Od 1. junija dalje je tajništvo EL zasedeno s poslovodečim tajnikom. Nalogo opravlja Bernard Sadovnik. Sedež tajništva je Celovec, 10. Oktober Str. 25/III; tel.: 0463/ 512528-30 (fax: 0463/512528-22). Tajništvo je odprto od ponedeljka do petka od 8. do 16.30. Številka 23 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 10. junij 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec Rb.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec OBIRSKO: Koncert in ples Čas: v soboto, 11. junija, ob 20.30 Kraj: pri Kovaču na Obirskem Sodeluje: Dekliški zbor „Karantanija“ iz Slovenije Za ples igra: ansambel „Štirje kovači“ Prireditelj: MoPZ SPD „Valentin Polanšek" Slovensko kmetijstvo tesneje povezati s koroškim ŠTAJERSKI DEŽELNI GLAVAR KRAINER: „Tudi štajerski Slovenci obstajajo“ Doslej so vodilni štajerski politiki vedno zanikali obstoj štajerskih Slo-vencev. Zato tudi nočejo jja ničesar slišati o pravi-* cah, ki jih zanje predvidi deva člen 7 ADR 3 e- jihj /- l I ra- ca- te ka Ob priložnosti Klestilo-vega obiska v Ljubljani pa je štajerski deželni glavar Krainer v pogovoru za Naš tednik dejal: „Tudi na Štajerskem obstajajo Slovenci.“ Na vprašanje, kako ocenjuje zahteve društva Člena VII, ki se zavzema za izpolnitev v državni pogodbi zajamčenih pravic, pa je spet dejal: „Ne razumem njihove motivacije." Če je nekaj nerazumljivo, potem je to Krainerjev odnos do manjšin in njegova nedoslednost. Samo lepo govoriti o Sloveniji in Slovencih pač ne zadostuje. Slovensko kmetijstvo se želi prestrukturirati in pri tem išče tesne stike z avstrijskim gospodarstvom. Pretekli teden se je slovenski kmetijski minister dr. Jože Osterc srečal s kmečkimi, političnimi in gospodarskimi predstavniki koroških Slovencev ter se dogovoril za tesnejše sodelovanje. Pod vidikom, da Slovenija išče tesne stike z EU in da hoče prilagoditi svoje gospodarstvo njenemu nivoju, bo dobilo sodelovanje po morebitnem pristopu Avstrije k EU še dodaten pomen. Več 0 obisku na strani 5 Jutri, v soboto, ste prisrčno povabljeni v Celovec! ZVEZA-BANK bo slavnostno odprla novo zadružno poslopje (pričetek: 10.00). Poleg sv. maše, blagoslovitve, govorov gostov, razstave domačih umetnikov in kulturnega programa je od 10. do 13. ure odprt poseben poštni urad. Poskrbljeno je tudi z domačimi dobrotami. Reportaža o novem zadružnem poslopju in poročilo o občnem zboru ZSZ: strani 8/9 2 Politika petek, 10. junij 1994 Politika 3 Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Po Klestilovem obisku v Ljubljani Nezadovoljiva bilanca Obisk državnega predsednika Klestila v Ljubljani (prejšnji teden) je bil v znamenju čim boljšega medsebojnega razumevanja in prijateljstva. Obe strani sta poudarjali skupne interese, sklicevali se na skupno zgodovino in dali jasno razumeti, da tudi odprta vprašanja koroških Slovencev ne morejo motiti dobrih meddržavnih odnosov. To je še posebej prišlo do izraza pri Klestilovem srečanju s predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom. Slovenski kancler je odkrito in brez ovinkov povedal, da je Slovenija zelo zainteresirana nad priključitvijo Avstrije k Evropski uniji. Enako tudi Klesti-lov gostitelj predsednik Milan Kučan. Vzrok tega je na dlani: Slovenija se želi namreč tudi sama pridružiti EU, od Avstrije pa pričakuje, da bo kot predvidoma nova članica unije resno podpirala ta njena stremljenja. Evropska unija. Klestil sam podpira zavzemanje Slovenije za EU. To potrjuje mdr. prošnja, ki so jo njegovi najožji sodelavci izrekli v pogovoru s časnikarji; želeli so, da bi v poročilih še posebej poudarili vprašanje odnosa med EU in Slovenijo. Klestil kot zagovornik EU seveda ne podpira Slovenije iz kakšne nesebičnosti. Poleg (varnostno) politične koristi in propagandističnega učinka za nedeljski referendum pričakuje za Avstrijo predvsem tudi finančne prednosti. V Bruslju so številni „piskriiz katerih je mogoče dobivati dodatna finančna sredstva za razne skupne („grenzüberschreitende“) investicije. Na primer za izgradnjo železniške proge z Dunaja preko Gradca in Maribora pa do Ljubljane in Kopra. Kot je znano, je koprsko pristanišče za avstrijsko gospodarstvo neprecenljivega pomena. S pomočjo podpor iz Bruslja se takšne investicije seveda precej lažje financirajo. V ospredju prvega obiska avstrijskega državnega predsednika v Republiki Sloveniji so torej bili skupni gospodar-sko-politični interesi. Odprta vprašanja koroških Slovencev tudi tokrat niso bila predmet Ein Prüfstein für die Zukunft ist gewiß die Frage, wie Österreich die Kärntner Slowenen behandelt. Nicht ganz verständlich ist freilich, warum der Bundespräsident auch in Slowenien so plakativ den Staatsvertrag als überholt darstellte. Denn nur zu leicht wird dadurch der Verdacht geweckt, Österreich wolle sich um die Staatsvertrags-Verpflichtun-gen für seine Minderheiten drücken. Insgesamt war und ist der Staatsvertrag ein Dokument der Freiheit für Österreich, und es scheint mir eine Überforderung des Fassungsvermögens breiter Schichten vorzuliegen, wenn jetzt nach dem Fall der Neutralität auch der Staatsvertrag so massiv angezwei-felt wird. Fritz csokiich (Kleine Zeitung, 4. 6.) obširnih razprav. Tako npr. predsednik slovenske vlade Drnovšek niti z eno besedo ni omenil naše narodne skupnosti, medtem ko je predsedniku slovenske države Kučanu treba priznati, da je Klestila vsaj opozoril na nekatere konkretne zadeve. Na prvem mestu je omenil vprašanje pretvornikov. Poleg tega je soočil svojega gosta mdr. tudi z vprašanjem otroških vrtcev in skupnega dvojezičnega pouka v 4. razredu ljudske šole, ni pa posebej opozoril na manjšinski mandat v deželnem zboru ter na skupno demokratično zastopstvo. Zame je to nerazumljivo. Republika Slovenija ima ravno ti dvi zadevi vzorno urejeni, Avstrija pa se tega še vedno brani, ker takšna ureditev volilnim interesom večinskih strank ne odgovarja. Državna pogodba. Posebno mesto je še zavzela državna pogodba. Klestil ni samo ponovno poudaril, da je ta „zgodovina“, temveč je tudi menil, da je „politično izpolnjena". Hkrati pa je spet govoril o nerešenih manjšinskih pravicah. Kučan sam ni vztrajal na tem, da naj bi bila državna pogodba formalno slej ko prej merodajna. Zanj je pomembno, da so manjšinske pravice sploh pravno zajamčene; v kateri veljavni obliki (npr. v obliki bilateralne pogodbe med Slovenijo in Avstrijo), pa je zanj odprto vprašanje. Ali bo odstopanje od državne pogodbe privedlo do tistega rezultata, ki si ga slovenska stran želi, je odprto. Nisem edini, ki je več ko skeptičen. Drži sicer, da imajo pri nas določila 7. člena ADP ustavni rang. Kljub temu pa se je treba zavedati, da Avstrija danes o bilateralni pogodbi s Slovenijo sploh noče slišati — kakor nima nobenega posluha za rešitev vsaj enega manjšinskega vprašanja. Bilanca dvodnevnega Klesti-lovega obiska v Ljubljani? Glede odprtih manjšinskih vprašanj gotovo nezadovoljiva. Prioritete so jasne. Edini konkretni napredek je bilo odprtje Hiše koroških Slovencev v Ljubljani ob uradni navzočnosti obeh državnih predsednikov in deželnih glavarjev Zernatta in Krainerja. Razveseljiva je bila tudi Kučanova izjava, da narodna skupnost s kulturo samo ne more preživeti. Brez politične volje je obsojena na smrt. Želim si, da bi ta miselnost vladala tudi na višji ravni — v bilateralnih odnosih med Avstrijo in Slovenijo. ČestitkeNSKS PODIJSKA RAZPRAVA NAŠEGA TEDNIKA IN KLEINE ZEITUNG O EU: in EL Zernattu NSKS je Zernattu in ostalemu kolegiju koroške deželne vlade čestital k izvolitvi. Hkrati ga je opozoril na nujno reševanje znanih, še vedno odprtih vprašanj in urgiral pogovore, za katere je zaprosil že aprila. Tudi EL je poslala čestitke ponovno izvoljenemu deželnemu glavarju, ki bo tudi pristojen za narodnostna vprašanja. V čestitki mdr. piše: „Kot pristojnemu referentu za vprašanje narodnih skupnosti Vam je gotovo znano, da je še slej ko prej mnogo vprašanj odprtih. Najbolj pomembno je prav gotovo ureditev zastopstva Slovencev v koroškem deželnem zboru." Nadalje je EL opozorila Zernatta na vprašanje Glasbene šole, dvojezičnih otroških vrtcev, dvojezične topografije ter razširitve slovenskih televizijskih in radijskih oddaj OR F. Vouk: „Za narodno skupnost je Evropska unija pozitivna“ Naš tednik je razpravo organiziral, soprireditelj je bila Kleine Zeitung, sodelovali so prominentni politiki, velika dvorana celovškega WIFI je bila nabito polna, razprava je bila živahna, zelo konkreten pa je bil tajnik EL mag. Rudi Vouk: jasno se je izrekel za pristop k Evropski uniji. Tajnik EL je argumentiral v prvi vrsti z manjšinskopolitičnega vidika. Njegovi argumenti so: • Za narodne manjšine je dobro, če meje izginjajo, kajti ravno zaradi mej so se znašle v manjšinskem položaju. • V skupni Evropi obstajajo večje možnosti, da se uresniči evropsko manjšinsko pravo in da !se manjšinske pravice uveljavijo judi v lastni državi. Avstrija se na mednarodni ravni zavzema za jzaščito narodnih skupin. V EU bo soočena z drugimi oz. bolj-jšimi ureditvami, kakršne imajo nPr. Danci v Nemčiji. Tako bo prišla pod pritisk in bo morala judi doma začeti uresničevati manjšinske pravice. • V raznih evropskih državah smo priča raznim nacionalističnim izgredom. V Italiji zahtevajo fašisti od Slovenije Istro, Grčija noče priznati Makedonije. Kot članica EU pa morata upoštevati minimalne standarde, mdr. načelo nedotakljivosti meja. Če bi Italija in Grčija bili zunaj EU, bi lahko mednarodne proteste označili kot vmešavanje v notranje zadeve. • Za Avstrijo to mdr. pomeni: če bi Haider postal zvezni kancler, bi ga v EU laže preživeli, kakor pa če bi ostali zunaj. • Poleg mag. Vouka so razpravljali tudi najvišja koroška politika (deželni glavar Zernatto in njegov namestnik Ausserwin-kler), generalni tajnik FPÖ Gras-ser in predsednik parlamentarnega kluba LF (Liberales Forum) Frischenschlager. Od politikov je nasprotoval pristopu k EU samo Grasser. Zer- natto in Ausserwinkler sta skušala prepričati predvsem z varnostno-političnimi argumenti, Frischenschlager pa je bil edini, ki je skušal soočiti občinstvo z globljimi dimenzijami pristopa. Opozoril je na to, da potrebuje Evropa skupno politiko, če se hoče v gospodarstvu in socialni politiki uveljaviti nasproti ZDA in Aziji. Poleg tega je bil edini, ki je podprl Vouka v zahtevi po evropskem manjšinskem pravu. Diskusija je bila živahna. K besedi se je javil tudi predsednik SGZ kom sv. Franc Rutar, vnet zagovornik EU. Dejal je: „Večina Korošcev je za pristop k EU. Obstaja samo nevarnost, da bodo zagovorniki ostali doma, medtem ko bodo Haiderjevi pristaši šli na volišče in glasovali proti.“ Sicer pa so v nabito polni veliki Udeleži me glasovanja o pristopu k EU! EL in SJK se zavedata, da je nedeljsko glasovanje o pristopu Avstrije k Evropski uniji zgodovinskega pomena. Kot pripadniki narodne osti ne bodo več odvisne od obrohotnosti večinskih naro-ov. Menimo, da je evropsko druževanje tudi korak v smer 'seevropske manjšinske zašči- skupnosti pozdravljamo pnza- e_ gaj v sk , Evropi noben devanje za evropsko zdruze- 1arod ni VečinSki. vanje. Večina evropskih manj- Zavedamo se> da bi s prist0. sin je nastala, ker so jih s po-pom AVStlije k Evropski uniji tegovanjem mej odrezali odLsta|a meja med Avstrijo in matičnih narodov. Asimilacijski S|ovenjjo manj propustn£L Ne pritisk m diskriminacija manj- j|ede na izid nedeljskega glaso- šin sta posledica poskusov ustvarjanja narodnostno eno- SvropsTa" unTja' ne licimh nacionalnih držav. f janja zahtevamo, da Avstrija in postavljata _ , , „ . lovih pregrad, temveč omo- Evropsko združevanje ponujaj-a(a jn pospe§ujeta povezo- možnost prestreči ta nenaravni proces narodnostne m rž njekJp(Lj äd ran" in uresničiti enakopravnost vseh evropskih narodov, ne glede na njihovo številčnost. EL in SJK s tem v zvezi poudarjata, da je potrebno ustvariti evropsko manjšinsko pravo, tako da narodne skup- »anje in sodelovanje v prostoru Proces evropskega združe-'anja je še na samem začetku. Mednarodno prepletanje zahte-'a rešitve na mednarodni ravni. Centralizacija pa ne sme privesti lo tega, da ne bi mogli več od-včati o našem lastnem življenj- skem prostoru in v lastnih zadevah. Zato poudarjamo, da je tako v Avstriji kot tudi v Evropski uniji treba izgraditi načelo, da se odloča čim bližje neposredno prizadetim. Za naše kmete bi pristop k Evropski uniji pomenil veliko breme. Priznavamo, da Evropska unija nudi olajšave za gorske kmete in za gozdarstvo ter da Koroški ponuja nove vire za regionalno pospeševanje. Vendar bi v celoti gledano Evropska unija za naše kmete pomenila nazadovanje. Večina malih in sred-nih kmetov verjetno ne bi mogla vzdržati konkurence kmečko razvitejših predelov Evropske unije. Z vidika zastopanja stanovskih interesov, SJK ne more slediti nekritični propagandi uradnih kmečkih zastopnikov. Pristop k Evropski uniji se tiče vseh predelov našega življenja. Odklanjamo propagando, ki riše nebesa v Evropski uniji in pekel izven nje, ali narobe. Pristop bi prinesel po eni strani prednosti, vendar tudi poslabšanja na drugih področjih. Zato EL in SJK ne dajeta priporočila za nedeljsko glasovanje. Medtem ko npr. narodnostni, gospodarski ali varnostni vidik ter evropska solidarnost govorijo za Evropsko unijo, po drugi strani mdr. kmečki in prometni (tranzit) vidik, nevarnost razprodaje zemljišč in trenutno še nedograjena demokracija na evropski ravni govorijo proti njej. Vse člane, pristaše in volilce EL in SJK pa pozivamo, da se udeležijo glasovanja in po svoji trezni presoji soodločajo o bodočnosti naše domovine. Andrej Wakounig, EL zb. sv. dipl. inž. Stefan Domej, SJK Tajnik EL mag. Rudi Vouk. dvorani WIFI bili Slovenci bolj redko zastopani. Med njimi pa nista manjkala predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig. —Kuj— P.S.: V imenu prirediteljev je udeležence razprave v obeh deželnih jezikih pozdravila Milka Hudobnik. Glas iz domače vasi /* FRLOZEV LUKA Me je zadnji petek skoraj vrglo iz hlač, ko sem bral v Našem tedniku, da namerava SAK jeseni nastopati „z amaterski ekipi". Stresel sem svojo glavo, da bi vedel, kam naj to uvrstim. Pa se mi je posvetilo, da bi bil moral to že napraviti pisec, preden je kaj takega spustil v svet. Če on ne bi bil tako skregan s pravili naše ljube slovenščine, kakor sem jaz z nogometom, bi že vedel, da se pravi „z amatersko ekipo". Lahko rečem, da je pravi profesionalec v kovanju jezikovnih spak. Amater gotovo ni. Amater pomeni po naše ljubitelj. Če bi pisec ljubil slovenski jezik, ga ne bi tako kvaril in grdil. 4 Politika Narodna skupnost, ki se ukvarja samo s kulturno, ne more preživeti. Tako Milan Kučan na slavnostnem odprtju Hiše koroških Slovencev v Ljubljani. Sporočilo, kije danes še posebej aktualno. Mohorjeva družba in njen direktor dr. Anton Koren sta lahko upravičeno ponosna. Spet enkrat se je izkazalo: kdor je vztrajen, ta tudi kaj doseže. Obisk odprtja Hiše koroških Slovencev je bil izredno dober, prisotni so bili najvidnejši predstavniki političnega, kulturnega, gospodarskega in cerkvenega življenja. Dejstvo, da sta Hišo koroških Slovencev slavnostno odprla državna predsednika dr. Thomas Klestil ter Milan Kučan in da je pri tem sodeloval tudi koroški deželni glavar dr. Christof Zer-natto (poleg svojega štajerskega kolega dr. Josefa Krainerja), daje vsekakor Hiši oz. njenemu poslanstvu dodatno politično težo. Z najvišje strani je bila priznano: Slovenska manjšina je aktiven dejavnik povezovanja med Avstrijo in Slovenijo. Posebej je to še poudaril predsednik Kučan. Hkrati pa je tudi potrdil: „Danes smo zbrani vsi Slovenci, ne glede na razlike. To je znamenje, da imamo dovolj moči za edinost, srečo in spravo." Odprtje Hiše koroških Slovencev v Ljubljani Kučan: „Samo kultura je za preživetje premalo“ Hišo koroških Slovencev sta blagoslovila krški škof dr. Egon Kapellari in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Prisotni so bili tudi celovški župan mag. Leopold Guggenberger, njegov ljubljanski kolega dipl. inž. Jože Strgar in predsednik ZSO dr. Marjan Sturm. S pesmijo so slovesnost olepšali Smrtnikovi fantje. kovi fantje v krogu prominentnih politikov (zgoraj). Klestila in Kučana sta pred hišo sprejela predsednik NSKS Grilc in predsednik MD Kopei-nig. Pozdravil pa ju je tudi krški škof Kapellari, ki je Protektor Mohorjeve. „V Sloveniji moramo biti še bolj prisotni!“ Dr. Anton Koren, direktor Mohorjeve družbe, v pogovoru z Našim tednikom mdr. poudarja, da naj bi se v Hiši koroških Slovencev v Ljubljani odvijali tudi politični pogovori, tako neuradni kakor tudi uradni. Naš tednik: Poleg Mohorjeve družbe in podjetja Korotan — mednarodna družba za trgovino in udeležbe, naj bi imeli svoje predstavništvo tudi NSKS, KKZ in SGZ. Dr. Anton Koren: Z demokratizacijo Slovenije so nastale tudi za nas koroške Slovence nove razmere. Na oblasti ni več samo ena stranka, iskati moramo redne stike do vseh demokratičnih struktur. Drugače rečeno: biti moramo v Sloveniji še bolj prisotni! Zato smo ponudili NSKS, KKZ in SGZ. Kakšen naj bi bil delovni program koroško-slovenske „ambasade“ in kako ga mislite uresničevati? V okviru slavnostnega odprtja smo odprli tudi razstavo slovenskih umet- nikov iz Koroške. Skozi njo je vodil dr. Janko Zerzer. Sicer pa načrtujemo redne manjše prireditve, od literarnih branj pa do tiskovnih konferenc. Želimo pa tudi, da bi se v naši hiši odvijali politični pogovori, uradni in neuradni. Zato bomo morali najti osebo, ki bo — po možnosti glavnopoklicno — pokrivala vse te potrebe. Ta mora biti na vsak način koroški Slovenec. Katera vprašanja bi se morala nujno rešiti v sodelovanju s Slovenijo? Treba bo na novo definirati način finančnega podpiranja. To ne samo glede koroških Slovencev samih, temveč tudi glede razmerja koroški Slovenci — Slovenci v Italiji. Trenutno znaša to razmerje 30:70. Treba bo skušati to relacijo spremeniti v našo korist. Pri tem bo določen del f moral odpasti za gospodarstvo. Zakaj? I Vedeti moramo, da Slovenci v Italiji L že vedno dobivajo nadpovprečno (, finančno podporo in da imajo pred- ji vsem močno razvito gospodarstvo. | Na Koroškem so podjetja iz Sloveni- L je pred nekaj leti ustanovila mešane ^ družbe, ki pa niso imele zdrave go- | spodarske osnove, temveč so bile j, bolj umetne tvorbe. Zdaj, ko v Slove-niji uveljavljajo tržno gospodarstvo, ,g skoraj vsa ta podjetja propadajo. Po- L sledica tega je izguba 500 delovnih 7 mest, in to ravno na dvojezičnem ozemlju. L Pa še to: s pristopom Avstrije k EU bo n po moji oceni postalo dvojezično o ozemlje za produkcijske firme v Slo- k veniji zopet zanimivo. Nagovoriti bomo morali zdrava in uspešna pod- !( jetja, da se naselijo v naših krajih. EU ls predvideva namreč za našo regijo podpore, če se odločimo za preko- ,g mejne projekte. Treba bo to na vsak lc način primerno izkoristiti. —Kuj— c h 5 Politika ',6 ► Slovenski minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc (peti z leve) na obisku pri naših političnih in gospodarskih zastopnikih. Sprejeli so ga Skupnost južnokoroških kmetov, Narodni svet, Enotna Usta in Zveza slovenskih zadrug. Minister Osterc: Slovenija želi v petih letih doseči nivo Evropske unije Kmetijstvo v Sloveniji želijo prestrukturirati in prikrojiti avstrijskemu oz. evropskemu nivoju. Pri tem želijo pomagati tudi naši koroški slovenski | 'kmetje. Med Slovenijo in Koroško naj bi v prihodnje prišlo na kmečkoizob-J raževalnem področju do še tesnejšega sodelovanja. To sta se pretekli petek v Cevcu domenila slovenski minister a kmetijstvo dr. Jože Osterc in kupnost južnokoroških kmetov, linister je bil v spremstvu direktorja republiške uprave za pospe-evanje kmetijstva Ervina Kuhar-l, svetovalke Brede Kump in ge-'eralnega konzula dipl. inž. Jože-a Jeraja na oficialnem obisku na foroškem in je vodil pogovore z lašimi kmečkimi, gospodarskimi h političnimi predstavniki. Namen biska je bila poglobitev gospodarsko političnih odnosov med Slovenijo in slovenskimi struktu-Mmi na Koroškem. V Celovcu je Sprejel ministra tudi celovški žu->an Leopold Guggenberger. Frakcijski vodja Skupnosti juž-jlokoroških kmetov (SJK) dipl. te. Štefan Domej je ministru ^stereu predstavil izobraževalno dejavnost slovenskih kmetov na loroškem, ki imajo s Kmečko iobraževalno skupnostjo (KIS) fetanovo, ki nudi našim kmetom ktualen in strokoven izobraže-'alni program, ki je bil neposredna orientiran na spreminjajoči se ospodarski in ekološki položaj v fnetijstvu. Ob primeru kmetov Valentina Karg la v Bekštanju (kmečki turizem) in Hanzija Štickra v Št. Petru (ogrevalna naprava na lesne sekance) so ministru predstavili dva inovativna kmeta, ki sta odkrila nove tržne možnosti, s katerimi bosta gotovo tudj v Evropski uniji konkurenčna. V Št. Petru je minister obiskal tudi Višjo strokovno šolo za ženske poklice, katero obiskuje tudi lepo število dijakinj iz Slovenije. Za ministra Osterca je bil ogled kmetij in šole zaradi tega zelo zanimiv, ker se Slovenija na kmeč-kogospodarskem področju vedno bolj orientira po Avstriji; posebno to velja še za možen pristop Slovenije k Evropski uniji. Minister Osterc je dejal, da želi Slovenija v teku petih let doseči gospodarski nivo Evropske unije. V tem času bo treba slovensko kmetijstvo prestrukturirati, posebno bo treba ustvariti večje enote. V Sloveniji je povprečna kmetija velika le štiri ali pet hektarjev, kar je že danes premalo. Frakcijski vodja (SJK) dipl. inž. Domej je ministru ponudil pomoč in sodelovanje, še posebno na izobraževalnem področju. Tako naj bi prišlo do izmenjave referentov pri šolanju kmečke mladine. V načrtu je tudi izmenjava kmečkih praktikantov. Prvi praktikanti iz Slovenije so lani že bili na južnokoroških kmetijah. Možnosti za poglobljeno sodelovanje se odpirajo tudi na zadružnem področju, je po obisku ministra ugotovil tudi direktor Zveze slovenskih zadrug dipl. trg. Joža Habernik. Še posebno to velja za kmetijstvo in bančništvo, saj bodo koroške slovenske zadruge in Posojilnce po možnem pristopu Avstrije k EU pomemben poslovni partner. Minister Osterc se je srečal tudi s predstavniki Narodnega sveta in Enotne liste, kjer je tekel pogovor o skupnem zastopstvu koroških Slovencev in še drugih odprtih političnih vprašanjih. Minister Osterc je dejal, da bo podprl težnje zastopnikov koroških Slovencev in obljubil, da bo zadevna vprašanja ustrezno tolmačil tudi v Sloveniji in pri meddržavnih stikih z avstrijskimi politiki. Silvo Kumer NA KRATKO • Kotmara vas Občinska seia Najvažnejši točki občinske seje v ponedeljek, 30. majni-ka, sta bila poročilo nadzornega odbora in letni račun za leto 1993. Čeprav se mora občina ubadati s precejšnjimi denarnimi težavami, je kljub temu uspelo ustvariti nekaj denarnih zalog, ki bojo še bolj potrebne, ker se pač denarna odeja vse bolj krči, izdatkov pa bo vedno več (otroški vrtec, kanalizacija). Zaradi tega, ker pri kanalizaciji na llovju občina ne dobi sredstev od dežele, je bilo treba spremeniti finančni načrt (celotni projekt stane 14.450.000, - šil., dežela pa ne prispeva deleža 345.000, - šilingov). Občinski svet se je ukvarjal s prenamembami zemljišč in je tudi sklenil povišanje najemnine v obeh občinskih stanovanjskih hišah (v eni se najemnina za m2 zviša od 10 na 15, v drugi pa od 15 na 20 šilingov). Za zaključek je župan Hugo Götzhaber prebral predloge. EL predlaga, naj občina prevzame v Ca-horčah pot od med Šmarješko in deželno cesto v celoti v javno lastnino. • Sele Odprtje obnovljenega občinskega urada V Selah so investirali 7,8 milijona šilingov v prezidavo občinskega urada. Obnovili so streho, celo hišo izolirali, prostore bolj smiselno razporedili in tudi na novo opremili. V nedeljo, 19. junija, bodo občinsko hišo ob 11. uri slavnostno odprli. Slavnostni spored bosta oblikovala šolski zbor in pevski zbor PD Sele. V Selah pričakujejo tudi številne častne goste. • Seminar v Globasnici Problem kanalizacije V Globasnici bo v ponedeljek, 13. junija 1993, ob 18.30 seminar o vprašanjih kanalizacije. Predavala bosta dr. Karl Staudinger (prostopo-klicni pravnik in izobraževalec odraslih) ter mag. Franz Arnold (strokovnjak za vodno pravo pri deželni vladi). Vabljeni so še posebno občinski odborniki iz Podjune. Predavanje bo v gostilni Šoštar, vabi pa Politično upravna akademija. 6 Iz naših občin Besedo ima občinski politik LENART KATZ EL Suha Predsednik kontrolnega odbora Razporeditev mandatov v občinski sobi: VP 7, SP 5, EL 2, FP 1 Kanal: v Pliberku, na Bistrici in v : Globasnici razmišljajo o alternativah Do 1. januarja 1997 morajo koroške občine rešiti vprašanje: kanalizacije. V Šmihelu, Pliberku in Globasnici so nasprotniki skupnega „velekanala“ dosegli medtem svoj prvi cilj: v vseh občinskih odborih resno razmišljajo o alternativah. Poroča Silvo Kumer V naši občini je kontrola še posebej pomembna Naš tednik: Kot predsednik kontrolnega odbora imate v bistvu zelo važno funkcijo, katero v marsikateri občini še precej podcenjujejo. Katz: Kako važna je funkcija kontrolnega odbora vidimo ob številnih škandalih, ki so jih odkrili v raznih občinah. Svojega dela ne vidim samo v tem, da bom preverjal, ali je blagajna v redu, ampak, da izvajam kontrolno funkcijo tudi na drugih področjih. Tako smo zdaj pregledali, kaj konkretno delajo občinski nastavljenci. Odkrili smo, da so opravljali brez dovoljenja občinskega odbora dela za posamezna društva in so ure enostavno zaračunali ljudski šoli. Pri taki natančni kontroli gotovo naletite na odpor občinskih nameščencev... To ne bi nujno trdil. Dejstvo pa je, da je treba občinsko upravo strogo kontrolirati. Ker je naš župan Siegfried Skubl istočasno tudi vodja občinskega urada, je treba tudi preveriti, ali se drži vseh zakonskih predpisov in ali ne meša svojega poklica s svojo politično funkcijo. Nekaj primerov smo že ugotovili in ga pozvali, naj se drži predpisov. Kot ravnatelj ljudske šole v Žvabeku se gotovo veselite obnove šole? Na vsak način. Občinski odbor je sklenil obnovo šole za 4,4 mio. šilingov. To je zelo važen projekt. Prav tako je pomembno, da bodo tudi na ljudski šoli v Potočah še letos dobili električno kurjavo. Manj veselja pa gotovo imate z enojezičnim otroškim vrtcem? Večinske frakcije v naši občini so izredno trmaste in ozkovidne, če gre za vprašanja dvojezičnosti. Tako so tudi proti dvojezični otroški vrtnarici, ki bi jo v naši občini potrebovali. O toleranci in enakopravnosti v večinskih frakcijah očitno nočejo ničesar slišali. Potem pa nam nekateri v Celovcu hočejo še pridigati integracijo v večinske stranke! Silvo Kumer Prvotno so občine Pliberk, Bistrica in Globasnica hotele graditi skupno čistilno napravo pri Dobrovi v občini Pliberk. Stroški za gradnjo čistilnice in kanalizacijske mreže bi znesli nad 800 mio. šilingov. To je za tako majhne občine nedvomno veliko denarja. Prvi glasni nasprotniki so se javili v bistriškem občinskem svetu, kjer so zdaj mandatarji očitno kolektivno odskočili od veleprojek-ta in so dali izdelati študijo o možnih alternativah, ki naj bi bile znatno cenejše. Veliko časa mandatarjem ne preostane. Zakonodajalec predpisuje, da morajo občine do 1. 1. 1997 predložiti vodnopravno dovoljene načrte za čiščenje odplak. Zakonodajalec ne predpisuje gradnje kanalizacijske mreže, določa pa, v kakšni meri mora biti voda očiščena. Ali je vodo možno zadostno očistiti z biološkimi čistilnimi napravami, je vprašljivo. Dejstvo pa je tudi, da to tudi s čistilnimi napravami danes ni vedno možno. OB ROBU Med dvema stoloma 'j Bistriški, šmihelski in globaški : občinski možje zdaj tako rekoč sedijo med dvema stotoma in ne i vedo, na katerega se naj usede- . jo. Veiekanai ati male biološke čistilnice? Zakonodajalec ne daje več veliko časa, ki pa bi bi! za tako pomembno odločitev potre- , ben. Če se bodo odločili za vete- j kanal, bo le-ta sprazni! občinsko ' blagajno za desetletja. Če pa bo- j j do čakati in zamudili zakonski rok i (1. 1. 1997), pa bo prišel državni • tožilec, ki je že v Dobrii vasi do- ji kazal, da ne pozna pardona. A Kaj pravijo referenti za varstvo okolja? OBČINA PLIBERK Mag. Raimund Grilc (VP) Tudi občina Pliberk bo dala izdelati študijo, na osnovi katere se bomo mandatarji odločili. Če do skupnega kanala ne bo prišlo, bomo morali v Pliberku najti lastno rešitev. Ob primeru nove pivovarne v Sorgendorfu, ki mora sama skrbeti za čiščenje odplak, vidimo, da bomo morali hitro najti rešitev. To velja tudi za industrijski park v Drveši vasi, kjer moramo novim podjetjem nuditi celo infrastrutkuro s kanalizacijo, sicer bodo šla v druge občine. OBČINA BISTRICA Jože Partl (EL) V občini Bistrica bomo dali izdelati študijo o malih čistilnicah. Na osnovi študije se bomo dokončno odločili. Če bi bili gradili kanalizacijo v času, ko smo bili združeni še z občino Pliberk (pred 1990 - op. uredn.), bi vozili najceneje. Tedaj bi stal priključek le 23.000,— šilingov, danes so stroški znatno višji. Kot pristojni referent sem seveda za najcenejšo varianto. Prvi konkretni računi pa dokazujejo, da tudi male čistilne naprave niso tako poceni, kot to nekateri zatrjujejo. OBČINA GLOBASNICA , ; Paul Robnik (SP) J Kaže, da skupnega M' 2 nala Bistrica - Pliberk - Gio, v basnica ne bomo gradil r Naš veliki problem je v tefl1 v da je 98,3 % naše občine j v zaščitnem področju talij p vode (ostali obe občine | r; 30%). Gotovo bomo dob, 2 stroge predpise, ki pa jih W mo le zelo težko uresniči „ Kot pristojni referent sem k; alternativne možnosti, če ji d bo dežela subvencionirali te Sem pa proti temu, da t p( naročali eno študijo za d rti Iq go in vse drago plačeval m Rešitev moramo najti še K n< tos poleti. gi 7 Reportaža I 20 LET KLUBA SLOVENSKIH ŠTUDENTK IN ŠTUDENTOV V GRADCU Od pesmi do S „črnega kavča“ Že v torek, 24. maja, je klubski zbor „Graški študenti“ v smislu tega jubileja napravil koncert na visoki šoli za glasbo. V petek pa je sledilo še praznovanje v klubskih prostorih KSSŠG z obetajočim programom. o o o oö A-9400 Wolfsberg Libellenweg 20 Telefon und Fax: 0 43 52 / 52 4 73 Autotelefon: 0 66 3 / 84 82 37 < m er LU Mag. arch. Dipl. Ing. Reinhard Karl Müller Hohenwarter ARCHITEKT ARCHITEKT Staatlich befugte und beeidete Ziviltechniker 7 Ankershofenstraße 8 • A-9020 Klagenfurt Tel.: 0463/55 0 38 • 51 22 93• Fax: 0463/51 65 13 o CO XlGlPJ Innenausbau Komedija ni nujno komična Navadno je na pamflete (glej „Pisma bralcev, Adrian Kert, Komedija ni nujno komična“) sploh težko odgovarjati, ker skušajo samo žaliti in potvarjati dejstva. Vendar moram zaradi objektivnosti odgovoriti na nekatere nepravilno-stijn neresnice. Če bi pisec Adrian Kert prebral gledališki list, ki smo ga brezplačno delili pri vhodu v dvorano, ne bi streljal takih kozlov. 1. Igralci in režiserka „Odra 73“ so vseh 22 let, kar nastopajo, delovali in se niso „oddihovali“, temveč i sodelovali tudi pri raznih koncertih kot napovedovalci in pri drugih : večjih igralskih projektih, npr. pri Gledališču ob Dravi. Zadnja uprizoritev pa je bila „Lažnivka" leta 1993. 2. Piscu zaradi mladosti odpuščam, da ni mogel poznati izbora prejšnjih iger, vendar ne drži, da „smo izbirali kvalitetnejše dramske stvaritve iz slovenske literature", razen, če sem prišteva režiserko in pisateljico Anito Hudi. (Že bežen pogled v gledališki list bi ga poučil o nasprotnem.) 3. Čeprav pisec pravi, da pozna delo A. T. Linharta, nadalje sam ne spozna, da smo se strogo držali originala, spremenili pa smo jezik v naše narečje, kraj in delno poko-lenje oseb. Ob tem smo pač vzeli na piko našo bolj in manj živo dvojezičnost. 4. Kar se tiče snubljenja, pa sem mnenja, da zaljubljenci tu in tam še zmeraj uporabljajo tisočletja stare navade. 5. Pri vsem tem pa mi ni jasno, koga je hotel povleči za ušesa pri svojem nezadovoljstvu nad deba-klom naše 20-letnice (doslej smo prejeli izključno čestitke). Da se mora „brcati v zadnjico“, da gre iz „solidarnosti“ na prireditve, kaže na kaj čudno duševno stanje pisca do kulturnih prireditev. Žal je vztrajen bučen smeh in večkratni aplavz na sceni preglasil piščevo „zategnjeno nasmihanje", tako da si do objave njegovega pisma nismo bili na jasnem, kakšno polomijo smo ustvarili. Če smo piscu v tej uri in pet minut, ne v „poldrugi uri'1, prizadejali duševne in telesne bolečine, mu je odprta pot prek sodišča. Osebno mi je taka oblika komuniciranja odvratna, vendar ne morem drugače kot na nesramno pismo nesramno odgovoriti. In zdaj resno: Kot predsednik SPD „Edinost" v Pliberku se bom zavzemal za vse kulturnike, ki z veliko zavzetostjo delujejo za našo skupno kulturo in njen razvoj. Režiserka in pisateljica Anita Hudi je vseh 26 let, kar deluje na Koroškem, ogromno prispevala k naši kulturi (o tem bi se pisec lahko pozanimal v časopisju), skrbela kot mati in žena, da je lahko „angažirani pred-| sednik SPD .Edinost' se mogel J „angažirati“ tudi v različnih organi- Razno ... fUtm* faalcca ... P.n. Naš tednik 10. Oktoberstr. 25/111 9020 Celovec zacijah. Kako je to, bi moral pisec sam vedeti iz svojih lastnih izkušenj, preden bi napisal svoj pamflet. Sprejemljivi smo za pošteno in objektivno kritiko, ki smo jo zmeraj prejemali in z njo konstruktivno gradili svojo pot in tudi dosegli visoka priznanja gledaliških strokovnjakov. Osebno pa ne sprejemam nerazumljive žolčne izlive in destruktivno blatenje ljudi, ki se pošteno in z velikimi napori trudijo za napredek v kulturnem življenju na Koroškem. Jožko Hudi preds. SPD „Edinost“ v Pliberku „Iz naših občin“ „Selški socialdemokrati spet glasovali proti dvojezičnim kažipotom". Selška SPÖ proti enakopravnosti slovenščine. Nečasten sklep selskih socialistov, itd. Ti naslovi se stalno pojavljajo in so postali že pravi „Gütezeichen“ za slovenske časopise na Koroškem. Človek se kar ne more načuditi, da je v Selah sploh še kakšna sled slovenščine, ko jo ti „socialdemokrati" tako dosledno zatirajo. Sedaj pa k vsebini članka, ki ga je napisal Silvo Kumer. „V Selah so mandatarji EL spet globoko razočarani od svojih kolegov v SPÖ, ki so glasovali za „enojezične“ kažipote na kolesarskih poteh“. Če so mandatarji EL nad kom razočarani, potem so lahko le sami nad sabo. Soglasen je bil sklep občinskega odbora, da se občina Sele vključi v Rožansko turistično regijo. Tudi vsi EL mandatarji so „brez pridržka“ glasovali za pristop! Čeprav jim je bilo znano, da se to društvo imenuje „Natur- u. Ferienregion ROSENTAL' — torej le enojezično. Prav tako jim je bilo tudi znano, da se vse združene občine podredijo pravilom tega društva, kar velja seveda tudi za Sele. Tudi to je bilo jasno, da bodo vse oznake, bodisi kolesarske poti ali druge, brez izjeme enotne za četo regijo. Žalostno je, da se mandatarji EL spomnijo šele zdaj, ko bo vzdolž Bajtiške deželne ceste nameščenih pet „enojezičnih“ kolesarskih kažipotov, da bi za Sele vse to moralo biti „dvojezično". Spomnili so se tudi, da bi k „Rosentalu" morala biti dodana še „Rožna dolina". Ker te zahteve občinski svet ni podprl z zaželeno večino, so seveda spet vsega krivi „selski socialdemokrati" — res čudna logika. Franci Kropivnik, Sele-Zvrhnji Kot Popravek V poročilu Našega tednika z dne 3. 6. 1994, ki ga je napisala H. St., je nekaj zelo bistvenih napak, ki bi lahko privedle pri bralcih do napačnega mnenja o SGZ. Gre za sledeče: 1. Urednica je zapisala, da Zvezo slovenskih gospodarstvenikov še slej ko prej bojkotira Zveza slovenskih zadrug. SGZ se imenuje Slovenska gospodarska zveza, in ne drugače. Zveza slovenskih zadrug SGZ na noben način ne bojkotira, ampak ji želi, da bi se vsestransko dobro razvijala. 2. Dohodki Slovenske gospodarske zveze v preteklem letu niso znašali šil. 905.000,—, ampak velja ta nesek za vsa pretekla leta skupaj od ustanovitve v letu 1988. Zveza slovenskih zadrug tudi ni podprla SGZ s šil. 500.000,—, ampak je prispevala sama ali preko svojih firm v preteklih letih k njenemu delovanju dosti več. 3. H. St. piše, da se je na občnem zboru zadovoljivo rešilo tudi vprašanje glavnopoklicnega tajnika. Problem SGZ je ravno ta, da glavnopoklicnega tajnika nima, ampak da je bil v preteklih dveh letih študent Jozej Picej pripravljen, da nekaj ur tedensko opravlja za Gospodarsko zvezo najnujnejša dela. SGZ si prizadeva, da bi mogla nastaviti glavnopoklicnega tajnika, ker bo njeno delovanje bolj uspešno, ko bo mogla nuditi članom tudi določen servis. 4. Nikakor ne drži, kakor piše H. St., da bo SGZ ustanovila firmo za upravljanje in udeležbe, s katero se bo lahko udeleževala pri mešanih podjetjih. Tega namena ta firma ne bo imela. Njen namen bo pospeševanje gospodarstva slovenskih podjetnikov preko udeležb, tihih udeležb ali preko kreditov. Sodelovala pa naj bi tudi pri privatizaciji tako imenovanih mešanih firm na Koroškem. Prosimo vas torej, da vašim urednikom naročite, da na občnih zborih bolj prisluhnejo in bolj skrbno pripravijo svoja poročila. Dipl. trg. J. Habernik, podpredsednik SGZ 15 MLADI SLOVENSKI GLASBENIKI Srečanje v Pliberku Pri Brezniku v Pliberku je bilo 25. maja 1994 vsakoletno srečanje naše glasbene šole in učencev glasbene šole iz Raven na Koroškem. V petindvajsetih točkah programa je nastopilo preko trideset solistov na kljunasti in prečni flavti, klavirju, kitari, violini, trobenti, saksofonu in harmoniki, za zaključek je pa nastopil komorni godalni orkester Glasbene šole Ravne. Število sodelujočih je bito seveda odtočno preveliko za sorazmerno majhno dvoranico v hotelu Breznik, zato bo treba v bodoče taka srečanja predvideti v večji dvorani. Prav bi prišel tudi večji, koncertni klavir. Izrazito slabe točke v programu ni bito, pri gostih bi pohvalil flavtistko Špelo Metelko, kitaristko Sabino Naberžnik in trio harmonik. Pri domačih sta bili zelo dobri kitaristki Susanne Klade in Štefka Starz, solidni pa pianistka Doris Urak in saksofonist Samo Wakounig, ki pa letos ni toliko napredoval kot lani. Domači učitelji Mihael Vavti, Janez Gregorič in Dominik Hudi so se solidno predstavili s svojimi učenci, slednji tudi kot korepetitor. Naj se zavedajo, da koroška javnost veliko pričakuje od njih, saj je le domači učitelj lahko steber svoje šole. Prisotne so pozdravili podpredsednik Glasbene šole Jožko Hudi, ravnatelj Glasbene šole Ravne Avgust Pogorevčnik in predstavnik občine Ravne na Koroškem. Prihodnji teden bo imela glasbena šola dva pomembna javna nastopa: v sredo, 15. junija, ob 19.30 v Modestovem domu Klavirski večer, na katerem bodo nastopili najboljši mladi pianisti iz vseh oddelkov šole. Še pomembnejši pa bo četrtkov večer, 16. junija, ko bo ob 20. uri glasbena šola v ljudski šoli v Bilčovsu praznovala 10-letnico oddelka zborovodske šole. Mešanemu komornemu zboru, sestavljenem iz nekdanjih absolventov zborovodske šole, bodo dirigirali sedanji in nekdanji učenci te, za Koroško tako potrebne šole. Skupno z učenci bo proslavil 10-letnico pedagoškega dela na Koroškem tudi njihov mentor prof. Matevž Fabjan iz Kranja. Lovro Sodja 16 Radio / TV / Prireditve DOBER DAIM, KOROŠKA Nedelja, 12. junija, ob 13.00 v TV 2 Poned., 13. junija, ob 16.20 v TV SLO 1 predvidoma z naslednjimi prispevki • Lepotica na celovški Ulici 10. oktobra: slovensko zadružništvo dobilo novo centralno poslopje • Že najmlajšim je treba omogočiti stik s slovenskim odrskim jezikom: Ob 20-letnici organiziranega lutkarstva in gledališča na Koroškem • Jože Boschitz v galeriji Rožek • 90-letnica Slovenskega prosvetnega društva „Zvezda" v Hodišah • Globasnica si je zagotovila drugo mesto: zdaj čaka relegacija za spodnjo nogometno ligo T A PETEK, 10. junij Kulturna obzorja. M T SOBOTA, 11. junij Od pesmi do pesmi — od srca do srca. E D E NEDELJA, 12. junij 6.30—7.00 Dobro jutro, na Koroškem. — Duhovna misel (Dr. M. Ostravsky). 18.10-18.30 Odpade! N V PONED., 13. junij Seme je obrodilo bogate sadove: Od nedeljskih prodajnih ur do mogočnega poslopja Zveze slovenskih zadrug. R TOREK, 14. junij Partnerski magazin. A D SREDA, 15. junij Društva se predstavljajo. Večerna: Večer slovenskih zborovskih pesmi. 1 U ČETRTEK, 16. junij Rož — Podjuna — Zilja Globasnica KONCERT PRIJATELJSTVA Čas: v soboto, 11. 6., ob 20. uri Kraj: v avli ljudske šole v Globasnici Sodelujejo: Dekliški zbor „Plamen" iz Toronta/Kanada, Mlad. zbor SJov. gimnazije, otroški zbor „Živžav" SKD Globasnica, MePZ „Peca“ Bilčovs KONCERT ob 10-letnici ZBORO-VODSKE ŠOLE Čas: v četrtek, 16. 6., ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli v Bilčovsu Dirigirajo in pojejo nekdanji in sedanji učenci zborovodske šole. Prireditelj: Društvo Glasbena šola NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celo-vec. Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,— ; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT. Dom v Tinjah Od sobote, 18. junija, ob 15. uri do nedelje, 19. junija, ob 15. uri IKEBANA Voditeljica: Herta Deutsch, Gleisdorf od nedelje, 10. julija, ob 18. uri do sobote, 16. julija, ob 13. uri SLOVENSKE POČITNICE za začetnike in napredujoče Vodita: prof. Mojca in Jože Stabej, Ljubljana od sobote, 16. julija, ob 18. uri do sobote, 23. julija, ob 13. uri FER1AE LATINAE Vodita: Feliks W. Kucher in Georgius di Maria v soboto, 11. junija 1994 ROMARSKO POTOVANJE V PADOVO za dekanijo Pliberk Spremljajo: nekateri duhovniki iz dekanije in Jože Kopeinig od nedelje, 4. septembra, popoldne, do nedelje, 11. septembra, popoldne ROMARSKI POLET V IZRAEL za dekanije Borovlje, Rožek, Be-Ijak-dežela in Šmohor Duhovno vodstvo: dr. Jože Marketz in Klaus Einspieler Svete Višarje V soboto, 4. junija, je spet stekla poletna sezona na Svetih Višarjah. Za začetek bo svetišče odprto samo ob weekendih in sicer 11./12. 6. in 18./ 19. 6. Ob istih dneh bo delovala tudi kabinska žičnica, ki dovoljuje hiter in udoben dostop (približno 15 min.) do višine 1800 m. Tudi zatočišča in prodajalne na vrhu bodo odprte. Od 25. junija do 18. septembra bosta svetišče in kabinska žičnica odprti vsak dan (tudi ob delavnikih). Urnik obratovanja žičnice je od 9. do 17. ure (zadnja vožnja 16.30) ob delavnikih ter od 8.30 do 18.30 (zadnja vožnja ob 18. uri) ob nedeljah in praznikih. Cena povratne karte za skupine je Lit. 13.000. Urnik svetih maš bo ostal nespremenjen in sicer ob 12. uri ob delavnikih ter ob 9., 10.30, 12. uri in 15. uri ob nedeljah. V soboto, 11. junija, bo na sporedu „Ekološka akcija na Sv. Višarjah". V sodelovanju z raznimi organizacijami in naravovarstveniki se bomo povzpeli na vrh in dali svetišču bolj čist in gorskemu svetu podoben videz. POČITNICE za otroke in starše od 14. do 20. 8. 94 v kraju SOČA, v dolini Trente, v Sloveniji Informacije in prijave: Referat za družino, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tel.: 0463/511166-76 Žita ra vas KONCERT — „Vsi so prihajali“ Moški pevski zbor „Trta“ se predstavlja z novimi pesmimi. Čas: v soboto, 11. junija, ob 20.30 Kraj: v ljudski šoli v Žitari vasi Prireditelj: SPD „Trta“ v Žitari vasi Globasnica/Sv. Hema 23. SREČANJE SLOVENSKIH ZAMEJSKIH PLANINCEV Čas: v nedeljo, 12. 6., ob 9.30 Kraj: pri Sv. Hemi Spored: ogled cerkve, rimskih izkopanin in votline sv. Rozalije; nato po pešpoti preko vasi Podjuna v Globasnico (pribl, eno uro) h gostilni Šoštar; kosilo; ob 13. uri kulturni spored Nastopajo: godba na pihala Železar z Jesenic, oktet France Prešeren iz Žirovnice, folklorna skupina iz Globasnice, pevski zbor iz Globasnice Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo Celovec Srečanje je ob vsakem vremenu. Možen je tudi ogled muzeja in gradu v Globasnici. Kdor se želi udeležiti nedeljske sv. maše, ima priložnost v Globasnici ob 8.30. Globasnica Seminar: „PROBLEM KANALIZACIJA“ (namenjen je vsem občinam v Podjuni) Čas: v ponedeljek, 13. 6., ob 18.30 Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Seminar vodi: dr. Karl Staudinger, prostopoklicni pravnik in izobraževalec odraslih; mag. Franc Arnold, strokovnjak za vodno pravo (koroška deželna vlada) Prireditelj: Politična upravna akademija, tel.: 0463/512528-28 Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za to tematiko. Rožek GALERIJA ROŽEK ŠIKORONJA Odprtje razstave Jože Boschitz — Natura mo rta. Suhi pastel. Olje. Keramika. Življenje lepše nego smrt. Razstava je odprta do 26. junija 1994 od srede do nedelje med 15. in 18. uro. V petek, 17. junija, ob 19. uri bo šesti večer v ciklu „Približevanja — posredovanje umetnosti". Celovec „ZÜGE/VLAKI“ 7 postaj za soliste, zbor in projektor (sodelujejo: mdr. Uli Scherer, Emil Krištof, Bratko Bibič, dvojezični zbor Pedagoške akademije idr.) Čas: 11. in 12. 6., ob 21. uri Kraj: Kolodvor, 5. peton v Celovcu Prireditelj: UNIKUM PREDSTAVITEV TROJEZIČNE KNJIGE „Katoliška prenova in protireformacija v Notranjeavstrijskih deželah 1564—1628“ Čas: v torek, 14. 6., ob 19. uri Kraj: stolpna galerija mestne cerkve Št. lij RAZSTAVA DEL ŠTEFANA FERMA Čas: do 17. junija 1994 Kraj: Mohorjeva knjigarna KNJIŽNE PRESOJE Čas: v sredo, 15. junija, ob 18. uri Kraj: v Pastoralnem centru, 10,- ' Oktober-Str. 25 Sodelujejo: dr. Denis Poniž, pesnik, publicist, literarni kritik, profesor za literaturo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani; mag. Silvija Borovnik, knji-ževnica, prevajalka, publicistka; : Horst Ogris, urednik v slov. redakciji koroškega Radia v Celovcu, publicist; dr. Feliks Bister, vodja Avstrijs- 1 kega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo, publicist in književnik Vodi: Vinko Ošlak Prireditelja: Katoliška prosveta v Ce- ; lovcu in Referat za izobražence PLESNI TEATER IKARUS ENTLASSENE KINDER — POTOMCI Z ODVEZO Režija: Zdravko Haderlap Čas: v soboto, 18. 6., ob 20. uri — ■ praizvedba Kraj: občinski center (Gemeindezentrum) Št. Rupert Predprodaja vstopnic: Plesni teater IKARUS, Villacher Ring 21/1, tel.: 0463/512918 Ljubljana RAZSTAVA KOROŠKIH UMETNIKOV v Hiši koroških Slovencev v Ljubljani, Poljanska 97 Čas: do 15. junija 1994 Razstavljajo: Zorka Loiskandl- j Weiss, Drago Druškovič, Gustav i Januš, Valentin Oman Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Mohorjeva i 17 Prireditve Enotna lista Dobrla vas vabi na informacijski večer „Stanje kanalizacije v Dobrli vasi“ Na vprašanja, kot so: • financiranje kanala • finančna obremenitev posameznika • dokončna izgradnja kanala, itd. bo odgovarjal: inž. Richard Roithner, poslovodja Zveze za odvajanje odplak Podjunskega polja (Abwasserverband Jaunfeld) Čas: v poned., 13. 6., ob 20. url Kraj: v sejni sobi Posojilnice v Dobrli vasi Vaška skupnost Suha/Podlibič Vas prisrčno vabi k blagoslovitvi novega križa. BLAGOSLOVITEV bo v nedeljo, 12. junija, ob 11.30 Za jed in pijačo je poskrbljeno! Ob slabem vremenu bo blagoslovitev v nedeljo, 19. junija! Prodam ČOLN za štiri osebe. Skoraj nov, poliester. Vesla. Primeren za ribolov. Lado Hajnžič, tel.: 04237/23124 HODIŠKI KULTURNI DNEVI 1994 Petek, 10. 6., ob 20. uri, grajsko dvorišče/Schlofthof: Open air „Blueberry Jam“ live in concert Sobota, 11. 6.: 90-letnica „ZVEZDE“. Ob 18.30 uri KONCERT z „La Banda della Societä Filharmonica di Turriaco“ iz Italije. Nato (približno ob 20. uri) SLAVNOSTNA PRIREDITEV. Od 9. do 17. ure posebni poštni urad v hodiškem gradu Nedelja, 12. 6., ob 8.30: KONCERT SAKRALNIH PESMI pred farno cerkvijo. Ob 9.30: SV. MAŠA, nato družabno srečanje. Igra ansambel „Šibovnik“ iz Slovenije. Od 10. do 14. ure Posebni poštni urad OTROŠKA ZABAVA Sobota, 18. 6., ob 20. uri, grajsko dvorišče/Schlofihof: KONCERT „PONIŽANI IN RAZŽALJENI“, nastopa MePZ „Rož“ iz Št. Jakoba v Rožu STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT RUPERTU PRI VELIKOVCU prisrčno vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV IN OGLED ŠOLSKIH IZDELKOV Ogled razstave: v soboto, 25. junija, od 14. ure, v nedeljo, 26. junija, do 18. ure Kulturni spored: petje, pozdrav: str. uč. Karl Gril Igra: „O sveti Klari“ Dramatiziral: prof. Mirko Mahnič Režija: dekan Peter Sticker SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, Tarviser Str. 16 9020 Celovec, tel. 0463/514300-20/21/22, faks: 0463/51430071 24. KOROŠKA LIKOVNA KOLONIJA MLADIH V VUZENICI Vsakoletna likovna kolonija, v kateri sodelujejo otroci iz Porabja, s Primorske in Koroške, bo letos od 21. 8. do 27. 8. 1994 v Vuzenici. Udeležijo se je lahko otroci med 9. in 15. letom starosti. Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza. „98. ROCK OB MEJI — Koroška dijaška zveza pripravlja za zaključek šolskega leta „98. Rock ob meji". „Cukrček" letošnje prireditve bo „Beseda na meji". Hafner, Sima, Lovec, Parti, Rosenzopf, Ulbing, Povše, Ošlak, itd., so imena dijakov, ki vsebinsko pripravljajo „multimedij-sko" prireditev „Beseda na meji“ — 23. junija 1994, ob 20. uri v Tischler-jevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu. Glavni pokrovitelj letošnjega „98. Rocka ob meji1' je Zveza-Bank Celovec. Pa tudi Mohorjeva družba ob 100-letnici „Mohorjeve stavbe" v Celovcu podpira ta mladinski festival. Za „98. Rock ob meji1' predvidevamo naslednje skupine (24. junij 1994, ob 15.30 na dvorišču Mohorjeve v Celovcu): Deaf and Dumb — Klagen-furt; 4 Problems — Celovec; Lili put put — Maribor; Ego Malfunction — Ljubljana; Funeral March — Ravne na Koroškem; Skunky Bastards — Dunaj; Lauter — Zagreb. Več o skupinah prihodnjič! Medkulturne počitnice v Droboljah na Baškem jezeru »Kärntner Kinderfreunde'', Slovenska Prosvetna zveza in Zveza prijateljev mladine-Ljubljana center tudi letos nudijo dvojezične počitnice v Drobo-'jah ob Baškem jezeru. Das: od 30. julija do 12. avg. 1994 Cena: 3480,— šilingov (možno je dobiti podporo bolniške blagajne, ki znaša pribl. 100,— šil. na dan) prijavite se čimprej pri Slovenski prosvetni zvezi, kjer boste dobili vse podrobne informacije: tel. 0463/ 514300-13 ali 22). št. Jakob v Rožu KULTURNA PRIREDITEV Društva :j upokojencev v Št. Jakobu j Cas: v nedeljo, 19. 6., ob 14. uri ' Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Nastopili bodo: Hodiški oktet (vodi Tomaž Sabotnik), Pevsko-instrumen-talna skupina KPD „Drava“ iz j Žvabeka (vodi Rozina Katz), citrašinji i Mici in Hilda ter harmonikar Franci ; Wato sledi družabno srečanje! j jed in pijačo je poskrbljeno. Vsi, tudi tisti, ki še niso v pokoju, so prav , Prisrčno vabljeni! Medkulturne počitnice 1994 V Piranu. „Kärntner Kinderfreun-de” in Slovenska prosvetna zveza letos nudita otrokom iz Koroške poseben počitniški program v Piranu na slovenski obali. Otroci lahko izbirajo v skladu s svojimi interesi in nagnjenji. Za otroke bodo skrbeli sodelavci in sodelake „ Kärntner Kinderfreunde“ in Slovenske prosvetne zveze, ki se bodo za svoje naloge pripravili na posebnem v ta namen pripravljenem dvodnevnem vzgojnem seminarju. Termin: 12. 7. — 26. 7. 1994 Starost: 9—15 let Cena: 4500,— (za člane slovenskih prosvetnih društev) Podpore: Možno je dobiti podporo bolniške blagajne, ki znaša približno 100 šil. na dan. Storitve: V ceni je prevoz z avtobusom, polni penzion, program, oskrba in zavarovanje. Prijava: Prijavite se lahko takoj pri Slov. prosvetni zvezi (tel. 0463/ 514300-20), kjer boste prejeli tudi prijavnico in jo poslali na naslov Kärntner Kinderfreunde, 9020 Celovec, Bahnhofstr. 44. Prosimo za pravočasne prijave (po možnosti takoj!), število udeležencev v počitniškem domu je omejeno. Slov. prosvetna zveza SUHA: 2. SREČANJE OKTETOV Čas: v soboto, 18. junija, ob 20.30 Kraj: na suškem gradu (ob slabem vremenu v gostilni Motschulablick) Nastopajo: Oktet iz Bratislave (SK), Mariborski oktet (SLO), Doppelquartett St. Veit, Obirski ženski oktet, Oktet Suha Pozdrav: Pevsko-instrumentalna skupina Žvabek Povezava: dr. France Vrbinc Prireditelji: Oktet Suha, KPD „Drava“ Žvabek in KKZ ■ «Sn. - 1 KONCERT i iHt I skupine I „REFUSE fr ' ISMM S COLLECTION“ i ■. iz Roža : 1 v soboto, 18. junija, mi ob 20.30 1 pri Joklnu v Celovcu 18 P 1 Šport I. Struger in J. Grubelnik v Bilčovs? PODLIGA VZHOD: Bilčovs ■ Šmihel/L. 1:4 (0:3) BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovič 3, Obiltschnig 2, Schlemitz 2, Kuess 3, Schaunig 2, Ramusch 3 (75. Hobel 0), Durnig 2, Smeraldo 3, Weichboth 2 (80, Lipusch 0), Paulitsch 3; Bilčovs: 150 gledalcev Sodnik: Strauss (povprečen) Strelec: Smeraldo (73.) 1. RAZRED D: Bilčovs - Šmihel/L. 1:4 - Gostje so pokazali napadalno in tehnično zelo zrelo igro, tako da v bistvu nikoli ni bilo dvoma o zmagovalcu. Bilčovščani so se sicer trudili, toda proti tej ekipi tokrat niso imeli nobenih priložnosti. Tekma je bila v bistvu že po 1. polčasu odločena, kajti Šmihel je vodil že s 3:0. Po odmoru pa je vratar Slapnig preprečil še višji poraz, kajti nekajkrat je odlično branil. ■ Vetrinj - Bičlovs (v soboto ob 18. uri) - Trener Hobel upa, da bo Partl zopet igral, gotovo manjkal pa bo Kuess, ki se bo poročil, za-kar mu želimo vse najboljše. Kako izgleda prihodnost v Bilčov-su? Trener Hobel bo ostal, toda le, če se bo ekipa okrepila. Hobel ima že tudi svoje predstave. Tako naj bi napadalec Igor Struger (Borov- i Ije) in Josef Grubelnik jeseni okre- * pila moštvo. Klub želi zapustiti Weichboth, ki ima ponudbo iz Št. Vida. Po vsej verjetnosti se bo v Št. lij vrnil Paulitsch, A. Quantsch- j! nig pa bo ostal pri Austrii. ‘ Šmihel - Globasnica 1:2 (0:1) GLOBASNICA: Matavž 5, Kreutz 5, Fera 5, G. Sadjak 5, Silan 5, Hren 5, Dlopst 5, Kert 4 (66. Kordesch 0), Micheu 4, Pasterk 5, Plesch-gatternig 5; ŠMIHEL: Leitgeb 2, Krewalder 5, Lutnik 4, H. Motschilnik 4, Ch. Figo 3, Polzer 3, Petrič 3, Grubelnig 3, Ch. Gros 3 (59. Kapp 3), Buchwald 3, W. Motschilnik 2; Šmihel: 250 gledalcev Sodnik: Dieter Ruch (soliden) Strelci: Pasterk (5.), Pleschgatternig (69.) oz. Buchwald (50.) Frantsch. - Dobrla vas 5:1 (0:1) DOBRLA VAS: Rigo 4 (46. Radif 3), Opiet- nik 4, Dobeitz 3, Sturm 4 (65. Martin Lesjak 0), Jörg 3, Zunder 3, Schippel 3, Vemilznig 3, Marin 3, Dollinger3, HerburgerS; Frantschach: 100 gledalcev Sodnik: Schönlieb (zelo slab) Strelec: Schippel (29.) Sele - Grebinj 4:0 (1:0) SELE: E. Draže 4, S. Užnik 4, Fl. Draže 3, Božič 3, Travnik 3, Radosavljevič 3, Z. Draže 3 (46. I. Kelih 3), A. Mak 4, K. Hribernik 3 (65. M. Draže 3), Maver 3, A. Draže 3; Sele: 100 gledalcev Sodnik: Radi (slab) Strelci: A. Mak (32.), Travnik (55., 72.), A. Draže (80.) Železna K. - Šmarjeta 1:1 (1:0) ŽELEZNA KAPLA: Magie 3, Šporn 4 (50. Nerz 3), Schorli 3, Köck 4, Schurtl 3 (75. Kasch-nig 0), Lipusch 2, Germadnik 3, Baloh 2, H. Grubelnik 3, Šumar 5, Kukoviča 3; Železna Kapla: 300 gledalcev Sodnik: Vodiunig (povprečen) Strelec: Šporn (28.) PODLIGA VZHOD 1. Št. Vid 25 16 6 3 45:15 38 2. Žrelec 25 14 8 3 43:25 36 3. Ruda 25 12 6 7 30:22 30 4. Mostič 25 12 310 39:35 27 5. Žitara vas 25 9 9 7 36:35 27 6. Vetrinj 25 810 7 39:33 26 7. ASK 25 712 6 33:29 26 8. Šmihel/L. 25 9 610 37:32 24 9. Pokrče 25 10 411 50:46 24 10. Bilčovs 25 7 9 9 32:32 23 11. Št. Lenart 25 6 712 19:31 19 12. Liebenfels 25 6 613 27:37 18 13. ASV 25 4 813 20:46 16 14. Klopinj 25 5 614 29:61 16 Zadnji Krog (1 lil2.6.'94): Vetrinj - Bilčovs, Mostič -Klopinj, Šmihel/L. - ßt. Lenart, Ruda - Liebenfels, Št. Vid - ASK, Žitara vas - Zrelec, Pokrče - AS V; 1. RAZRED D 1. Metlova 25 18 5 2 83:23 41 2. Globasnica 25 15 7 3 62:20 37 3. Sele 25 15 5 5 60:36 35 4. Frantschach 25 14 5 6 59:33 33 5. Šmihel 25 9 9 7 46:29 27 6. Železna Kapla 25 10 510 32:41 25 7. Šmarjeta 25 9 610 33:32 24 8. Labot 25 7 9 9 29:48 23 9. Št. Pavel 25 7 810 33:41 22 10. Št. Andraž 25 6 910 30:35 21 11. Eitweg 25 8 512 30:53 21 12. Grebinj 25 4 714 22:43 15 13. Sinča vas 25 4 5 16 34:64 13 14. Dobrla vas 25 4 516 17:72 13 Zadnji krog (11712.6.'94): Globasnica - Eitweg, Šmar- jeta - Frantschach, Dobrla vas - Sinča vas, Grebinj - La- bot, St. Pavel - Železna Kapla, St. Andraž - Šmihel, Metlova - Sele; Dobrolčani trobijo: Sedaj mora po- r kazati Sinča vas svojo športno moč! : Šmihel - Globasnica 1:2 - Gostje iz Globasnice so izvrstno pričeli derbi, saj so že v 5. minuti povedli z 1:0 (Pasterk). Nato so se domačini sicer precej trudili, toda priložnosti so se zopet nudile le Globašanom. katerih pa niso znali izkoristiti. V 2. polčasu so zaigrali Šmihelčani močneje ter v 50. minuti rezultat izenačili (Buchwald). Da pa so Globašani le še zapustili igrišče kot zmagovalec, se morajo zahvaliti domačemu vratarju Letgebu, kateremu je rahel strel zdrsnil skozi noge. Žoga se je sicer pred črto še ustavila, toda Pleschgatternig je bi na mestu ter zagotovil zmago. Železna Kapla - Šmarjeta 1:1 - Hiter in borben derbi, v katerem so bili domačini več ali manj v terenski premoči. V 28. minuti so tudi zasluženo šli v vodstvo, nekatere lepe priložnosti pa so ostale neizkoriščene. V 2. polčasu pa so v hitrem protinapadu gostje presenetljivo izenačili. Sele - Grebinj 4:0 - Gostje so bili do izključitve svojega libera (v 31. minuti) enakovreden nasprotnik, nato pa so jih Selani, ki so začeli igrati sproščeno, lepo nadigrali. Predvsem v 2. polčasu, ko so dali 3 zadetke, se je odvijala tekma v večji meri le v polovici gostov. Frantschach - Dobrla vas 5:1 - Dobrolčani so ob začetku tekme presenetili, kajti igrali so dobro ter šli celo v vodstvo (Schippel). Toda po poškodbi vratarja Riga ( v gol je moral Dollinger) ter tudi branilca Sturma je moštvo popolnoma propadlo. Poraz bi se lahko glasil tudi še višje. ■ Dobrla vas - Sinča vas (v soboto ob 17.30) - Tekma zadnjega kroga bo odločila, katera od teh dveh ekip bo morala v 2. razred. Sinči vasi zadostuje remi, Dobrla vas pa mora zmagati. Ker je Sinča vas v zadnjih krogih presenetila s kurioznimi rezultati, med drugim z zmago v Metlovi, so se v pojavile mnogovrstne spekulacije. Dobrolčani so prepričani, da Sinča vas te kuriozne rezultate ni osvojila s športno močjo, temveč z denarno. Zato se želijo maščevati. Toda Dobrla vas ima pred derbijem hude težave. Vratar Rigo se je poškodoval, tako da ga bo moral nadomestiti Novak. Le-ta pa že dolgo ni več treniral. Poškodovan je tudi branilec Sturm, toda on bo storil vse, da bo le mogel igrati. Na to tekmo pričakujejo Dobrolčani nad 500 gledalcev. ■ Metlova - Sele - Selani za 3. mesto potrebujejo še točko, zato se bodo polno borili, je obljubil trener Travnik, ki se bo ob koncu meseca junija odločil, če bo nadaljeval trenersko pot v Selah. Na vsak način bosta v soboto c zadnjič oblekla majico Radosav- r Ijevič in Z. Oraže, oba bosta 1 zaključila nogometno pot. V novi 1 sezoni pa želijo Selani dopolniti -kader z mladimi perspektivnimi domačimi igralci. j ■ Št. Pavel - Železna Kapla - , Kapelčani želijo zaključiti sezono | z zmago, toda zadovoljni bi bili £ tudi z remijem. Ker bo trener j; Reinwald v naslednji sezoni samo še igralec, iščejo Kapelčani ^ novega trenerja. Legionar Šumar pa išče drugi klub. j; ■ Globasnica - Eitweg - Z mis- k limi so Globašani že na kvalifika- c oljskih tekmah, zato je tekma ^ proti Eitwegu le stranskega pomena. Kljub temu trener Pucelj I zahteva zmago, saj je to najbolj- s ša motivacija. ■ Št. Andraž - Šmihel - Mlada < šmihelska ekipa je proti Globas- j niči dobro igrala, toda le zaradi , osebne napake vratarja pod- ( legla. Z dobro igro želijo nadalje- ) vati tudi v zadnjem krogu proti ^ Št. Andražu ter se tako za kratek [ čas posloviti od navijačev. < Srečanje vrhunskih šahistov iz prostora Alpe-Jadran Bilčovs je preteklo nedeljo gostil vrhunske šah iste iz prostora Alpe-Jadran. Na 14. mednarodnem srečanju osemčlanskih moštev iz Pirana, Nove Gorice, Tolmina, Trsta, Bek-štanja ter Celovca je nastopila vrsta najboljših slovenskih ša- histov, med njimi slovenski državni prvak Aljoša Grosar. Zmagovalec izredno kvalitetnega turnirja - na tekmovanju so veljala pravila Mednarodne šahovske zveze PIDE - je po napetem tekmovanju bila ekipa iz Tolmina pred Novo Gorico in Piranom, ostala mesta pa so zasedle ekipe iz Trsta, SŠZ in Bekštanja. Organizator in prireditelj srečanja v gostilni Koren v Kajza-zah je bila Slovenska športna zveza na čelu s sekcijskim vodjem Ivanom Lukanom in Iv-kom Permom. Mednarodni turnir pa so poleg SŠZ kot sponzorji podprli športni referat koroške deželne vlade, Zveza slovenskih zadrug, podjetje Carimpex, Posojilnica-Bank Celovec ter občina Bilčovs. Končni rezultat: 1. Tolmin 2. Nova Gorica 3. Piran 4. Zveza slovenskih športnih društev v Italiji 5. Slovenska športna zveza 6. Bekštanj Popolna zbranost med posameznimi „partijami“. V ozadju organizatorja turnirja Ivan Lukan (drugi od desne) in Ivko Perm (levo). I \ i ! 5 I 19 Sport Dr. Ramšak 99 % ostane trener prve ekipe, Miha Kreutz pa še premišljuje Ali se bo Brdjanovič vrnil k SAK? Odbor SAK zastavlja smernice za regionalno ligo. Prvi pomembni koraki so storjeni, toda še vedno je mnogo vprašanj odprtih. Trener I. Odbor SAK zastavka športne smernice za regionalno ligo, prvi korak je gotovo mesto trenerja. V glavnem je to že rešeno, kajti dr. Ramšak in odbor sto si že zelo blizu. Ramšak je si-cer predložil nekaj pogojev, kate-re mora odbor izpolniti, toda v tem verjetno ne bo večjih težav. Tudi co-trener bo ostal stari -Jože Fera. Trener II. Kdo bo vodil ama-torsko ekipo v 2. razredu, še ni jasno. Dr. Ramšak in odbor si že-toa nekdanjega kapetana SAK in sedaj igralca Globasnice Miha Kmutza. Kreutz: „Pogovarjal sem Se s SAK, pa tudi z Globasnico. Vsi vedo, da sem s srcem vedno Povezan s SAK, toda tudi v Globasnici mi ugaja, zato bo moja odločitev tem bolj težka!“ Miha Kreutz pa se bo odločil v soboto. Na vsak način oba, tako Kreutz, k°t tudi Ramšak, ne vidita težave skupnega dela pri SAK. Novi igralci. Trener Ramšak si želi tri ali štiri nove igralce, k' naj bi pokrili slabosti v ekipi. To sto v prvi vrsti Heli Baič (zadnji klub Treibach) in Wolfgang Eber-hardt (A. Wolfsberg). Oba sta izkušena igralca, predvsem pa °aič, ki je bil že pozimi tema pri SAK. Baič je sredinski igralec, Rogova moč pa je v defenzivi. Zato naj bi igral defenzivnega pralca v sredini. Wolfsberžan Eberhardt pa je hiter napadalec. Njegova največja moč je telesna sestava, saj meri nad 190 cm. Zopet nazaj naj bi prišel tudi Er-w'n Galo, l0dnik: Peter Ruch (zelo dober, žal se je po- !l?v' iz koroške lige) ilrelec: Lippusch (81.) Wernberg bi si z zmago lahko še zagoto-W kvalifikacijo za avstrijski pokal, toda SAK to ni zanimalo. Čeprav je le-ta storil Prav toliko, kolikor je bilo potrebno, je iz Wernberga odnesel dve točki. Remi bi bil sicer pravičen, toda Lippusch je edino le-P° priložnost SAK hladnokrvno izkoristil. Nogometna sezona 93/94 je mimo in v tabeli v bistvu v zadnjih krogih ni prišlo do večjih sprememb. Prvak WAC se bori za vstop v II. ligo, VSV in SAK pa že pripravljata smernice za regionalno ligo. Prvih 10 ekip se je kvalificiralo za avstrijski pokal, zadnji na lestvici, Velikovec, pa mora v pod-ligo vzhod. Koroška LIGA (dokončna tabela sezone 93/94) doma na tujem 1. WAC 30 19 7 4 55:23 45 12 3 i 7 4 3 2. VSV 30 18 7 5 47:15 43 10 3 2 8 4 3 3. SAK 30 19 4 7 52:19 42 10 3 2 9 1 5 4. Treibach 30 15 9 6 43:27 39 12 2 i 3 7 5 5. Lienz 30 14 10 6 56:33 38 9 3 2 5 7 4 6. Breže/Fries. 30 12 11 7 44:32 35 6 6 3 6 5 4 7. Trg/Feldk. 30 12 9 9 37:26 33 7 3 5 5 6 4 8. Pliberk 30 10 8 12 28:35 28 7 5 3 3 3 9 9. Wietersdorf 30 6 15 9 31:32 27 4 8 3 2 7 6 10. Lendorf 30 9 9 12 34:48 27 6 7 2 3 2 10 11. Wernberg 30 8 10 12 48:54 26 5 6 4 3 4 8 12. Austria 30 7 11 12 27:39 25 5 5 5 2 6 7 13. Matrei 30 6 9 15 26:42 21 4 6 5 5 3 10 14. A. Wolfsberg 30 6 8 16 28:52 20 5 3 7 1 5 9 15. Borovlje 30 4 9 17 28:65 17 3 5 7 1 4 10 16. Velikovc 30 3 8 19 26:68 14 3 4 8 0 4 11 Z Kratek ■pr pogovor |. N;-'' h)l :: dr. Roland Grilc predsednik SAK H* Sezona je mimo, ali je ekipa s povzdigom v regionalno ligo dosegla zastavljeni cilj? Cilj je bil, po mojem, dosežen. Povzpeli smo se višje in to je bil naš prvotni cilj. Da nismo postali prvak, pa nas ne boli preveč. Ali so že zastavljene smernice za regionalno ligo? Če bomo finančni načrt tako postavili, kakor si ga predstavljamo, potem bomo igrali za 1. mesto in s tem za povzdig v II. ligo. To se pravi, odvisno je od zagotovljenih pričakovanih denarnih sredstev. V nasprotnem primeru pa še ne vem. Slišal sem, da je s strani SAK veliko zanimanje za legionarja Vasilijeviča! Vasilijevič ni tema pri SAK. Prepričan sem, da bi tudi pri nas slej ko prej povzročil težave, podobno kot pred kratkim v Wolfsbergu. Teh pa se želimo v vsakem oziru izogniti. Ali bo SAK tudi v regionalni ligi tekmoval na igrišču ASV? Če se igrišče ASV ne bo v najkrajšem času obnovilo, mislim predvsem na teren, tako da bo primeren regionalni ligi, bomo iskali drugo pot. Tudi celovški stadion je alternativa. Slabo igrišče v Trnji vasi je vedno le prednost našim nasprotnikom. Nekateri igralci, predvsem pa vratar Preschern, želijo zapustiti klub! Če ima priložnost, oz. če ga želi kakšen zvezni ligaš, mu ne bomo delali težav. Hvala za pogovor! Z dr. Rolandom Grilcem se je pogovarjal Franc Sadjak. ZVEZA-BAN K Naša nova zadružna banka I”—------------------- v centru Celovca I Kot moderna univerzalna banka nudimo našim strankam široko ponudbo storitev. V hali z bančnimi okenci: Samopostrežba Za vse, ki želijo hitre informacije: Tiskalnik za izpiske tekočega računa je na razpolago ob delavnikih poleg v poslovnem času tudi še od 6. do 22. ure. Dostop do tiskalnika je mogoč preko avtomatičnega odpirača vrat z Euro-čekovno kartico in z našo kartico za stranke. Dvigi gotovine so vedno možni: Pri našem bankomatu dobite gotovino ne le z Euro-čekovno kartico, temveč tudi s kreditnimi karticami Visa, Eurocard in Zy- russ. Za naše varčevalce so na razpolago: Depozitne omare za hranilne knjižice s 3000 depozitnimi predali ter sefi s 500 predali za varno shrambo hranilnih knjižic in drugih vrednosti.