Po slovanskem svetu. lz čehoslovaške rettubBke. —c VseučHIške*i počltnlškega tečafo v Val. Mezificl, kamor bi morall itl tudJ nrl slcvenskl ijčttelH, se jc vdeležlo v celoti 443 učtteljev In očiteljic. Predavali so vseuMišfci profesorjl dr. Ame Novak, o čeSki lltCTaituri, prof. dr. Vlad. Novak o modernem stavbairstvu, prof. dr. Kaiab o temeljih mirovnih pogodb in novi Evropi, prof. dr. V. Tille o početku češke literature s posefonim ozirom na legende, ki, sta jih cerkev in d>ržava jmikroievala po potrebah, prof. dir. NSmec pa !e v poslednjern trenotku svoje predavan]e odpovedal. Vdeleženoi so napraviM več podučnih izletrav v ckolico in so sploh vsestransko izrabili čas, držeSi se MasaryJcovih besed: »Povei nr?, kaj delaš o >pTostem času in jaz tl povem. kaj Si!« Tečaj je pozdravil tudi predsednik republfte. V svojem brzoiavti pravi: »USfteljski tečaji ne izgube" svojega Bomena ntti sedalj v prehodmi dohi do vseučiliške izobrazbe vsega uSitelj&tva, ni¦fi pozneje, ko bo treba znanje in izobrazfoo tzpopoinjevati in obdržavati stike z aJcademijo.« V počttniškem tečaju s.mo imeli Slovend zagotavljeniii pet mest. Okornost naše notrairj*; uprave, nerazumevanje časovnfli potreb in »toiJhnel« so nas prioravill ob kleno duševno hran-a. —c češk! tovarliH vztraiajo na svojem sklepu, da ocslanje v cerkvi ni dostojno svobodnega učitelia. Or?anizacija izključi vsakogar, ki se m>če odpovedati orglanju. —c NekaJ nalog za izpit za meščanske šole na Čaškern v maju 1920. Pedagogika: 1. Pomen Jana Herbasta za pedasosiiko. 2. Začetek, sedanji razva] ia pornen meščanske šale. — Zemljepls: 1. Pomen sredazemskega Tnoria za Tazvoj Evrope. 2. Papis bralievine Danske (škica.) 3. Vptiv podjiebja va. značaj kTaja. — Zgodovlna: 1. PazvoJ družabnih razmer v Rirrm vo punskih vo.mari • ureo«move bratov Oraha. 2. Kulturni pomen !n posledica ikrižarskib voin. 3 Razdelba zgodovine po obsegu in dobah. — Prirodopls: 1. Gobe feoflferija) od anatomične m sfstematione strani. 2. 0 putrcsu. — FisJka: 1. Kwlerie\i zakoni. 2. Merienie jralvanskecra toka. 3. Grozdni, sadivi, mleSni in sladni sladkor. — Matematika: 1. v dobrobit celote.« Tako na ČeSkem! Pd nas pa starejšim niti cA daleč na misel ne pride, da se umaknejo pomladku Jn služijo dalje in dalie, da imajo nekateri že celo 50 službenih let. Jeli to v prospeh šol&tva? Dvomimo! —c Čehoslovaika republlka za šolstvo. Češkoslovašloi dJ. proračun za prihodnje leto izkazuje za šolstvo 608,344.891 kron, to ie 4.3 odstotka celokupnih državnih izdatkov. X */a + v f/j - 20, 6 2. Obseg dveh trikotnikov 7. enakirrri Jcoti Je 62 In 58 om; ploščina ofoeh trikotnFkov znaša 420 cm*. Po iščite njihr>vo Taz.sežnost. 3. Trije bratje. stari ravno "8, 16 in 13 let, so dobili vsak ob svojem desetem rojstnem dnevu po 1500 K pod posrojem, da začno trgavvnn. ko bo njihorvo stopno p-remoženje znašalo 10.000 K. Kedaj bo to. če so polletne 4 odstotne obresti? 4. (Kandidati) Opazovalec stoieč 25 m nad reono ?ladmo, vidi špico zvoniIca pod clev. kotom 32° 13' 28", na drugi strani Teke ra se zrcali Spica zvonika v vodi pod depres. kotom 47" 25' 36". Kako visak je ZvOnik. — —c Za delavsko Olimpijado v I. 1921. v Pragi se je do sedaj priglasilo že čez 40.000 telovadcev. TelovadiSče so kupiii od Sokola za 1,500.000 Kč. —c Zveza kovlnarjev na CeSkem Je imetia v 1. 1919. 123.602 članov, ki so vpdačal* 4,258.525 Kč Slana-rlne, podp^or se ie feplačalo 383.828 Kč. Sila orsanizacije! —c ČetrttisoSletrica smrtJ J. A. Komenskega. Proslava 250 letnace zavzema na CeSkem si'no Tazmenje. Šole jprosiave kar najdostoln^e fn iwislovesmei5e snomfn na naiveŁ}ega s!na čeSke ?a naroda. MlnistrstTO je izdalo ogrromna navoiila, na vseučiliščiri se vrše posebna predavania ^a učitelje in slavnostne grovornfke pri proslavah. Mlado in staro je ineurrtorno na delu, da narod Proslav! v svobodi spomin KoTnenskega, kl Ie najbalj Ijubil svobodo dela, učenja in vestl. —c Češko osrednje učiteljsko društvo je iz<iaio na čez čas sloižeče nčitalistvo sledeči oMic: »Zaikoni iz pos'edniih dob o npravl plač, §tet3u Voinih Iet so uredili prdemke učitelistrvu ljudsk'h ii meSčanskih šol in tako je doseglo .učiteljstvo v najvišiem ulačilnem Tazredu take pdkoiminske <lohodke, iki presegajo sedanje njihove nafvBJe ^eiemke. S tem je podana možnost vsem, ki imafe Prav!co do polne pokolnlne, odftl brez mater"^ne škode v poiko], ne da bi marali dokazati ne^Posobnost za akrivno službovanje. In če s -peda^oScega stališča obžalujemo odhod zasHužnll! In **u5en;fi uJiteliev, vendar mcnra organizaciSa, ki JI 'e*i na srcn skrb za bodočn(»t nadepolnega naTa^a3a, poskrbeti, da se mladi generacjfl napravi JJJtsto in da dobe službe iz ujetništva se vratSajoci tovariši, ki so v neikaiterih okraiih vsled preve*eKa Stevila uSfteHstva brez službe. Deželni ^lski svet moravskl (nem§ka sekc!]a) je z naroclbf, od (jne i4, jlmfja 1920. 5t. 2749 pozval vse ne'nške nKtelic kJ doblvajo plačo naivfSje stop'e> da čimpreje vlože i>ro5n3o za vpokojttev. ^dor bi se takom enega meseca po pozlvu ne od- ' ^' se upoko!! iz službenih ozlrov. Češ.ki uč.!- teljl <lov s 35 hi več sMbeniini leti še nis<i od irra- °v Prisiljeni prosiM za pokoj, toda pričakuiemo, V rT°re t0 dobrovo'1'no- Učiteliska druStva naj 4ol^ai'h' kJer :e preveč u^iteljev, store svojo j lžn»st in zahtevaio od preslužnJkov to žrtev '