g. M. Savs je začasno nastanjen v Delano Minn. V duševni oskrbi ima večinoma Poljake, dalje Nemce, Irce, Angleže in Francoze. — V Princetonu Ky. je pogorela 19. m. m. velika tobačna tovarna. Skoda znaša 50.000 dolarjev.
(Ti preseneti gostilničarji I) Neki šlezijski gostilničar je, kakor poroča berolinska „Gastwirtszeitung", rabil kakih trideset maselcev za pivo, ki so bili narejeni na illt, a so bili v resnici večji. Gostilničar za to ni vedel, in je točil svojim gostom vedno polno mero seveda v svojo škodo. Nekoč pa je policija pri preiskavi posode našla, da so ti ma-selci preveliki. Zato jih ja gostilničarju pobrala ter mu še naložila denarno kazen zato, ker je gostom točil večjo mero piva, kakor je bil dolžan. — Človek res ne vé, kako se zaplete v kazen.
(Moderna kuharica.) On : Danes pa jed diši kakor da bi jo bila polila z Eau de Cologne (dišečo vodo)! — Ona: Seveda, vsaj drugače ni mogoče vzeti česnju zopernega okusa.
Za dijaško mizo namesto venca na grob pokojnega monsign. Jerana.
C. g. Franc B r u 1 e c , župnik na Vel. Dolini 3 gld. — C. g. Jakob D o I e n e c , župnik na Igu 5 gid. — C. g. Fr. M a r e š i č , župnik v Lipo-glavu 3 gld. — C. g. Gregor Malovrh, župnik v St. Vidu nad Ljubljano 5 gld. — G. Simon Po-gačar, posestnik in načelnik „Vzajemno podpornega društva v Ljubljani" 2 gld — G. Ivan P e -t e r c a , posestnik v Ljubljani 2 gold. — G. V. Vizjak, deželni oficijal 2 gld. — C. g. Matija Sila, župnik in dekan v Tomaju 3 gld. — Gorenjec iz Hraš 10 gld.
Društva.
(Z Vrhnike.) — Dva shoda. — Po daljšem odmoru napravilo je nedavno naše društvo rokodelskih pomočnikov zopet prijetno veselico. Vršila se je pri tako skromniü močeh prav povoljno in naše pevce in igralce moramo pohvaliti radi njihnega veselja do stvari. Govorom č. gosp. Hr. se je živahno ploskalo. Prav izredne zasluge za to vestlico ima naš pevovodja g. Stoječ ; bodi mu tem potom izražena prisrčna zahvala. Ta večer se nam je dobro obnesel v gmotnem obziru. Da, denarja potrebujemo mnogo, ko nam treba zidati sedaj lasten rokodelski dom. Veseli nas, da je ta misel vže sedaj našla mnogo dobrotnih src na Vrhniki in v okolici in obilna udeležba raznovrstnega občinstva pričala je, da ima naše društvo mnoge prijatelje in somišljenike. Bog je še nadalje ohrani kot take in vzbudi še nove. — Predvčeraj pa so poskusili socijalni demokrati svojo srečo s shodom. Toda sreča jim ni bila mila. Na shodu se je zbralo toliko krščanskih socijalnih delavcev in kmetovalcev, da se ljubljanski socijalistični kolovodje niti prikazati niso upali na shod, katerega je nato moral vladni zastopnik zaključiti. V nedeljo je na Vrhniki shod krščanskih socijalistov. Lep sad socijalističnega hujskanja.
(Družbi svet. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: g. Fr. Silvester iz nabiralnika pri gosp. Perhavcu v Vipavi 2 gld. 71 kr. ; g. Fraujo Hrašovec, blagajnik izven-akademiške podružnice v Gradcu 135 gld. 90 kr. ; moška podružnica v Celju 77 gld. 92 kr. ; gosp. V. Legat v Celovcu 164 gld. 91 kr., katero svoto je nabral „Mir" št. 6—12 t. 1. za velikovško šolo; si. posojilnica v Logatcu 10 gld.; ženska podružnica v Trstu po gdč. Milki Mankočevi 134 gld. ; g. Fran Skulj, učitelj v Tržiču 1 gld. 40 kr., nabrane v veseli družbi ; g. Jakob Zebre, predsednik moške podružnice v Starem Trgu pri Ložu, k že prej poslani svoti 100 gld. pokroviteljnine še ostali dohodek krasne veselice, ki se je višila dne 26. aprila, 3 gl. 20 kr., iz nabiralnika pri čitalniškem predsedniku g. Fr. Pečetu 8 gld., iz nabiralnika pri gosp. Iv. Benčini 65 kr., skupaj 11 gld. 85 kr. — „Vse je
vihar razdejal, narod bo zmeraj stal" — ako bode jediu ! Bog iu narod I
Blagaj ništvo družbe svet. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Pevsko društvo „Ljubljana") priredi svojo prvo letošoo vrtno veselico, kakor je bilo ob svojem času objavljeno, dne 24. maja na Kozler-jevem vrtu z jako obširnim iu zanimivim vsporedom, katerega pravočasno priobčimo.
(Društvu za zgradbo učiteljskega konviktav Ljubljani) je darovala si. posojilnica v Logatcu, 20 kron. Za ta blagodušni dar se ji v imenu odbora najtopleje zahvaljujeta Andrej Zumer, predsednik. Jakob Dimnik, blagajnik.
(Akad. tehn. društvo „Triglav") v Gradcu javlja, da se je v zboru, dne 2. maja novo-voljeni odbor sestavil sledeče: Jože Goričar, cand. med., predsednik ; Makso Pregl, cand. med., podpredsednik ; Slavko Krmavnar, stud. iur., tajnik; Matevž Seučar, stud. iur., blagajnik ; Vladin.ir Leveč, stud. iur., knjižničar; Pravoslav Pertot, stud. med., gospodar; Davorin Spindler, stud. iur., namestnik.
(Slovansko pevsko društvo na Dunaju) priredi v sredo 13. maja t. I. ob osmih zvečer v Ronacher -jevi dvorani (I. Schellinggasse 4) svoj spomladni koncert, pri katerem sodelujeta znana slovenska operna pevka gospica F. V r h u n č e v a, in svetoznani c. k. komorni vir-tuoz g. Alfred Griinfeld. Na programu so zbori: Zajca Iv. pl. „Zora" (hrvaški), A. Dvora-kova slovaška zbora „Zal" iu „Divna voda"; slovenski zbor „Ljubica" A. Foersterja; „Jadna draga" srbski zbor; I. L a w r o w-sky„V čužine", mladoruski zbor itd. Društveni mešani tamburaški zbor igral bodo več hrvatskih narodnih glasbotvorov. Koncert obeta biti velezanimiv, na kar opozarjamo na Dunaju živeče Slovence.
Telegrami,
Dunaj, 12. maja. Nižjeavstrijsko namest-ništvo je razpustilo 19 akademičnih društev, ki so se udeležila shoda 11. marca, na katerem se je vsprejel sklep, na podlagi katerega se židovski dijaki smatrajo nezmožnim dati zadoščenje.
Dunaj, 12. maja. Kneginja Marija Lu-jiza je odpotovala včeraj zvečer s princema Borisom in Cirilom v Sredec.
Budimpešta, 12. maja. V obeh oger-skih zbornicah se je prebralo cesarjevo pismo, s katerim se otvoruje peto in zadnje zasedanje. Magnatska zbornica je takoj izvolila predsedništvo, v poslanski zbornici se pa vršč volitve danes in jutri.
Pariz, 12. maja. Konecni vspehi o občinskih volitvah v 351 glavnih krajih francoske republike so pokazali, da imajo v 234 odborih večino republikanci, v 85 radikalci ali socijalisti in v 20 konservativci. V 12 nadaljnih okrajih večina ni zanesljiva.
Rim, 12. maja. Včeraj seje vršil v cerkvi San Lorenzo v Lucino pogreb pokojnega kardinala Galimbertija. Vdeležilo se ga je 14 kardinalov, mej njimi državni tajnik Ram-polla, in vsi poslaniki pri Vatikanu. Orno mašo je služil nuncij Agliardi, truplo pa je blagoslovil kardinal Origlia.
Rim, 12. maja. „Agencia Štefani" poroča iz Masave, da je položaj dosedaj nespremenjen (?) in da se vrše pogajanja z Ras Mangašem radi izročitve v Tigrč se na-hajajočih italijanskih vjetnikov.
Rim, 12. maja. „Agencia Štefani" iz Masave brzojavno poroča: Včeraj so odšle prve čete v Italijo.
San Franoisko, 12. maja. Poroča se, da so napadli prebivalci Salamonovih otokov angleške kupce in misijonarje ter jih več pomorili.
Algier, 12. maja. Posebni vlak z dvema stotnijama vojakov, kateri so se imeli odpeljati na Madagaskar, je trčil blizu postaje Adelia ob osobni vlak. Ubitih je pet častnikov; 3 častniki, 30 vojakov in vsi železniški služabniki so ranjeni.
Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
wenic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk, Stefansplatz
Nr. 11, Parterre.
Hennebergova svila
—	pristna le, «ko se naroči neposredno od moje tovarne — črna, bela in barvena, od 35 kr. do gld. 14-65 meter, — gladka, progast», križ»at», vzorčasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poitnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
25 (o. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 8-3 1
ar Preizkusili in priporočili
so sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki
tinkturo za ielodeo lekarjaPlocollJa v Ljubljani (Dunajska cesta),
katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Stekleničica velja 10 kr.	121 (50-13) 1
Umrli so:
10.	maja. Apolonij» Gerdina, posestnica, 72 let, Sv. Petra cest» 79, vodenica. — Janez Erjavc, kurjača sin, 8 mesecev, Kolodvorske ulice 5, jetika.
11.	maja. Matija Rozman, kajžarja sin, 7 let. Črna vas it. 19, davic».
V hiralnici: 9. maja. Jožef Gramer, kajžarjev sin, 33 let, krvavenje možgan.
Tujci.
10. m»ja.
Pri Slonu: Lutz, Hausleuthner, Schubert, Herz, Binger z Dunaj». — Prouz iz Prage. — Boleasch iz Gradca. — Ra-desich iz Trst». — Ehrlich iz Zagreb». — Majdič iz Domžal.
—	VCeisseisen s Koroškega. — Grahovac iz Čabara. — Križaj iz Št. Petr». — Bruschvveiler iz Izle.
Pri Maliču: Fistric iz Zagreba. — Rau iz Schonfeld-a.
—	Winterstern iz Krnova. — Allodi iz Trsta. — Kobe z Reke.
—	■ Terbuhovič iz Zatičine. — Szydlowski iz Brezna. — Latzer iz Gradca. — Pessl iz Maribora. — Kotnik iz Lož».
Pri avstrijskem caru : Triad z Dunaja. Pri Juinem kolodvoru: Berendser iz Londona. — Kleckl in Wassalla iz Gradca.
Meteorologično poročilo.
8 o	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	«s ie . asa ¿¡N o >
11	9. zvečer	739-0	13-7	si. vzh.	del. oblač.	
12	7. zjutraj 2. popol.	7398 738 3	98 19-7	si. jvzh. sr. vzh.	skoro oblč. del. jasno	02
Brednja včerajsna temperatura 14-0° in za 0-3° nad normalom._
Zahvala gospinskega društva.
Dobrodelne predstave so zdaj vse dovršene in predstojnici gospinskega društva Olgi b a r o-novki Hein ne preostaje drugega nego prijetna dolžnost, da vsem onim, ki so se toliko trudili, da so uspele slovenske predstave, izreka svojo najtoplejšo zahvalo.
Kakor za nemške tako je tudi za slovenske predstave preblagorodni gospod polkovnik Viktor pl. Nitsch v najdragovoljnejši in navadni ljubeznivosti vojaško godbo dal na razpolaganje in gospod kapelnik Gottfried F r i s e k je s tem, da je osebno dirigiral orkestralni del, večer neizrečeno prijetno povzdignil.
Plinova družba je spet prevzela razsvetljavo na svoje troške, kar je bila velika pomoč in za kar ji gre velika zahvala; ista bodi izrečena tudi deželnemu odboru, ki je brez odškodnine dal na razpolaganje deželno gledališče.
Odbor, pri kater m so se dame: gospa dr. Tavčarjeva, gospa dr. Ferjančičeva, gospa dr. Jenkova, gospa dr. Susteršičeva in gospodje dr. Valentin K r i s p e r, dr. Frančišek Papež, gospod Janez V e n c a j z, c. kr. dež. sodišča svetnik, profesor Anton Funtek, profesor MaUvž H u b a d, akad. slikar Alojzij S u b i c ne-utrudljivo žrtvovali za dobro stvar, bode pri gospin-skem odbora vedno našel polno priznanje in hvaležnost.
Najprisrčnejša zahvala bodi tudi izrečena trudoijubnosti gospoda režišerja Inemanna, g. Alojzija G a n g 1 a in g. Miljutina Z a r n i k a in
vsem diletantom, ki so se tako odlikovali v veseli igri, gospodičini Leouiji Souranovi, Marijani Prosenčevi, liki Drenikovi, Frančiški Ska-z o v i, dalje gospodom Zamiku, Toporišu, Griča rju.Ravniharju inRoštanu, naposled vsem tistim, ki ho sodelovali pri opereti; zlasti je v tem oziru imenovati gospodično Devovo, gospo Juvančičevo, gospoda Englberta G a n g 1 a , ki se je vrbu tega odlikoval s tem, da je zložil in deklamoval prolog, kakor tudi vsem drugim sodelujočim damam in gospodom društva „Glasbene Matice", katere koncertni (ravnatelj profesor H u b a d in gospod pevskega zbora vodja G er bič sta si pridobila velike zasluge.
Hvala bodi izrečena še enkrat gospodu Jandzu Mathianu, c. in kr. dvornemu zalagatelju, kateri je s tem, da je dal na razpolaganje brez odškodnine dragoceni mobilar, izkazal svojo posebno Iju-beznjivost, gospodu gledališkemu intendantu Pla n -t a n u , da je prepustil garderobo slovenskega gledališča, gospodu dr. M i 1 e t i č u , intendantu hrvaškega narodnega gledališča za kostume pri živih podobah, naposled časopisom („Laibacher Zeitung", „Slovenski Narod", „Slovenec"), ki so prevzeli reklamo, in vsemu občinstvu za živahno zanimanje pri predstavah.
t
361 1-1
Tužnim srcem javljam, da je Vsegamogočni sklenil v boljše življenje poklicati častitega gospoda
Josipa Škofie-a
župnika v Železnikih.
Umrl je dni 11. maja ob 6. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb blagega rajnkega bode v sredo, dni 13. maja, ob 10. uri.
Vsem duhovnim sobratom pa tudi drugim prijateljem priporočam ranjkeg» v pobožni spomin in molitev.
V Železnikih, dne 11. maja 1896.
Janez Mer šol j,
kapelan.
Trpi z nmfiMo Uip
v lepem živahnem mestu na Štajerskem, n» najhpSem prostoru, se d4 v najem. — Ponudbe upravništvu „Slovenca" pod šifro B. K. 1000.	355 1—1
Zahvala.
360 1-1
Sl»vna „K m e t s k a posojilnic» z» ljubljansko okolico" je sopet letos v svojem občnem zboru tu-kajšnji revni šolski mladini 10 gld. za nakup šolskih potrebščin n»kloniti blagovolil», katerih prejem najhvaležneje potrjujem.
Krajni iolski svit na Golem,
dne 10. maja 1896.
lanez Kunauer,
predsednik kraj. šolskega svet».
Izprehodne palice,
319 30-14
keglji, Ugnum-sanotum kroglje, vozički za otroke, oanjloe za potovanje, ariston - glasba, ikatlje z glasbo, krožniki za kruh z napisom, razpela itd. itd priporoča lepo narejene iz trpežnega blaga po nizki ceni
FE. STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle).
Na prodaj ima
195 20-20 Jakob Lavrenčič
v Sodražlci. Cena 100 klg. je 12 gld.
221 13-10
v najbogatejši izberi, trpežno izdelane
priporoča po najnižjih cenah
L. Mikusch
v Ljubljani, Mestni trg štev. 15.
tSpcmladansRe
oSlefie,
v • P
povrsnine, nepremocljive
fiavelofie
289 10-9
za gospode in dečke kakor tudi za gospe in deklice
iz pristne velblodje dlake ali pravega tirolskega lodna priporočata v največji izberi
Sričar S cffiejač,
JOjuBljana, S tonov 3 ulice 9.
Hustr. cenilci razpošiljajo se franko in zastonj.
I> n a j 8 k a borza.
Dni 12. maja.
Skopni državni dolg ▼ notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
C. kr. cekini...........
101 gld. 35 kr.	
101 ,	20 .
122 „	60 .
101 „	20 „
122 .	50 „
99 .	10 .
948 .	
353 ,	75 .
120 .	25 „
58 „	82«/,.
U ■	76 „
9 „	54 .
44 „	•r>0 „
5 n	65 „
Dni 11. maja.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	147 gld.	—	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	155	„	50	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........196	.	50	„
4% zadolžnice Rudolfe ve želez, po 200 kron	99	.	19	„
Tišine srečke 4%, 100 gld..............138	.	50	„
Dunavske vravnavne srečke b% ■ • < •	127	.	—	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	25	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....98	„	50	,
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4%	99	„	25	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	222	„	KO	.
„ „ južne železnice 3% .	166	„	50	„
„ „ južne železnice b% .	128	„	60	„
, „ dolenjskih železnic 4*	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. — kr
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 139 Avstrijskega rudečeg» križa srečke, 10 gld. 18
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld........69
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......61
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 158 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3400 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rabljev 100.......
442
95 61 81 159 127
35
25 50
25
50
37
MJT Nakup in prodaja "£XK
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje z» zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K a 1» n t n » izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„9IERC1J
iolizeile it. 10 Dunaj, Ririahilfirstrasse 74 B
66
Pojasnila v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaol|skih vrednostnih papirjev in vestni svili z» dosego kolikor je mogoče visooega obrestovan]* pri popolni varnosti mm~ naloženih glavnic. H
\