DESETA OBLETNICA SLOVENSKOGA DAUMA V KEJPAJ PA REČAJ STR. 4-5 »MOJE PORABJE« STR. 6 »Gda nekak od daleč v Somboteu domau pride -iz Budimpešte ali Kermedina -leko vidi table, na šteraj piše v trej gezikaj ime varaša. Tau je dobro čütenje, ka ima naš varaš takšo bogastvo v imenaj pa v kulturi tö. Pri nas žive vküper dosta narodov v meri, manjšine bogatijo s svojov kulturov večinski narod,« -je začno svoj svetešnji guč dr. György Ipkovich, župan Sombotela na 5. Narodnostnom dnevi v Somboteli 20. septembra. (Slovenskoga imena na varaški tablaj nega, tau so domanji Slovenci tak steli, ka je je malo pa so zvekšoga iz Porabja es prišli.) V muzejskoj vesi, v Škanzeni se je v šatori zbralo kauli tristau lidi, ka bi se –kak je v preminauči lejtaj že šega bila – manjšine v varaši bole spoznale med seuv. Glavni organizatori programa so letos domanji Hrvatke bili, ranč tak, kak pred petimi lejtami, gda so vküper s Slovencami v varaši začnili premišlavati o Narodnostnom dnevi. Prva je več takši dnevov bilau indri v županiji, po vesnicaj, leta 2004 pa so oprvim prireditev pripelali v Somboteu. V varaši ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 25. septembra 2008 • Leto XVIII, št. 39 Szombathely, Sambotel, Steinamanger živejo zvün Madžarov Hrvati, Nemci, Romi pa Slovenci. Kak vsikšo leto, se je letos program pá začno z mlajšami iz narodnostni vrtcov pa šaul, štere majo v Somboteli samo Nemci pa Hrvati. Sledik so se na odri minjavale vözraščene skupine, ništerni so plesali hrvaške ali moderne plese, drügi so spejvali ali igrali. S slovenskimi pesmimi sta gorstaupile dvej slovenske skupine, domanje sombotelske Spominčice pa njini gostje, Pevski zbor Kulturnoga drüštva Triglav iz vojvodinske Subotice v Srbiji. Narodnostni den je zvün mrzloga vrejmena samo dvej hibe (napake) emo. Stariške so, gda so njini mlajši zgotovili na odri, včasik odišli domau. Tak je pri dosta skupinaj nej bilau zavole gledalcov. Drügo pitanje pa je, zakoj je trbölo na Narodnostni den pozvati vogrske pesmare (šteri so ovak rejsan trno dobro spejvali), če je že tak predugi program biu. Vüpajmo se, ka do se organizatori iz svoji hib nika navčili, pa do za eno leto pá napravili veuko srečanje manjšin v Somboteli. -dm 2 Slovenija: Ob 100-letnici rojstva pisatelja Miška Kranjca GRENKI PREKMURSKI SMEHLJAJ Naslov sem si sposodil pri Strici so mi povedali. So-je verjel... Prekmurska lirska Velike Polane in navdušila s je svoje življenje posvetil pre-Slavku Preglju, predsedniku delovali so literati iz sveta ob pokrajina, ki jo mojstrsko spletom Gostüvanje se slüži. bujanju človeka v boljše, lepše Društva slovenskih pisateljev. Muri: Štefan Kardoš, Karolina opisuje in seveda ljubi Kra-V Senožetih je Miško Kranjec in pravičnejše življenje.« Pod naslovom Grenki prek-Kolmanič, Feri Lainšček, Tine njec, ohranja svoje magične napisal izjemen in hkrati po-Ob počastitvi jubileja je skoraj murski smehljaj je predsta-Mlinarič, Ernest Ružič, Dušan skrivnosti; njegova ljubezen pularen roman Strici so mi odveč naštevanje njegovih del vil življenjsko in ustvarjalno Šarotar, Milan Vincetič in Vla-do lepe besede je nekaj, kar povedali, po katerem sta bila in poudarjanje, da je Miško pot Miška Kranjca na literar-do Žabot. Literarni večer je še danes druži izjemno gene-v režiji Franceta Štiglica po-Kranjec najplodovitejši slonem večeru v avtorjevi rojstni povezoval Franci Just, narečni racijo sodobnih prekmurskih sneta televizijska nadaljevan-venski pisatelj-pripovednik; o Veliki Polani, ali Poljani, kot tekst je brala Simona Zad-literatov; kot odmev njegove ka in film. izvirih za njegovo plodno pijo je imenoval pisatelj. Predsednik države dr. Danilo sanje je akademik Franc Zad-Tako na zunaj je dolgo kaza- Türk je na državni proslavi, ravec v Senožetih povedal, da lo, da bo Slovenija obrobno ki so jo pripravili na ploščadi so »v občutenju moči in lepote zaznamovala 100-letnico Osnovne šole Senožeti, med besede, pesmi, glasbe in porojstva enega svojih najpo drugim povedal, da pripada krajine, v duši vaškega promembnejših in najplodnejših generaciji, ki je doživljala letarca ter izjemnem občutku pisateljev. Toda zgodilo se je delo Miška Kranjca naravno. za moč in čare ženskega ter drugače: v nekaj dneh so se »Odraščali smo v času, ko je moškega elementa, ki sta zgoščeno zvrstili vsebinsko bilo vprašanje socialne pra-drug drugemu sreča in kdaj in tudi medijsko odmevni do vičnosti največje, osrednje tudi nesreča.« godki, ki so v Ljubljani, Veliki vprašanje naše družbe in ko Kako mogočen je pisateljski Polani in Senožetih v občini je bil Miško Kranjec eden naj-opus Miška Kranjca, vidimo Dol pri Ljubljani dostojno po večjih glasnikov te ideje... Nje-zdaj prvič zbrano na straneh častili pisateljevo življenje in govo delo nam bo tako ostalo knjige Potnik pod večer, kjer delo. ravec, dogodek je popestrila ljubezni do slikarstva se zdi-v spominu kot delo o težkih je objavljena doslej najpopol-Uvodno dogajanje v Ljubljani projekcija fotografij, ki jih je jo slikarji iz teh krajev, ki so časih in razmerah, vendar nejša bibliografija, ki so jo je bilo v znamenju predsta-pisateljev sin Miško posnel v eden vrhov sodobne sloven-nikoli kot delo, ki bi navajalo sestavili Janko Liška, France vitve dveh knjig, in sicer je Prekmurju. Enako zastavljen ske likovne umetnosti... Tudi k pesimizmu ali umiku. To Dobrovoljc in pretežni del založba Franc-Franc izdala literarni večer z istimi avtorji, zaradi Kranjčeve literature se je bilo delo vere v človeka, (1958-2008) Franc Kuzmič. knjigo Miško Kranjec Potnik recitalom Simone Zadravec rojevajo ljudje z občutkom za delo o tem, kako človek lah-Začenši s Prišel je ... Tragičpod večer, v kateri so nareč-in projekcijo fotografij so pri-veter.« Slavko Pregl je sklenil: ko izboljša svoj položaj. Na na slika. Novine, št. 17,18. na besedila, napisana med pravili tudi v Veliki Polani. »V Kranjčevi literaturi je na Slovenskem se prepogosto Brez podpisa. Po avtorjevi izletoma 1925-1932, ki jih je v Vlogo povezovalca je prevzel nekem mestu zapisano: Eti predamo kakšni pesimistični javi njegovo prvo, leta 1925 knjižno slovenščino prestavil Dušan Šarotar. Nastopila je počivle. Po tem, kar je napi-misli, vendar je prav, da se natisnjeno delo. Naslednje Feri Lainšček, študijo za uvod tudi glasbena skupina Bela te-sal, Kranjec prav nič ne počiv-zavedamo, da je optimizem ti-leto je izšel Špolarov Nacek, v knjigo Kranjčev narečni nja. O življenju in delu Miška le. Ves čas nam pripoveduje o sto, kar pelje človeka naprej.« kar je prvo Kranjčevo v knjižopus je napisal Franci Just, Kranjca je govoril predsednik življenju, o skrivnostih in o le-Župan občine Dol pri Ljublja-nem jeziku natisnjeno delo. doslej najobsežnejšo biblio-Društva slovenskih pisateljev poti prekmurske pokrajine in ni Primož Zupančič je ob od-Zadnji ali najnovejši, ravnokar grafijo je zbral Franc Kuzmič. Slavko Pregl. ljudi, o življenju prekmurskih prtju spominske sobe dejal, natisnjeni knjigi sta že omeŠtudentska založba Beletrina Govornik je povedal, da pisa-Evropejcev.« da bo »takšna, kot je bila, ko njeni roman Povest o dobrih je pripravila ponatis Povesti o telj mojstrsko opisuje prek-V Senožetih, kjer je pisatelj je Miško Kranjec pisal lepo in ljudeh in narečna besedila dobrih ljudeh. Na začetku je mursko lirsko pokrajino in preživel zadnjih deset let svo-prijazno besedo Slovencem, Potnik pod večer. objavljen Nekrolog za Miška poudaril, da je Miško Kranjec jega življenja – pokopan je v spominjala na ustvarjalca, ki Ernest Ružič Kranjca, ki ga je ob pisatelje-»eden največjih sinov Primo-rojstni Poljani – je bila osredvi smrti leta 1983 napisal Feri ža Trubarja, ki je pred petsto nja državna proslava, kjer je Lainšček, spremno besedo leti, obkrožen z mogočnimi govoril tudi predsednik držapod naslovom Roman o reki drugimi jeziki, oblikoval slo-ve dr. Danilo Türk, pisatelja hrepenenja je prispevala Hel-venščino. Kranjec je stoletja in njegovo delo je predstavil ga Glušič. Novi knjigi sta založ-kasneje, a v mnogočem v akademik dr. Franc Zadravec, bi predstavili naslednji dan podobnih okoliščinah, na-najboljši poznavalec Miška na Krančevi domačiji v Veliki daljeval in bogatil njegovo Kranjca. V Senožetih so od-Polani, za ljubitelje del Miška delo. Dati Slovencem knjigo prli spominsko delovno sobo Kranjca pa je bil Popotnik v njihovem jeziku je Kranj-Miška Kranjca, tam je tudi pod večer predstavljen tudi v cu uspelo v skoraj neverjet-razstava pisateljevih fotogra-Murski Soboti. nem obsegu. Materialistični fij, ki jih je posnel sin Miško, Na dan predstavitve Kranjče-pogled na svet je Kranjca v in razstava reprodukcij oljnih vih knjig v Ljubljani je Dru-prelomnih časih vodil k hu-slik na platnu, katerih avtor štvo slovenskih pisateljev pri-manističnim idealom, v anga-je pokojni pisatelj. V bogatem pravilo v Cankarjevem domu žirano literaturo; bil je zagret kulturnem programu je pleliterarni večer z naslovom za idejo pravičnosti, v katero sala tudi folklorna skupina iz 3 Predsednik R Madžarske je jubilej Slovenskega doma pozdravil v pismu Predsednik R Madžarske László Sólyom je ob deseti obletnici Slovenskega kulturnega in informativnega centra na slovensko skupnost naslovil naslednje pismo, ki ga objavljamo v obeh jezikih. Spoštovani! Z veseljem sem sprejel zaprosilo Zveze Slovencev na Madžarskem, da izrečem pozdrav na slovesnosti v okviru Porabskih dnevov in 10-letnice obstoja Slovenskega kulturnega in informativnega centra. V času prireditve ob praznovanju obletnice se bom udeležil srečanja predsednikov držav članic Višegrajske četvorke, zato bom slovensko skupnost v naši domovini lahko pozdravil le iz daljave. Slovenski in madžarski narod sta že od časov prihoda Madžarov na to ozemlje povezana med seboj. Skupna zgodovinska preteklost, evropski sistem vrednot, demokracija in zavezanost za pravno državo predstavljajo trden temelj miroljubnega in dobrega sožitja obeh narodov. Posebno vrednoto dobrososedskih odnosov predstavlja dej-mlajše rodove. Kot najvišje priznanje temu visokemu, skupnemu rezultatu gre pripisati tudi obisk slovenskega predsednika Danila Türka, ki ga je prva uradna pot po prevzemu predsedniške funkcije vodila na Madžarsko. Slovenska skupnost na Madžarskem je vzor tudi v tem, da se ne zadovolji le z ohranjanjem svojih, že izoblikovanih ustanov in sistema samouprave, ampak išče povezave tudi s slovenskimi organizacijami onstran meje. Tako že uspešno deluje Slovenska manjšinska koordinacija, ki povezuje organizacije Slovencev v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Ohranitev vsega tega je v našem skupnem interesu! Želim, da še vnaprej ohranjate svojo slovensko identiteto, ki je vrednota tako za vašo matično državo Slovenijo, kakor tudi za Madžarsko, katere državljani ste. Pri tem bo Madžarska tudi v prihodnje podpirala Vašo skupnost. Želim Vam tudi, da bi se dobro počutili, da bi se počutili doma tukaj na Madžarskem! László Sólyom Tisztelt Ünneplő Közösség! Örömmel fogadtam el a Magyarországi Szlovének Szövetsége felkérését, hogy köszöntsem a Szlovén Rába-menti Napok rendezvényét, és egyúttal a fennállásának tizedik évfordulóját ünneplő Szlovén Kulturális és Információs Központot. Az évfordulós ünnepség időpontjában a Visegrádi Négyek elnöki találkozóján veszek részt, így csak távolból nyílik lehetőségem köszönteni a hazánkban élő szlovén közösséget. A magyar és szlovén nép a honfoglalás óta kapcsolatban áll egymással. A közös történelmi múlt, az európai értékrend, és ma, a demokrácia és a jogállamiság iránti közös elkötelezettségünk olyan szilárd talapzat, amelynek alapján a két nép mindig békésen, jó viszonyban élt egymás mellett. Jószomszédi kapcsolatunk küstvo, da imamo enake poglede na pravice narodnih skupnosti, ki živijo v obeh državah, njihov razvoj pa štejemo za bogatitev večinske družbe in v njihovem interesu vodimo redne dialoge. Vsak sedmi državljan Evropske unije spada k eni od manjšinskih skupnosti. Tudi evropska reformna pogodba zagotavlja pravice manjšinam. Skupna naloga Evropske unije pa je odpraviti nenaklonjenost, ki jo je pogosto čutiti v zvezi z manjšinskimi vprašanji, da bodo uveljavljanje manjšinskih pravic sprejemali kot naravno potrebo, ki pa ni le notranja zadeva posameznih držav. Po madžarski ustavi so narodne manjšine državotvorni dejavnik in so jim zagotovljene kolektivne pravice. Prepričan sem, da do rešitve položaja narodnih manjšin v Evropi vodita pojem kulturnega naroda, katerega temelj je skupna zgodovinska, kulturna in jezikovna identiteta, in priznavanje kolektivnih manjšinskih pravic. Slovenija in Madžarska sta pozitivni primer za to, da v drugi državi živeči deli narodovega telesa tvorijo enoto z matično lönleges értéke, hogy az egymás államaiban élő nemzeti közösségeink jogairól azonosak a nézeteink, fejlődésüket a többségi társadalom gazdagodásának tartjuk, érdekükben rendszeres párbeszédet folytatunk. Az Európai Unióban minden hetedik polgár valamely kisebbséghez tartozik. A Reform Szerződés is garantálja a kisebbségi jogokat. Ám közös feladatunk, hogy az Unión belül a kisebbségi kérdésekkel kapcsolatban gyakran tapasztalható idegenkedést eloszlassuk, a kisebbségi jogok érvényesítését természetes igényként fogadtassuk el, amely nem az egyes országok belügye. A magyar alkotmány a nemzeti kisebbségeket államalkotó tényezőnek tekinti, és kollektív jogokkal ruházza fel őket. Meggyőződésem, hogy a közös történelmi, kulturális és nyelvi identitás alapján álló, kulturádržavo na podlagi kulturne identitete, in priznavanje le-te je v dobro obeh držav in obeh narodov. Matične države pa imajo pravico zagotavljati de lom svojega narodovega telesa v tujini vso pomoč zoper asimilacijo, ki jim grozi kljub vsem pravicam, ki jih uživajo. Pri tem ima pri nas posebno pomembno vlogo Slovenski kulturni in informativni center, ki sta ga pred desetimi leti skupaj odprla oba predsednika Milan Kučan in Árpád Göncz. Od tedaj je slovenski kulturni center delavnica za varovanje dediščine in lis nemzetfogalom, valamint a kollektív kisebbségi jogok elismerése vezet a nemzeti kisebbségek helyzetének megoldásához Európában. Szlovénia és Magyarország pozitív példával szolgálhat arra, hogy a másik országban élő nemzetrészek az anyaországgal kulturális identitás alapján egységet alkotnak, s ennek elismerése mindkét állam és mindkét nemzet javára válik. Az anyaországoknak pedig joguk van arra, hogy külföldi nemzetrészeiknek minden segítséget megadjanak a még a jogok teljessége ellenére is fenyegető asszimiláció ellen. Ebben játszik kiemelkedő szerepet hazánkban a Szlovén Kulturális és Információs Központ, amit tíz évvel ezelőtt a két köztársasági elnök, Göncz Árpád és Milan Kučan közösen avatott fel. Azóta a Központ a szlovén közművelődés, a hagyományamaterskih dejavnosti. Moderna konferenčna in razstavna dvorana zagotavljata prostor številnim konferencam, posvetovanjem in stalnim razstavam, v zgradbi pa je tudi sedež Zveze Slovencev oziroma v njej delujeta uredništvi časopisa Porabje in slovenskega radia Monošter. Jezikovna in narodnostna zavest Porabskih Slovencev se bogati in krepi tudi prek kulturnih skupin, in sicer devetih odraslih z več kakor sto člani in šestih otroških skupin, kar pa je še pomembnejše, da se njihova narodna identiteta prenaša na őrzés és az amatőr művészeti tevékenység műhelyévé vált. A modern konferencia és kiállító terem számos konferenciának, tanácskozásnak és állandó kiállításnak ad otthont, de ez az épület egyben a Szövetség székhelye, illetve itt működik a Porabje újság és a Szentgotthárdi Szlovén Rádió szerkesztősége is. A Rába-vidéki kulturális csoportok, a száznál is több lelkes taggal rendelkező kilenc felnőtt és hat gyermekcsoport révén is gazdagodik és erősödik napjainkban a Rába-vidéki szlovének nyelvi és nemzetiségi öntudata, sőt ami ennél is fontosabb, áthagyományozódik nemzeti identitástudatuk. E kiemelkedő, közös eredmény legmagasabb elismeréseként kell értékelni Danilo Türk elnök úr látogatását is, hiszen beiktatását követően első hivatalos külföldi útja Magyarországra vezetett. A hazánkban élő szlovén közösség abban is példát mutat, hogy nem elégszik meg azzal, hogy megőrzi a már kialakult intézményeit, önkormányzati rendszerét, hanem kapcsolatokat keres a határon túli szlovén szervezetekkel is. Ma már sikeresen működik az ausztriai, olaszországi, magyarországi és horvátországi szlovén szervezeteket összekapcsoló Szlovén Kisebbségi Koordináció. Mindezek megőrzése közös érdekünk! Kívánom ezért Önöknek, hogy továbbra is őrizzék meg szlovén identitásukat, amely egyaránt érték anyaországuknak, Szlovéniának és Magyarországnak, amelynek állampolgárai. Ebben Magyarország a jövőben is támogatni fogja közösségüket. De azt is kívánom, hogy érezzék magukat jól, érezzék magukat otthon Magyarországon! Sólyom László Porabje, 25. septembra 2008 4 Deseta obletnica Slovenskoga dauma v k Deset lejt je v živlenji cejloga človeštva tak malo časa, ka se ranč ne merka, v živlenji enoga človeka nej malo, sploj pa zdaj nej, gda lejta tak odletijo, ka je skurok vpamet ne vzememo. V živlenji inštitucije (intézmény), kak je Slovenski daum v Varaši, je pa že zavolé časa, ka se leko premisli, ali je izpuno vse vüpanja, ka smo je meli pri njegvom »rojstvi«. Tau, ali je te dom samo telko sposoben, kelko se zdaj godi v njem pa v zvezi z njem, mora razčistiti vsakši sam pri sebi, tak tisti, steri vodijo (vodimo) te dom (ene dele doma), pa tak tisti, za stere je biu zozidani. Zdaj pa raj nazaj k svetki. veselo špilali v Slovenskom daumi, so se vözraščeni iz vsej vasnic Porabja, Varaša, Sombotela, Budimpešte pa Mosonmagyaróvárá zbirali v baročnoj cerkvi sv. Gotarda. Med starimi stejnami se je pá čüla slovenska sveta pesem od Mešanoga pevskoga zbora A. Pavel, pá smo leko poslüšali slovensko pridigo od gospauda Lojzeta Kozara iz Odranec, steromi je pri mešüvanji pomago gospaud Dejan Horvat iz Markovec. Na drugi den 10. oblejtnice Slovenskoga doma je bijo svetek zdigavanje križa, zatok so gospaud Kozar v svoji pridigi gučali o zdigavanji Slovencov v Porabji, in tau na trej področjih: na vörskom, na kulturnom pa na gospodarskom. Gda je lüstvo prišlo vö iz cerkve, ji je pred gledališko dvo- rano čakala pihalna godba (fúvószenekar) iz Trebnjega. Mladi muzikantje so je spravili dobro v dobro volau. Puna dvorana se je leko veselila pisanomi programi. Najbola sta se vendrik publiki vidla dva mlada harmonikaša, obadva virtuoza na svoji harmoniki. Ešče v osemdeseti lejtaj smo se manjšine v Železni županiji (Hrvati, Nemci, Slovenci) vsikšo leto srečali na narodnostni dnevaj. Te smo se bola poznali med seboj. Po spremembi sistema so tej programi zamrli, stiki tö. Sodelavke Slovenske zveze, stere sta organizirale te den, ste tak mislile, ka bi nej škaudilo pa začniti sodelovati. Tak so letos na sprtolejt folkloristi z Gorenjoga Senika gorstaupili v Petrovem Selu, zdaj so pa oni vrnili nastop. Mlašeči pevski zbor z gorenjeseničke Vse za mlajše Slovenski daum je že dopodneva puni bijo z mlajši, lerancami, školniki pa stariši. Najprva so si poglednili lutkovno igro šaularov iz soboške II. šaule, potejm so spekli. Tretja skupina je pripravlala sadno solato (gyümölcssaláta), stera je do zadnjega betva sfalila. Če za vse tau mlajši nejso meli volau, so leko sprobali, kak so flajsni pri aerobiki ali se se pa razdelili po delavnicaj. Eni so sprobavali, če do znali šticli ali pütro napraviti iz gline (agyagból). Ništrni, steri v Števanovcaj tö ojdijo na lončarski krožek, so že trno flajsno delali. Pá druga skupina je mejsila testau, vörezala figice, stere so jim potejm v künji hotela Lipa samo vozili z ringišpülom, skakali napinjenom gradi… Ranč tak je bilau popodneva tö, samo te so prišli ešče menkši, mali mlajši iz vrtca s svojimi vzgojiteljicami pa starišami. Vse za düšo Med tejm, ka so se mlajši Porabje, 25. septembra 2008 5 oga dauma v kejpaj pa rečaj šaule – kak vsigdar – zdaj je tö z velko volauv popejvo porabske pesmi, ešče z vekšo volauv pa te, gda ji je na harmoniki sprvajo Benjamin Sukič. Kak je povezovalka programa Klara Fodor pravla, sve tek Slovenskoga doma ne more miniti brezi domanje rejči. Skeč Mikija Roša Čisto pa zamazano je zašpilo vo z vero in kulturo. Vse za tejlo Vej se je pa tejli tö nej prizaneslo. Po kulturnom programi se je kakšni 300-350 lidi zbralo v velkom šatori pri Slovenskom daumi, gde so je čakale dobraute, stere so pripravili flajsni küjarge restavracije Lipa. Lepau pre strejti dugi sto (ruski bife) je ponüjo nika za vsakšoga. Tisti, steri si je želo toplo ge sti, ga je najšo, steri je bole vegetarijansko usmerjen, je leko vöodebrau med šalatami, steri je za mesau, je tö nej lačen ostano. Če si je pa stoj zaželo dobrote z žara, ji je leko daubo. Pa naj ne pozabim! V raz stavnoj dvorani je bijo vöskladjeni domanji pokaraj, pogače, bejklinge… Dapa kak! Ka je veselje bilau gledati. Gospa Urbas iz Selnice ob Dravi je ejkstra nadarjena (tehetséges) tau pripravlat. Tak lepau je bilau napravleno, ka mi je bilau skurok žau, gda so lidgé začnili djemavati pa koštavati. Dapa ka si moramo, za tau je bilau napravleno. Deseta obletnica Slovenskoga dauma se je zaklüčila z veselicov pa ognjemetom (tűzijáték). Stau pa stau mali zvejzdic na nočnom nébi naj bi nas spominjalo na tau, ka moramo napraviti stau pa stau mali stopajov za tau, ka bi Slovenski daum baukše slüžo svojomi nameni, ohranitvi in razvijanji slovenske skupnosti ob Rabi. Marijana Sukič Duo Fodor (Klara Fodor, Marijana Fodor). Posrečeni snažilki s svojimi željami pa idejami sta spravili v smej mlade in stare. Igra je skurok kak gledalo gnešnjoga svejta, gde tisti, steri pošteno dela, nikam ne pride. Malo politike, malo seksa, malo gospodarstva, dapa vse samo do prave mere in z okusom. Pa če rejsan se je program malo zavlejko, vejndrik nikoma nej bilau žau, ka je tau soboto preži- Porabje, 25. septembra 2008 6 Fotorazstava Karčina Holeca »Moje Porabje« S tejm naslovom (cím) je bila oprejta fotografska razstava našoga kolega Karčina Holeca na predvečer Porabskoga dneva v Slovenskom kulturnom in informativnom centri. Kejpi, v svoj objektiv pa s tejm rejšiti minljivosti, od smrti. Stara krnica, na stenau povejšena je leko simbol samote, o iži, s stere se lüšči omet, ne vejmo, če ešče živijo v njej lidgé, vejmo stere je napravo od Senika do Verice pa ešče malo prejk nekdanje granice tö, kažejo na tau, ka žalüje za vsem tistim, ka je staro, ka prnej, ka nanikuj pride, zatok vse tau ščé zgrabiti pa, ka so njene stejne vidle dosti žalosti pa veselja tö. Med lidami išče obraze, steri »gučijo«. Za vsakšim portretom se skriva živlenjska zgodba človeka, v vsakši očaj – leko so vesele, leko žalostne – se skrivajo skrivnosti (titkok). Žalost, trplenje, veselje, osamljenost so z ejkstra krepkimi potezami (vonások) napisani na lice porabskoga pa goričkoga človeka, obrazi so kak globko preorana njiva, pa dun lejpi. Na otvoritvi je sam fotograf pravo o sebi: »Moram povedati, ka sam dja nej vönavčeni fotograf. Istino, dobre kejpe delati se ne more s knjig navčiti, dosta pa dosta moraš fotografirati, dočas, ka začneš razmeti, ka je fotografiranje. Pred osemnajstimi lejti, gda sam pri novinaj Porabje začno delati, sam tau mislo, ka kejpe delati vsakši zna. Poklačiš fotoaparat pa je gotovi kejp. Več lejt kasneje sam samo vido razliko med fotografijami, štera so dobre pa štera nej. Leko povejm, ka fotografirati nej leko delo, kak sam dja tau na začetki mislo. Pri ednom kejpi dosta pa dosta vse mora štimati: moment, svetloba, kompozicija pa leko povejm, ka tau nagnauk rejdko se posreči vküpprinesti. Moj cilj je biu s tejmi kejpi, naj vam pokažem en tau mojoga, vašoga Po-Porabje, tau pomeni meni Porabje. Vüpam, ka sam nej skaus krivoga gledala gledo pa fotografiro. Pa tau tö, da de se vam vidla ta razstava, ta lejpa krajina ob Rabi.« rabja. Leko bi povedo samo tau tö, ka mojoga Porabja, zato ka je tau Porabje, ka ga tü vidite, je tašo Porabje, kak ga dja vidim s svojimi očami, prejk svojoga objektiva. Leko bi pravo, ka tau je mojo Razstavo je odpro generalni konzul mag. Drago Šiftar, steri je zaželo, naj bi bilau v Porabji vse več takšni ustvarjalni (alkotó) lidi, kak je Karči Holec. M. Sukič 13. septembra 2008 je Slovenska zveza v Varaši pripravila 17. Porabski den pa 10. jubilej Slovenskoga kulturnoga pa informativnoga centra. V cejlodnevnom programi je dosta lüdi sodelovalo, pomagalo ali pa že vnaprej delalo. Zatau se želijmo prejk novin tü trno lepau zavaliti vsejn konkretno. Svetešnjo slovensko mešo so slöjžili gospaud župnik fare Odranci v Prekmurji s pomočtjauv gospauda Dejana Horvata, župnika v Markovci. Pozdravili so v vogrskoj rejči varaški gospaud Ferenc Rimfel tö. Slovenskiva dvornicka sta bila Tomaž Ropoš pa Martika Ropoš iz Slovenske vesi. Štenjé sta štejla Agi Tonweber pa Zoli Majcan. Slovensko liturgijo je spejvo MePZ Avgust Pavel ZSM Gorejnji Senik, na orgli je igro Ciril Kozar iz Martinja. S svojim kulturnim programom so polepšali svetek Pihalni orkester (fúvószenekar) iz Trebnjenga v Sloveniji, Folklorna skupina Gradišče Hrvaškoga kulturnoga dröjštva Petrovo Selo, Duo Miha Debevec na diatonični, Mitja Jeršič na klasični harmoniki, pevski zborček ZSM z gorejnjeseničke šaule pa Duo Fodor gledališke držine Nindrik-indrik ZSM. Za pozdrave pa gouče se zahvalimo vsejm, stere je že po imenu napisala v svojom članki avtorica Marijana Sukič. Fotorazstavo z naslovom »Moje Porabje« je pripravo fotograf Karči Holec. Gastronomsko razstavo je pripravila Magda Urbas iz Selnice ob Dravi iz tisti spečeni pogač pa pokarajov, stere so naslejdnje ženske na prvo rejč s srca rade vole spekle: Cilika Lazar z Dolejnjoga Senika, Klara Rogan pa Marija Gašpar Vajda iz Sakalauvec, Marija Šömenek, Marija Lang pa Rejza Kozo iz Slovenske vesi, Margita Korpič pa Majči Dančec iz Traušča, Rejza Pinter pa Aranka Schwarcz iz Varaša, Ana Ropoš iz Števanovec pa Magda Urbas iz Selnice ob Dravi. Pod vodstvom Janeza Urbasa je večer piknik pripravilo Dröjštvo Janeza Urbasa občine Selnica ob Dravi. Razstavo ljudske obrti so pripravile pa delo nota kazale Micka Ropoš pa Helga Škaper z Gorejnjoga Senika, Marija Čato z Dolejnjoga Senika, Ana Ropoš iz Števanovec pa Margita Korpič iz Traušča. Pri mlašečom programi Pred podnevom pri šaularski mlajšaj so programe, delavnice vodili Magda Rogan z Gorejnjoga Senika, Anica Salai pa Andi Bánfi Gombaš iz števanovske šaule, lončar Štefan Zelko iz Lemerja z Lacijom Kovačom iz števanovske šaule, Iluška Nagy iz Slovenske vesi, Joži Hegyi iz varaške šaule, lerence OŠ II. iz Murske Sobote, iz stere šaule so mlajši zašpilali lutkovno igro. Drügi školnicke pa lerence z gorejnjeseničke, števanoske šaule - steri so pohvalo vrejdni, ka so prišli v velkom števili - pa varaške gimnazije, so pa bili drügim na pomauč pa so skrb meli mlajše, naj vse srečno bau spelano. Pri mali mlajšaj iz vrtcov z Gorejnjoga Senika, Dolejnjoga Senika, iz Sakalauvec, Slovenske vesi, Monoštra pa Števanovec so pa bili na pomauč vzgojiteljice Iluška Nagy iz Slovenske vesi pa Judita Kardoš iz Monoštra, Marija Čato z Dolejnjoga Senika, Marija Šoš z Gorejnjoga Senika, Ildiko Črenko Kern pa Erži Nemeš iz Sakalauvec, Agica Holec iz Števanovec. Na našo velko veseldje je pauradno starišov prišlo z mlajši, največ z malimi, steri so ji pomagali skrb meti. Pri cejlodnevni programaj so ške na pomauč bile lerence Ildiko D. Treiber z gorejnjeseničke šaule, Anica Salai iz števanovske šaule pa Marija Kühar Grebenar členica predsedstva Zveze z Dolejnjoga Senika. Za pogostitev smo prosili restavracijo Lipo, vsi delavci Porabje d.o.o. so 10. jubilej Slovenskoga centra svetili z rednim pa flajsnim delom. Slovenska zveza ranč zatau želi pogostiti vse delavce d.o.o.-ja pa Zveze, naj do gnauk oni tü leko vsi vküper kak gostje, gda do meli čas se vönagončati pa se padašivati med seov. Tau, ka smo meli za koga delati pa se brigati, se s srca zavalimo vsejm lidam, steri so vküper želeli svetiti iz Budimpešta, Sombotela, Mosonmagyaróvára pa kaulek tej varašov, iz Porabja pa Slovenije, posaba vsejm mlajšom pa njinim starišom, školnikom pa vzgojiteljicam. Klara Fodor sekretarka Porabje, 25. septembra 2008 7 NAŠA ZLATA ALI STE VEDELI ... RIBICA ALI JE MAVRICA LAHKO Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa OKROGLA? Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. SLOBOUD Pride takšen čas, ka si človek ne more mesta najti. Takši grata, ka nikšnoga mira nema. Mujs njemi trbej nika oditi. Pa vzeme sloboud pa odide živet nikam indrik. Pa je z ribami ranč tak. Pa z zlato ribico tö. Plavala je gor pa doj po potoki. Že na daleč se je vidlo, ka je nej vse vredi z njou. Nindri si je nej mesta mogla najti. Že dugo je nej nikomi nikšno želenje vöspunila. Več jo je nej nika migalo. Če povejmo po istini, se njoj je v potoki sploj več nej vidlo. Zato se je tak ravnala tö. - Ka me spitavaš od toga! Bole pitaj svojo mamo! Naj ti una po- Mavrica ima vedno obliko dela krožnice. Spodnjega dela kroga navadno ne vidimo, ker so tam tla. Če bi se peljali z letalom in bi bilo Sonce za nami, bi lahko pred nami opazili mavrico v obliki celotnega kroga. Okroglo mavrico lahko opazimo tudi v gorah, ko je v dolini meg la, Sonce pa za našim hrbtom. Slovarček: mavrica – szivárvány oblika – forma vedno – mindig opaziti – észrevesz tla – talaj letalo – repülőgép (Vir: www.h-e.si) vej, če se za tak čedno drži, - je skur lajala na edno mlašečo ribo. -Ka me pa briga, če se je voda znouva zgrdila. Tou nej moja briga, -je nej škela poslüšati, ka je nekak znouva nika lagvoga vlejo v potok. -Vi samo mejte svetek punoga mejseca. Mene tou nika ne briga! Tou je vaš nej pa moj svetek, - je nej škela priti svetit k staroj vrbi. Ribe v potoki so se spitavale, ka njoj je, ka je takšna gé. Una pa je že vedla, ka vzeme sloboud. Pa njim je tou vöovadila tö. Ka njim je tou prajla, že je odišla tö. Brž je prišla na kraj potoka, ta, na tisto mesto, na sterom nut v Rabo priteče. Pa je plavala tadale po Rabi. Tiste ribe so jo nej poznale. Gledale so jo, ka una iške med njimi. Vej pa une svojo zlato ribo majo. Pa so njoj tou prajle tö. - Vkraj se znosi od nas, - so kričale za njou. Zato je plavala tadale. Prišla je na tisto mesto, na sterom eden drugi potok pride v Rabo. Pa je šla po potoki tagor. Trno se njoj je povido tisti potok. Vcejlak ovakšen je biu kak njeni domanji. Pa kak šörki pa kak globki pa kak brž je teko. -Na, zdaj de tou moj nouvi doum, -si je prajla pa si odabrala edno mesto pod brgoum. Neje dugo bila tam. Že tak včasin jo je odgnala edna druga riba. Tam je una doma, nej pa nikšna pritepena zlata ribica, njoj je prajla. Una pa je iskala tadale, gde bi mejla svoj doum. Iskala ga je pa iskala, dokejč je nej srečala domanjo zlato ribico. Nej jo je poglednola najbole lepou. Sploj je nej bila vesela. -Zlata pajdaškinja, -njoj je prajla. -Lepou, ka si nas prišla malo poglednot, depa ge sam v tom potoki zavolé. Zato ne moreš ostanoti med nami. Malo si eške leko tü, po tistom pa boš mogla iti domou. Depa zlata ribica je več nej mejla douma. Una je sloboud vzela. Kama naj dé inan, njoj je tumačila. -Tou nej moja briga! Tou si sama tak škela, - njoj je prajla zlata pajdaškinja. Tak nagnouk si je nebesko želejla biti v domanjom potoki. Tak, ka se je za njou vse oblisnolo, tak je plavala nazaj domou. Eške pred večerom je doma bila. Na, neje vejdla, če je tou eške itak njeni doum. Depa gda je vidla, ka so bile ribe vesele, je vejdla, ka je Lüblene moje, dragi moji! Mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski, se je vcejlak zmejšalo, vcejlak so se njoj mozge kouli obrnoule. Pa za vse tou so krive naše slejdnje volitve (választások), gda smo lidi za parlament vöodabejrali. Gvüšno vejte, kak tou dé, vej pa z oprejtimi očami ojdite po svejti. Skur vseposedi je gnako. Obečavanje, obečavanje, obečavanje pa li samo obečavanje, kak de nam po nouvom nagnouk dosta boukše, dosta, dosta boukše, najboukše! Kak če bi se po volitvaj zgodila nikšna čelarija, po steroj se rejsan vse vcejlak vömini. Nagnouk ta nam začnola tečti med pa mlejko, bukse pa do pune pejnez. Zvekšoga njim lidge ne vörvlemo najbole. Gestejo pa takšni tö, ka njim vörvlejo, ka do vöodabrani v parlamenti skur supermani. Na, takšna je gé moja tašča Regina, trno čedna ženska, tö. Bila je slednja nedela. Ob sedmi večer so se volitve zgotouvile. Gori je vužgala teve pa gledala, kak so šteli, sterim je lüdstvo najbole zavüpalo. Pa iz vöre v vöro je tak vövidlo, ka do njeni največ svoji lidi meli v parlamenti. Pa je tak bilou tö. pito, ka se z njou godi. -Nika se ne godi, nika se ne godi. Samo se nouvi žitek sveti, se nouvi žitek sveti, je popejvala, kak bi bila na evroviziji. Po slüžbi nas je doma čako obed, ka sam ga eške nej vido. Pet fele najbole dragoga mesa je bilou na stoli. Vsevküper je bilou gestija za dvajsti lüdi, nej pa za pet, na ledi se je ladiu francuski šampanjec. Vsi smo samo z debelim gledali. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je bila oblečena v vcejlak nouvi gvant. -Ka pa gledate tak z debelim, nas je zvala za sto gejst. -V nouve čase, v nouvi svejt smo nuta stoupili. Od gnes tadale leko živemo kak lidge, nej pa kak kakšni koudiške. Tou so moji tak naprajli. Niške jo je nej najbole razmo. Zato smo jo pitali, ka so tou njeni naprajli. -Vej pa uni so zdaj gé najbole prejdnji v parlamenti. Pa so obečavali, ka de se žitek vcejlak vöminiu, gda do uni najbole naprej valaun. So nam obečali, ka nam uni zdignejo naš standard, ka de vse ovak, kak je bilou do fele obečajo, spunijo pa skur nika nej. Nej si je dala valati. -Ne guči ti meni! Gvüšno ka de tak, zato sam že eno mlado deklo gora vzela, ka de nam ram vred gemala, ka de nam küjala pa meni pomagala. Vej pa zdaj dun penzije tak skoučijo pa vaše plače, ka jo leko gora vzemem. Vej nam pa nejso lažali. Nika so nej lažali, ka so trno pošteno pa tak za istino gučali. Bole, ka smo njoj škeli prajti, naj ne vörvle vsikšnomi obečavanji, bole se je korila z nami, ka njeni gvüšno ne lažajo. Leko, ka drugi lažajo, depa njeni gvüšno nej. Zato si je že naroučila eden nej najbole fal auto, ka de se una zdaj tö vozila kouli kak vsikši pošteni človek. Pa si šké küpiti eške vsefele drugo tö, ka de v toum nouvom svejti pejnez kak blata. Vej de tou gvüšno tak, ka so njeni nej nika laža li. Nouvi svejt je gé zdaj tü, pa tomi niške ne smej nika prouti prajti. Samo Boug vej, kelko de nas té nouvi svejt košto. Ja, lüblene moje, dragi moji, tak se njoj je ftrgnolo v glavej, ka vörvle, ka političarge ne lažajo. Brodim si, ka je vam domou prišla. Pa je brž vrejd vzela vse nevoule, ka so se zgodile brezi nje. -Na, vse je po starom, depa zatoga volo vejm, ka nola od veseldja. Plesala je pa Na toum mesti sam njoj mogo radi se mejte. sam doma gé, - si je zdejnola pa čakala, ka jo spejvala, kak bi se njoj kaj vtrg-v rejč stoupiti, ka so tou bila stoj zgrabi, ka njemi želenje vöspuni. nolo v glavej. Zato jo je moj sin samo obečavanja. Ka uni vse-Miki Miki Roš Porabje, 25. septembra 2008 Boug moj, kakšna sreča je tou tejga mau, ka mo boukše ži-glava trejzna ostanola, zato bila. Skur se je na polonje ftrg-veli, ka de vse bole falo pa … mi tadale bojte zdravi, lejpi pa PETEK, 26.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 CITY FOLK, 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.35 SUŠNO OBMOČJE, AVSTR. NAD., 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SOVAKERES? 16.00 IZ POPOTNE TORBE, 16.15 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 16.45 SLIKE IZ SEČUANA: ŽETEV, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 ZEMLJA IN NAPREJ, ANG. ZNANSTV. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, TV POGLED, 19.55 BLISK, TV NAD., 20.25 NEKOČ STA ŽIVELA GODEC IN PLESALKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 PLATFORMA, 0.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.09.1990, 1.05 ZEMLJA IN NAPREJ, PON., 1.55 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL PETEK, 26.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.20 GLASNIK, 11.45 UMETNOST IGRE, 12.10 EVROPSKI MAGAZIN, 12.40 ČRNO BELI ČASI, 13.00 ŠPORT ŠPAS, 14.00 SERGEANT PEPPER, NEMŠ. FILM, 15.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.09.1990, 16.00 SP V KOLESARSTVU -DO 23 LET, CESTE, 17.00 CELICA, DOK. FELJTON, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: RAJKO RANFL, 20.00 STARI RIM: VZPON IN PROPAD CESARSTVA, ANG. DOK. SER., 20.55 STATISTI, ANG. NAD., 21.55 REVOLVER, ANG.-FRANC. FILM, 23.50 ZUNAJ SUMA, AM. FILM, 1.25 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 2.10 INFOKANAL * * * SOBOTA, 27.09.2008, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.55 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: KINO, 8.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 8.45 SMRKCI, RIS., 9.10 SLIKE IZ SEČUANA: ŽETEV, 9.25 PRIJATELJI IN ŠTIRI TAČKE, NEMŠ. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: NAPAKE PRI ZDRAVLJENJU, 12.00 TEDNIK, PON., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 13.40 TAM GORI NA GORI, SLOVENSKE LJUDSKE PESMI, 14.20 OČETOVO SRCE, NEMŠ. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.00 FOYLOVA VOJNA: STRTE DUŠE, ANGL. NAD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRIBAR, 23.35 SVITANJE, AM. NAD., 0.20 PRIČA ZLOČINA, NIZOZ. FILM, 1.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 27.09.1990, 2.15 DNEVNIK, 2.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANAL SOBOTA, 27.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 9.30 SKOZI ČAS, 9.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 27.09.1990, 10.00 AFNA FRIKI: OGROŽENE ŽIVALSKE VRSTE, DOK. NAN., 10.25 POSEBNA PONUDBA, 10.40 TV PRODAJA, 11.10 TEDENSKI IZBOR, 11.10 STARI RIM: VZPON IN PROPAD CESARSTVA, ANGL. DOK. SER., 12.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.00 TV PRODAJA, 13.40 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: EVERTON -LIVERPOOL, 15.45 ŠPORTNI FILM, 16.05 SLOVENSKA POPEVKA 2008, 18.15 ITALIJAN, RUSKI FILM, 20.00 NOGOMET, GORICA -KOPER, 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.50 SOBOTNO POPOLDNE, 1.05 ZADNJI DNEVI SWISSAIRA, ŠVIC. TV FILM, 3.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 28.09.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV-ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 KLJUČ DO SVETLOBE, DAN. NAD., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 KONCERT ROMSKE GLASBE V LENDAVI, 14.25 FINA GOSPA, ANGL. HUM. NAD., 15.00 5 MINUT SLAVE, 15.05 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.15 GLASBENI DVOBOJ, 15.40 ČLOVEŠKI FAKTOR, 15.45 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 HUMORISTIČNODOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RECI NE!, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, 19.20 ZRCALO TEDNA, 19.35 VREME, ŠPORT, 19.50 TV POGLED, 19.55 MEDNARODNI VEČER ŠANSONOV 2008, 22.00 PO NOČI, SVIT, DOK. PORTRET, 23.10 POROČILA, VREME, ŠPORT 23.35 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: ČETRTA, POLJS. NAD., 0.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.09.1990, 1.00 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL NEDELJA, 28.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.45 TV PRODAJA, 9.15 SKOZI ČAS, 9.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.09.1990, 9.50 GLOBUS, 10.20 28. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, 10.20 Z GLASBO IN S PLESOM, 10.50 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJUDNOZNANS. SER., 11.20 MED VALOVI, 11.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 12.20 RAD IGRAM NOGOMET, 12.50 TV PRODAJA, 13.20 MESTO NA TRAVNIKU, DOK. ODD., 14.25 TV PRODAJA, 15.00 VARESE: SV. PRV. V KOLESARSTVU, 17.15 ŠPORTNI FILM, 17.55 HOKEJ NA LEDU, TILIA OLIMPIJA -ACRONI JESENICE, 20.15 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 21.10 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ. NAD., 22.10 JADRANJE, MATCH RACE, REPORTAŽA IZ KOPRA, 23.10 RIM, AM. NAD., 0.00 EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI 2008, AVSTR. DOK. ODD., 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 29.09.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 ZEMLJA IN NAPREJ, ANG. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 KONCERT VLADA KRESLINA Z GOSTI, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 16.15 BISERGORA: RADOVEDNOST NI VEDNO LEPA ČEDNOST, LUTK. NAN., 16.30 POTPLATOPIS: Z REKO ZA HRBTOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 BRAT BRATU, HUM. NAN., 20.35 VROČI STOL, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OPUS, 23.25 Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM EUROTRADE PRINT d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič GLASBENI VEČER, 0.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.09.1990, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 29.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.55 SOBOTNO POPOLDNE, 13.45 KAJ GOVORIŠ? = SOVAKERES? 14.00 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 14.30 RAD IGRAM NOGOMET, 15.00 JADRANJE, MATCH RACE, 16.00 POSEBNA PONUDBA, 16.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 29.09.1990, 16.40 OSMI DAN, 17.10 ARS 360, 17.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 DR. WHO, ANG. NAN., 20.00 PORTRET TONE PAVČEK, D.N., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 SKRIVNOSTNI KRAJI: FINSKA -SAVNA TAMMINIEMI, DOK. ODD., 22.45 VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE: S KIRURŠKIM SKALPELOM DO VIDA, 23.20 OLIVER TWIST, ANG. FILM, 1.25 INFOKANAL * * * TOREK, 30.09.2008, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 DANE ZAJC: PETELIN SE SESTAVI, 9.45 RADOVEDNOST NI VEDNO LEPA ČEDNOST, 10.00 Z REKO ZA HRBTOM, 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 DOK. ODDAJA, 12.00 PO NOČI, SVIT, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PLANET ROCK: KAISER CHIEFS, 13.55 OPUS, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOŽ IZ MAJAPANA, RIS., 16.10 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTRAL. NAN., 16.30 JACQUES ATTALI: HRUP, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 PO TRAVNIKIH S STANETOM SUŠNIKOM: NOEL, DOK. SER., 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 RISANKA, 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 SUPER PIRAMIDA, 21.15 SKRIVNOSTI YUCATANA, DOK. ODD., 22.15 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 KOLUMBIJA, DRŽAVA S 30 000 TALCI, FR. DOK. ODD., 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.09.1990, 0.30 PRAVA IDEJA!, 0.55 PO TRAVNIKIH S STANETOM SUŠNIKOM: NOEL, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL TOREK, 30.09.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.50 TV PRODAJA, 9.20 NLP, 12.25 TV PRODAJA, 12.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.25 SKRIVNOSTNI KRAJI, DOK. ODD., 13.50 BLEŠČICA, 14.20 TV PRODAJA, 14.50 STUDIO CITY, 15.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 30.09.1990, 16.05 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.40 MLADI, DRZNI IN LEPI, DOK. ODD., 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REG. PROGRAMI, 18.55 FOLKLORNA SKUPINA TINE ROŽANC Z GOSTI, 19.25 MARKO BANDA IN BOGDANA HERMAN, 20.00 MUZIKAJETO: KLASIČNA KITARA, 20.40 GLOBUS, 21.10 PRAVA IDEJA!, 21.30 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 22.25 DEDIŠČINA EVROPE: KRONSKI PRINC, 23.55 TEMNOPOLTI ARIJEC, NEMŠ. NAD., 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 01.10.2008, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 9.30 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTRAL. NAN., 9.55 ODDAJA O MOZARTU, 10.35 SPREHODI V NARAVO, 11.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.25 PO TRAVNIKIH S STANETOM SUŠNIKOM: NOEL, 11.55 SKRIVNOSTI YUCATANA -ZID KRALJEV, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VROČI STOL, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.05 OD ZRNA DO MIZE, 16.45 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 KAJ LAHKO MLAJŠI NAUČIJO STAREJŠE IN OBRATNO, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 RISANKA, 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 ZBOGOM, BAFANA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.55 PRVI IN DRUGI, 22.15 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.25 OMIZJE, 0.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 01.10.1990, 1.00 KAJ LAHKO MLAJŠI NAUČIJO STAREJŠE IN OBRATNO, 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL SREDA, 01.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.00 EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI 2008, 11.35 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008), 12.15 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 13.05 HRI-BAR, 14.05 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. SER., 14.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 01.10.1990, 15.00 PRAVA IDEJA!, 15.25 TV PRODAJA, 15.55 ČRNO BELI ČASI, 16.10 KOKTAJL, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 50 LET TELEVIZIJE: PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 FAŠIZEM POD SLOVENCI, DOK. ODD., 22.00 SREČKO FIŠER: MEDTEM, 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.40 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE, 2.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 02.10.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 9.30 OD ZRNA DO MIZE, 10.05 SORODNI DUŠI: TELEPATSKO SPORAZUMEVANJE, ANGL. NAD., 10.35 KAJ LAHKO MLAJŠI NAUČIJO STAREJŠE IN OBRATNO, 11.30 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, 13.40 SUPER PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.10 EMIGRANT, KRATKI IGRANI FILM EBU IZ POLJSKE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 RISANKA, 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 KOMISAR REX, NAD., 21.00 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PREISKOVALNI SODNIK, FR. FILM, 1.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 02.10.1990, 1.40 DUHOVNI UTRIP, 1.55 DNEVNIK, PON., 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL ČETRTEK, 02.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.50 GLOBUS, 14.20 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 15.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 02.10.1990, 15.35 PRVI IN DRUGI, 15.45 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 POMAGAJMO SI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM, 20.00 21. BIENALE INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA, 21.00 SAMOTAR JIM, AM. FILM, 22.30 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.10 VELIKI MALI DRUŽINSKI UMORI, FR. NAD., 0.45 PLANET ROCK: KAISER CHIEFS, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Lejpi bejli ftiči za prijatele Na letošnjom Državnom srečanji Porabski Slovencov je predsednik DSS Martin Ropoš gostom pa ništrnim domanjim tö razdejlo lejpe bejle ftiče, iz papira naredjene, s tejm, ka je te ftiče prinesla Margita Kainc iz Veszpréma. V tistoj naglici sam ranč nej mejla časa bole podraubnoma pogledniti te ftiče, labode (hattyú). Dapa gda sam malo več časa mejla pa sam je bole poglednila, sam vidla, ka so napravleni z origami tehniko, pa ka je z enim ftičom tö trno dosta dela. Ka pa te s stautrestimi labodi? Telko je Margita Kainc prinesla s sebov na srečanje, ka bi veselje spravila svojim znancom, starim ali nauvim prijatelom. Tak mislim, ka je Margita Kainc trno vrejdna, naj vsi, steri ste dobili te ftiče pa drügi tö, zvejte, sto je ona pa kelko dela pa lübezni mora biti za tejm, ka pripravi takšno presenečenje (meglepetés). Margit Kainc je 1980. leta odišla iz Porabja, z Gorenjoga Senika. Kak je sama pravla sodelavki Radia Monošter Valiki Časar Kovač, stera go je pozvala pred svoj mikrofon, iz Porabja go je odpelala lübezen, »za možaum sam üšla.« Že tü v Porabji je delala kak vzgojiteljica (óvónő) pa ranč tau dela zdaj v Veszprémi tö. Na srečanje je letos prvič prišla, če rejsan sta se z možaum že več lejt napelavala, dapa vsigdar je nika vcüj prišlo. Za labode je v pogovori za Radio Monošter pravla: »Ges se spravlam z origami. Gnauksvejta sam vidla v novinaj pa sam si pravla, takše nega, ka bi ges tau nej znala naredti. Sam probala, se mi je posrečilo pa od tistoga mau taše redim. Koma škém veselje napraviti, tistoma dam.« Kak je sama pravla, za en labod nüca tri, tri pa pau vöre, ka ga napravi. »Vzemem velki bejli papir, ga gorzrejžem na osem falatov, te male falate vküpzasüčem na male forme. En labod je iz 130-140 mali falatov vküpsklajeni. Tak delam kak doma, gda so gnauksvejta pozimi perje čejsali ali goškice lüpali. Ges male forme pozimi naredim, pa je mam tak taskladjeno, zatok, ka če je labod že vküpskladjeni, dosta mesta nüca.« S svojimi 130-imi belimi labodi je spravila veselje vsaj tolikim ljudem na srečanju. –MS- Prauška k vasvárski Mariji »Lejpa si, lejpa si, roža Marija, tebe časti vsa nebeska družina. Angelci lejpo spejvajo, tebe Marija hvalijo.« * * * »Ti si Marija prečista devica, svetoga rožnoga venca kralica. Mi smo priromali grejšniki vsi Jezuši zročimo naše srce.« Tak smo spejvali prauškarge, steri smo se 14. septembra s trejmi avtobusi iz Porabja podali na prauško v Vasvár, kama so že naši starci tö ojdli. Istina, ka so oni pejški šli pa skauz po pauti molili pa spejvali. Če rejsan je naš bus malo rogato, zatok smo mi, steri smo se nej postrašili mraza pa dežja, tö vöponücali priliko, da bi molili raužni vejnec pa popejvali Marijine pesmi. V imeni vsej prauškarov bi se rada zavalila Slovenskoj zvezi (posaba sekretarki Klari Fodor pa sodelavki Gyöngyi Bajzek) za skrb za avtobuse pa za plačano ceringo. Baug plati. Kati Nemet Slovenska ves