Novo deželno gledališče v Ljubljani. 627 Novo deželno gledališče v Ljubljani. o je dne 18. svečana 1887. ^eta pogorelo stanovsko gledališče v Ljubljani, šlo ni deželnemu zboru kranjskemu samo za to, da se zopet zgradi gledališko poslopje, nego bilo mu je tudi do tega, da se dožene zasebno - pravno vprašanje posestnikov lož. Zato je ukrenil dne 22. vinotoka 1888. leta da je ob deželnih troških sezidati novo gledališče , v katerem prestani zasebno-pravno razmerje, odbil pa je ponudbo nemškega gledališkega društva, da bi le-to zgradilo gledališče za 200.000 gld., ako plača dežela polovico, ako mu prepusti odločevalno vplivati na grajenje in upravo novega gledališča, ako zagotovi prejšnjim posestnikom lož za dvajset let neomejeno pravico do njih ložne svojine, in končno, ako se odločijo slovenskim predstavam največ po štirje dnevi na mesec. Zajedno je deželni zbor naročil deželnemu odboru, da izplača posestnikom lož zavarovalne zneske po 300 gld. in da se dogovori s strokovnjaki, ki bi izdelali načrte in proračune v največjem znesku 190.000 gld. To naročilo so zvršili arhitekt Vladimir Walter iz Celja in skupno deželni inžener J. V. Hraskj in arhitekt A. J. Hrubv, ki so meseca malega srpana 1889. leta predložili svoje operate. Izkušena ve-ščaka v gledaliških zgradbah, arhitekta Fellner in Hellmer na Dunaji, izjavila sta se izrecno za projekt H raskj-Hruby. Odmerjen je bil za tisoč oseb, gledališče bi imelo štiri nadstropja in šestdeset lož, toda ker bi bilo treba za rečeni načrt okolo 240.000 gld., sklenilo se je, da napravita projektanta nov načrt, o katerem se je končno izrekla posebna komisija, da je pripraven in da ne bode stal nad dovoljenih 190.000 gld. Za stavbišče je bil odločen cesarja Jožefa trg, katerega je občina ljubljanska brezplačno prepustila za gledališče; toda pri krajevnem ogledu dne 3. velikega travna 1890. leta so se mnogi mejaši in drugi udeleženci iz zdravstvenih in nravno-redarstvenih ozirov izrekli zoper gledališče na rečenem trgu, dasi ni bilo stavbinsko-tehniških zadržkov; mimo tega si je zastopnik c. kr. finančnega ravnateljstva pridržal pismen ugovor. Vender še predno je bil vložen, ponudilo se je deželnemu odboru ugodno stavbišče, in sicer Maverjev dvorec na Tržaški cesti. Ker pa deželni odbor ni razpolagal s potrebnim kreditom (35.000 gld.), obrnil se je do občinskega zastopa ljubljanskega, 628 Novo deželno gledališče v Ljubljani. naj izpremeni svoj ukrep z dne 27. rženega cveta 1888. leta tako, da mestna občina v gotovini izplača svoj donesek, ker se ni uporabilo ustopljeno, 15.000 gld. cenjeno stavbišče na cesarja Jožefa trgu. Mestni zastop je le v nekoliko ustregel tej prošnji in z oskromno večino dovolil 7500 gld., češ, da novo stavbišče itak pripada kata-stralni občini spodnješišenski. Ko je pa kranjska hranilnica dovolila 20.000 gld., bilo je vender možno kupiti ponudeni prostor, le da so se morali še v marsičem znižati stavbinski troški. Pod vodstvom vladnega svetovalca J. Mahkota se je potem dne 16. rženega cveta 1890. leta zvršil krajevni ogled, in zvedenci so izrekli, da je novi prostor sosebno primeren za gledališče. Deželni odbor je tedaj razpisal poglavitna dela in jih oddal iz večine ljubljanskim firmam, samo železne konstrukcije pri strehi in etažah ter zračno kurjavo in ventilacijo je izročil dvema dunajskima firmama. Dne 23. malega srpana 1890. leta je prejšnji posestnik prodano stavbišče ustopil stavbinskemu vodstvu, dne 9. velikega srpana istega leta se je pričelo izkopavanje, dne 13. velikega srpana podzidavanje, in dne 19. vinotoka 1890. leta se je vpričo deželnega glavarja dr. Poklukarja in deželnih odbornikov položil temeljni kamen, v čegar dvostenskem zakrovu od pločevine je shranjena ustanovna listina s stavbinskimi načrti, času primernimi spisi in novci. Temeljni kamen je vzidan v portalnem stebru na desni strani v pod-nožni višini. Dasi je bilo vreme trajno ugodno, vender podjetnik Tonnies ni mogel do izgovorjenega časa (do dne i. listopada 1890. leta) spraviti stavbe pod streho, potem pa je moralo zaradi poznega letnega časa zidanje prestati. Istočasno zborujoči deželni zbor je dne 11. listopada 1890. leta dovolil nov kredit za spopolnitve, kakor jih je nasvetovalo stavbinsko vodstvo, vzprejel pa ni predloga poslanca Ivana Hribarja, da bi se uvedla elektriška razsvetljava; kar se torej tega tiče, novi hram, odičen s tolikimi umetniškimi in stavbinsko-tehniškimi vrlinami, žal, zaostaja za podobnimi zgradbami nove dobe. Na podlagi novega kredita —- tudi kranjska hranilnica je zopet darovala 6000 gld. za dobavo dekoracij — razpisala so se ostala dela, izmed katerih se je skupina na pročelji izročila kiparju A. Ganglu na Dunaji, velika zavesa pa akademiškemu slikarju prof. Liebscherju v Pragi. — Gledališče se nam kaže od zunaj kot skupljena zgradba v strogo italijanskem renesančnem zlogu, katere sleharni del je uveljavljen po svojem pomenu in namenu. Tako je oddelek nad pozoriščem z daleč raz-vedenimi slemeni, katera dičijo lire, višji od krožne strehe nad gledalskim prostorom, ki se zopet vzpenja nad strehe in atike stranskih prostorov; Novo deželno gledališče v Ljubljani. 629 pred njim je zgrajen veličastni veliki portik in takisto oba napušča s svojima atikama kot označilom velikih vhodov. Veliki portik je podprt s petorico mogočnih steberskih monolitov od brušenega sve-tojeronimskega kamena; nad njim počiva naglavni venec z ornamentnim friznim nakitom na zlatem dnu in bogato figuralno sleme. Skupina na slemeni — kakor že rečeno, delo našega kiparja Gangla — kaže krilatega genija, izklesanega od merlerskega kamenja, katero se uspešno upira sleharnemu vremenu. Genij drži v desnici plamenico visoko nadse, v levici pa ima lovor, s katerim venca alegoriji drame in glasbe. Figuralni timpanonski nakit poočituje posveto novega poslopja, in sicer v tem zmislu, da je dežela kranjska, ki je požrtvovalno zgradila Modricam dično svetišče, uprizorjena kot spešiteljica umetnosti; ta motiv izražajo alegoriški puti in ženske podobe. Vse to delo, polno življenja, zvršila je znana dunajska firma Fischer, Haselsteiner & Bock. Iz istega umetniškega zavoda prihajajo tudi amorete, ki sklepajo steberne razpostave na napuščih; vse štiri predstavljajo igrokaz, petje, burko in dramo. Takisto je rečeni zavod zvršil ves figuralni in ornamentni nakit na pročelji, izmed katerega imenujemo zlasti razsohe nad svodi in štiri medaljone na zlatem dnu — epos, tragedijo, opero in opereto. V obe sedaj še prazni dolbini na glavnem pročelji se postavita dva figuralna umotvora kiparja Gangla, ozirajoča se na pesništvo ViŠje partije gledališkega poslopja, n. pr. napuščne atike, tambur in vzvišanost nad pozoriščem imajo ličen sgrafitto - nakit, ki jako lepo razstavlja velike zidine; zamislil in zvršil ga je slikar Richter. Skozi tri velikovhodna vrata prideš v glavno pridvorje. Kakor notranji prostori sploh, zvršeno je tudi to v plemenitih renesančnih oblikah. Steberski monoliti od brušenega veroneškega in kararskega marmorja, takisto lezene in stene od umetniško imitiranih kamenov nosijo arhitravni strop, v čegar poljih se živobarveno ornamentno slikanje izborno ujema z bogatim barvenim nakitom pristnega in imi-tiranega marmorja na stebrih in stenah. Iz glavnega pridvorja drže na desni in levi strani jednokrake stopnice do prvega reda; vstopivši ugledaš baš pred seboj vhode do hodnika v parter, med njimi pa je nameščena večerna blagajnica kot bogato razčlankan napušč v lesni arhitekturi. Iz glavnega pridvorja prideš v širi parterni kuloar, kjer so na desni in levi strani somerno razvrščeni vhodi do parternih sedežev in stojišč, prostori za odlaganje oblek in mnogoštevilni izhodi za silo. Pri vseh teh napravah se je kar najskrbneje gledalo na udobnost in lepoto, zajedno pa na varnost gledališkega občinstva. Isto 40 630 Novo deželno gledališče v Ljubljani. uredbo vidiš povsod, bodisi, da greš po omenjenih velikih stopnicah v prvi ali drugi red, bodisi, da se napotiš po stranskih stopnicah iz stranskih pridvorij v galerije — nikjer ni temnih hodnikov ali kotov, povsod dovolj svetlobe, prostora in varnosti. Razvedrilu gledališkega občinstva je odločen foyer v prvem redu, čegar tri bogato okrašena balkonska vrata vidiš že na glavnem pročelji. Ta foyer je nekakšen »bijou« svoje vrste in vsekakor vreden, da si ga ogledaš. Marmorne stene nosijo zračen strop z lunetami, v čegar srednjem polji kakor tudi v zaklinkih sta slikarja Winter in Richter ustvarila izredno ukusne in zanimljive groteske. O notranji opravi foyerjevi bodi zlasti omenjen kamin od kararskega marmorja z arhitektonsko bogato zvršeno spomeniško ploščo, na kateri navaja nastopni slovenski in nemški napis ob kratkem zgodovino, zakaj in kako se je sezidalo novo gledališče: »Ko je bilo od leta 1765. na Kongresnem trgu stoječe staro deželno gledališče 1. 1887. pogorelo, sklenil je deželni zbor Vojvodine Kranjske 1. 1888. postaviti novo. Stavba se je začela za vlade Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. 1. 1890. in se ob troŠkih dežele kranjske ter s prispevki mestne občine ljubljanske in kranjske hranilnice dogradila 1. 1892. Tega leta so bili Oton D etela deželni glavar, Ivan Mu mi k, dr. Franc Papež, dr. Adolf Schaffer, dr. Josip Vošnjak deželni odborniki. Stavba se je zidala po načrtih deželnega inženirja J. V. Hraskega in arhitekta A. J. Hrubega.« — Avditorij je v načrtu osnovan podkovasto; njega premčr znaša v svetlobi 16 m, dolžina osi do železne zavese i6'2 m. Za prostorno razvitost sta značilni obe nadstropji in samostojno izvedeni proscenij, katerega se dotikajo ostali prostori s krožnim stropom. Parter je sestavljen od uglobljenega orkestra v proscenijskem prostoru, normalno stopnjevito razdeljenem za 32 mož, od 11 zdržema postavljenih fotelj-skih vrst s stranskimi ulicami in od 176 poblazinjenih zaklopnih sedežev na vzmeteh, katerih se dotikajo v ozadji ,parterna stojišča za 120 ljudij, katera pa so s podprsjem popolnoma ločena od parternih sedežev. Poleg tega vidimo v parterji na obeh straneh po šest zaprtih lož. Prvi red ima zgolj lože, in sicer vseh skupaj 21 ; pri vseh je tretjina odprta in ločena po ležečih konzolah, samo proscenijske lože, uveljavljene kot znamenit in sdsebno značilen del arhitekt ure, zaprte so popolnoma. Drugi red se kaže tribunasto; sredi njega je Novo deželno gledališče v Ljubljani.' 631 tako zvani balkon s 65 fotelji, ob straneh pa ima po 5 odprtih in po 2 zaprti proscenijski loži. — Galerija je prav za prav tribunasto nadaljevan balkon in se deli na dva dela: spodaj so galerijski sedeži (105 furniranih zaklopnih stolov), nad sedeži pa so galerijska stojišča za 60 ljudi j. Strop nad avditorijem predstavlja šatorno streho, katera se s šestimi bogato okrašenimi plastiškimi polstebri razpenja med dvema obročema. Zunanji obroč tvori z glavnim vencem vez, predrto s krožnimi svetlobnimi ploščami. Med polstebri so razvrščena polja kakor razpeto šatorno platno, katero zračno pritrjeno z vezmi, poočituje prosti razgled v sinji zrak. Na polja sama je akademiški slikar Cech z umetniško roko nadihnil šest alegorij drame, veseloigre, lirike, glasbe, plesa in slave. Srednji krog oklepa za umetniško zvršenim nakitnim omrežjem ventilacijsko odprtino; prekrasen pozlačen bronast lestenec visi iz nje in razširja rahlo svetlobo iz 36 plamenov. Proscenij, sam na sebi arhitektonska celota, ima na stropu frizno sliko, predstavljajočo glasbeno idilo; zvršil jo je isti slikar, ki je naslikal podobe na stropu. V lunetah so školjkaste dolbine, odločene za kipe; oživljata jih dve amoreti, in odičene so z vencem in nadpisno ploščo. Na ložnih podprsjih drugega reda se zdržema vije plastiški cvetičast nakit, lože prvega reda pa so okrašene s konzolastimi preč-nicami, z markami in lirami v ukladkih Posamična nadstropja počivajo na harmoniških stebernih razpostavah, nasadke reprezentacijskih lož pa nosijo bahantke in fauni. Ker sta obe reprezentacijski loži odločeni državnim in deželnim dostojanstvenikom, dobila je vsaka svoje primerno znamenje, in sicer loža na desni strani državni grb, ona na levi strani pa deželnega. Avditorij je proti odru obmejen z bogato razčlankanim prosce-nijskim okvirom in s plastiškim, stukaturno izdelanim harlekinom. Barva in pozlačenje vsega avditorija, oboje je jako nežno in ukusno; rahlo kremasta podprsja se kar najlepše ločijo od živordečih tapet in draperij (delo F. Doberleta). Prekrasni vtisek še povišujejo pozlačene svetilke od brona (delo F. Tratnika), in tako res vidiš pred seboj har-moniško celoto, ki je najlepši dokaz o tvorni sili in umetniškem čustvu nje stvaritelja, arhitekta Hrubega. In kakor se veščak in neveščak ne more načuditi zunanji arhitektoniki, tako zanimljiv, morda cel6 jedin svoje vrste je nje notranji železni in betonski oder z obilimi drugimi konstrukcijami vred, kakeršne bi še bile težko dovršile, da ni vodila njih izdelovanja preskušena roka in jeklena odločnost deželnega inže-nerja Hraskega. 40* 632 Novo deželno gledališče v Ljubljani. Oder je urejen popolnoma moderno in ustreza slčharnim zakonitim propisom o varnosti proti ognju. Svetloba proscenijske odprtine znaša p/5 m, odrova globina 10 m, z ozadjem 15 m, odrova širina pa 18 m. Odrov podij sam je razdeljen v 5 kulisnih ulic, ki so prirejene kot pogrezi in opravljene s kasetnimi zaklopnicami, oziroma kasetami, tako da je moči ves podij ali dvigniti ali pogrezniti. Njega strmina znaša 30 cm. Gorenji oder s štirikrat etažiranimi delavskimi hodniki in mostovi za justiranje visi na železni konstrukciji podstrešja; zvršila in opravila ga je z zaveso od valovite pločevine vred sloveča firma Ig. Gridl na Dunaji. Prirejen je za 23 prospektov, tri zavese, 16 stropnih zaves in 4 rampne vlake; prospekti vise na žičnih vrveh in tramih za cevi od kovaškega železa. Vse železno strojevje gorenjega in spodnjega odra je izdelala po načrtu deželnega inženerja Hraskega največja ljubljanska ključarska delavnica Avg. Zabkarja, in sicer proti ponudbi Ig. Gridla za 6000 gld. ceneje. Domačim našim firmam bi bilo želeti jednake podjetnosti! Vlaki se premikajo po vrveh z nasprotnimi težami, železna zavesa pa z vzdigalom, katero je prirejeno tako, da zavesa zdajci pade, ako bi nastala nevarnost. Kar se dostaje grmenja, treskanja, dežja in vetra, zvršile so se pod vodstvom gledališkega in strojnega mojstra A. Bittnerja dotične priprave tako, da ustrezajo vsem denašnjim zahtevam. Da se je izboljšal pogled iz gledalskega prostora na jedno-lično valovito ploskev železne zavese, obravnavana je le-ta bogato in umetniško v zlogu orijentskega preprožnega vzorca. Veliko zaveso z motivom »Dežela kranjska se klanja umetnosti« izdeluje znani zgodovinski slikar prof. Adolf Liebscher v Pragi. Na njega sliki predstavljajo deželo kranjsko alegoriške podobe, ozirajoče se na nje znamenitosti ; slikovito razvrščene ob Karnijoliji, pozdravljajo Modrice, ki prihajajo v deželo. Vse dekoracije z meddejansko zaveso je zvršila sloveča umetniška delavnica J. Kautskega & Rottenare na Dunaji; izdelane so tako izborno, da vzbujajo obče priznavanje. Gledališke potrebščine je napravila firma bratov Bittnerjev v Pragi, pohištvo za oder se je izdelalo v delavnici F. Doberleta v Ljubljani, pohištvo v avditoriji pa v delavnici dvornega založnika J. Mathiana. Kar se tiče svečave, zadoščati bode moral za prvo dobo plin, zakaj gmotnih pomočkov ni bilo dovolj in mimo tega namerja mestna občina ljubljanska itak uvesti osrednjo elektriško razsvetljavo. Kurjavo je oskrbela sloveča firma W. Briicknerja na Dunaji; sestavljena je od pet kalorifer za zračno kurjavo. Z njo je združena ventilacija. Vodovod z mnogimi hidranti in pripravami za toaleto je uveden v vsem poslopji. Prof. Fr. Magdic: Slovarski paberki. 633 Stranski prostori na odru so ločeni za slovensko in nemško igralno osebje. Vsega skupaj obsezajo dve veliki dvorani za gledališke preskušnje in prostore za oblačenje s 60 mizicami za toaleto. Za kulise, prospekte, pohištvo i. t. d. je poskrbeno za več let. — Ako se torej splošno ozremo na novo gledališče, priznati moramo, da je veličastna zgradba, bodisi v celoti, bodisi v podrobnostih. Vsekakor ni iz lepa mesta v kronovini avstrijski, da bi se ponašalo s takšnim gledališčem. Njega duševna stvaritelja, deželni inžener Hrasky in arhitekt Hruby, lahko sta povsem ponosna na svoje delo — zgradila sta poslopje, katero je in ostane jedna najlepših dik deželnega stolnega mesta ljubljanskega! Slovarski paberki. Nabral v ljutomerski okolici in med ogerskimi Slovenci prof. Fr. Magdic. Poviševati se = bahati se. Kak prek: dela (živi) kak prek pijanec — popolnoma kakor pijanec. Srečno! Obično pozdravilo, kadar kdo odhaja. Kako ste? Odgovor: Dober sem. Dojde mi = imam dovolj, izhajam. Namerilo se je = slučajno se je zgodilo; odtod namerek slučaj, Zufall. Trebiti; n. pr. vse ribe lovč, male in velike, nič ne trebijo. Na čistim = pod milim nebom; kjer je prost razgled. Les se na frkot vleče = das Holz schvvindet, wirft sich. Sčetice = Weberkarde (carda fulonum). Bobik pri mreži, da se voda skali. Zdači = nedavno. Bil sem zdači tam = bil sem nedavno tam. Iti s čim; n. pr. z vinom grem = peljem vino; videl je nož, pa je šel ž njim = odnesel ga je; ako bode dalje tako, pojde vrag z menoj = pride vrag pome. Lahko (težko) me stane; n. pr. ima dosti denarja, lahko ga stane = dobro se mu godi. Etam = o nedoločenem času : čtam v jesen = jeseni, toda ne dobro določeno, kdaj. Na polnem gre; n. pr. čep na polnem grč, der Zapfen passt dicht, schliesst knapp, genau.