45 let dopisnik »Učiteljskega tovariša" OB TROJNEM JUBILEJU LOVRA PERKA Letos mesca septembra je minilo 45 let od onega časa, ko je sedaj upokojeni šolski upravitelj tov. Lovro Perko stopil v krog dopisnikov »Učiteljskega tovariša«. Komaj pet službenih let je imel, ko so mu kot definitivnemu učitelju v Žireh odrekali volilno pravico. Prav to dejstvo mu je potisnilo v roke pero in napisal je članek: »Ima li stalni učitelj volilno pravico?«, ki je izšel v »Učiteljskem tovarišu« 16. septembra 1895. V tem članku je razpravljal o načelnem vprašanju volilne pravice stalnih učiteljev, kajti običajno se je takrat ta priznavala le šolskim upraviteljem. Morda je prav ta članek povzročil ugodno rešitev tega vprašanja, kajti tovarišu Perku so priznali pri cbčinskih volitvah volilno pravico, ki so mu jo prej odrekali. Od tistega časa dalje je tov. Perko ostal stalni dopisnik našega stanovskega glasila in ni ga bilo načelnega stanovsko političnega ali šolsko upravnega vprašanja, h katcremu bi tudi on ne zavzcl svoje stališčc. Napisal je mnogo načelnih in tudi polemičnih člankov, poročal je v list o raznih zborovanjih učitelj- skega društva in tako je postal eden izmed najagilnejših, a obenem tudi najstvarnejših sotrudnikov »Učiteljskega tovariša«. In vse to delo je vršil brezplačno, kajti učiteljsko glasilo je bilo vedno v težkem gmotnem položaju in ni moglo plačevati honorarjev svojjm dopisnikom. Vsi so delali to brezplačno. »Če se nekega posla lotiš, se ga ne otreseš zlepa, najmanj pa če ga vršiš brezplačno,« mi je v nekem razgovoru omenil tov. Perko ter nadaljeval »in prav zaradi tega so me prav vsi uredniki, pok. Jakob Dimnik, Engelbert Gangl, Luka Jelenc in tudi Ivan Dimnik, zvali med svoje redne dopisnike in me tudi od časa do časa opozarjali na tista vprašanja, ki bi jih kazalo obravnavati.« Tako je postal naš jubilant kot dopisnik stanovskega glasila tudi tcmeljit poznavalec mnogih stanovskih in šolskih vprašanj. Tudi po upokojitvi ni opustil svoje dopisniške aktivnosti, samo kontinuiteta med vedno novimi in mnogimi aktualnimi vprašanji, ki zanimajo današnji učiteljski rod, ni tako sveža. Zato si je pa nakopal drugih dolžnosti. Že dolgo let je tajnik »Društva upokojcnega učiteljstva« in se kot tak spominja raznih življenjskih jubilejev naših učiteljskih veteranov, ki jih naito ovekoveči v našem glasilu. Tudi nekrologi mnogim umrlim istarejšim tovarišem prihajajo izpod njegovega pcresa. Lansko leto, ko smo izdali jubilejno številko »Učiteljskega tovariša«, je poslal tudi tov. Lovro svoj prispevek »Nekaj spominov na prvi občni zbor slovenskih učiteljskih društev«. In tudi v bodoče ne namerava še odložiti peresa. Skoraj istočasno s svojim 45 letnim jubilejem dopisovanja v našem listu praznuje tov. Lovro Perko še dvojni jubilej. Konec mesca avgusta je dosegel starost 75 let, a v začetku septembra je minilo 50 let od njegovega odhoda na prvo učiteljsko mesto. Agilnemu tovarišu Lovru Perku izrekamo ob trojnem jubileju naše najiskrenejše čestitke in mu želimo, da bi ostal še dolga leta čil in krepak naš zvesti sotrudnik.