MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Goapoaka ut, 11 / Telefon uredništva 2440, uprave MM lahaja razen, nedelje In preznlkov vaak dan ob 16. url / Velje mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani t Poitnl čekovni račun št. 11.406 99 JUTRA' 99 intervencija in nevmeiavanie Suvereniteta vsake samostojne države. ki je bila pred vojno suprema lex, je ostala tudi po novi ureditvi sveta res-pektirana, četudi se je ustanovilo Društvo narodov, kateremu pripada po statutih do neke meje pravica vmešavanja v delovanje v tej ženevski instituciji vela njenih držav, in dasi so se tudi z drugih v311- °k razn^1 Prilikah pojavili poskusi vmešavanja. In zanimivo je, da M JC V ^)'°S'ajanjih med L a v a 1 o m in Mussolinijem tudi še posebej skle-mlo, da bi moral eden nameravanih sred njevropskih paktov vsebovati svečano obveznost držav-podpisnic, da se nikoli in v nobeni zadevi ne bodo vmešavale v interne zadeve druga druge. Ta pakt Pa predlaga tista Italija, ki se je istočasno pogodila s Francijo, da ji pripada (po predhodnem sporazumu s Fran cijo ali ne, je postranskega pomena) pravica intervencije v Avstriji v primeru, da bi bila od zunaj ali od znotraj ogrožena njena »samostojnost« m »neodvisnost« ! Ako razčlenimo to pravico, ki si jo je (talija najprej sama prilastila, nato pa pridobila še v pogajanjih s Francijo (in najbrže na tihem tudi z Anglijo), moremo že takoj spoznati, da je v najostrejšem nasprotju z načelom suverenitete vseh samostojnih in neodvisnih držav in logično tudi načelom nevmešavanja v njihove interne zadeve. Tu namreč ne gre ‘e za preprosto obrambo avstrijske »neodvisnosti«, ampak za vse več — za hrambo sedanjega avstrijskega reži-® a !. Po tej pravici sme Italija takoj poslati svoje vojake in orožnike v Avstrijo. čim bi nastala v njej kakršnakoli revolucija, ki bi ogražala — ne njeno samostojnost — ampak tudi le Schuschnig-Kov režim! Ker pa more biti nosilec su-verenitetne volje vsake države samo ujen narod, pomeni to čisto eklatantno kratenje suverenitetnih pravic avstrij-skega ljudstva in preko njega tudi avstrij S,L ave .*5ot ta^e- Med tem torej, ko zahteva Italija od vseh drugih: Jugoslavije, Madžarske, Avstrije in Nemčije (v ozadju tudi od Rumunije in Poljske) da Ke morajo s posebnim paktom zaradi’načela suverenitete Avstrije odreči vsakemu vmešavanju v njene notranje zadeve, lasti sebi nasprotno pravico vmešavanja! To pomeni očito kršenje avstrijske suverenitete proti in preko volje avstrijskega ljudstva. To pa ni edini primer, ki ga je ustvarila fašistična Italija. Pred Avstrijo se je Ugodilo isto že z Albanijo. Tudi tam si je fašistična Italija pod pretvezo bra-n|tve albanske suverenosti prilastila pravico, ako treba tudi z oboroženo silo bra uiti proti komurkoli, torej tudi proti albanskemu narodu samemu, sedanji re-xirn- S tema dvema primeroma je Italija albai\sko in avstrijsko ljudstvo oropala ne le pravice odločati svobodno v svoji Zunanji, ampak tudi v svoji notranji •?.°litiki. Postavimo za primer, da se ve-v lna Avstrijcev, ali pa da se sploh vsi do sinjega odločijo za odpravo sedanjega j'vtoritarnega režima in zopetno uvedbo uPeralne demokracije! Da se ta sklep llrcsniči, bi se moral sedanji avtoritarni 1 e2un klero-fašizma likvidirati bodisi zle-Pa bodisi zgrda. To pa ne bi bilo mogoče. ker bi v tem primeru kancelar c h u s c h n i g g, podkancelar knez - t a r h e m h e r g ali kateri drugi voditelj in nositelj sedanjega režima lahko vsak trenutek poklical pod pretvezo nevarnosti za »neodvisnost« na pomoč Mussolinija, ki bi z italijansko vojsko ob privolitvi Francije in morda še Veliki preobrati v politiki Madžar sle Gombos hoče izločiti veleposestniško arisfokraciio, izvesti agrarno in volilno reformo, zapustiti Etalšfo in se pridružiti bloku Nemciie in Poš&ke BUDIMPEŠTA, 10. januarja. Kriza, ki je nastala v vladi Julija Gombosa z odstopom poljedelskega ministra Kal-laya, ima, kakor vse kaže, zelo globoke vzroke in bi utegnila voditi do dalekosežnih posledic. S Kallayevim odstopom se je pričel odkrit boj med Gombosem in voditeljem aristokratskih veleposestnikov ter bivšim ministrskim predsednikom grofom Beth-lenom. Gombosov namen je izvesti na Madžarskem agrarno reformo po vzorcu sosednih držav, to je na ta način, da se aristokratskim veleposestnikom odvzame odvisna zemlja in raz deli med one poljedelce, ki doslej niso imeli svoje lastne posesti. Mimo tega hoče Gombos izvesti tudi volilno reformo. Aristokratski veleposestniki so sicer za kolonizacijo na delu njihovih posestev, toda samo na ta način, da bi se ta zemlja od njih odkupila po sedaj običajnih cenah. Gombos se pri teh svojih načrtih naslanja zlasti na voditelja malih kmetov Tiborja Eck- hardta in na protestante, voditelj nasprotne frontec pa je poleg grofa Beth lena bivši ministrski predsednik grof Julij Karoly. Toda Gombos se ni lotil samo boja z veleposestniško aristokracijo, ampak tudi z vsem ostalim, kar mu stoji na poti. Kakor zbira v vladi samo svoje ljudi, tako jih hoče zbrati tudi v vodstvu madžarske vojske. Čisto nepričakovano je upokojil celokupno vrhovno poveljstvo. Pod pretvezo starosti so upokojeni vrhovni poveljnik honveda general Karpaty, njegov namestnik general Schoner, šef generalnega štaba general Poder in njegov namestnik general Vogt. Karpatyjev naslednik postane dosedanji šef vojaške pisarne regenta Horthyja, general Szvoy. Kakšno stališče bo v tem boju zmagalo pri regentu Horthyju, seveda še ni znano, vendar pa je verjetno, da bo nad njegovim plemstvom prevladal protestantizem, zlasti ker je brez veleposestev in ker tudi ni na- klonjen restavraciji Habsburžanov. Tako se lahko zgodi, da bo po letu 1867. prvič vodila Madžarsko vlada, v kateri ne bodo aristokrati zastopani ne direktno ne indirektno in bo vsa oblast v rokih protestantske manjšine. Lahko se pa tudi zgodi, da bodo sile, ki delujejo proti Gombosu močnejše kakor tiste, ki delujejo zanj. Ta preorientacija v madžarski notranji politiki pa bi bila obenem tudi v zvezi s preoriehtacijo v zunanji politiki. Doslej je bila Madžarska orientirana popolnoma v smeri Italije, do-čim je Gombos zadnje čase po svojem notranjem prepričanju odločen pristaš nemške in poljske orientacije. Rezultati rimskih protokolov so Gombosa razočarali, ostalo pa je storilo sedaj še [sporazumevanje med Francijo in Itali