Velika beseda na slavni spomin A. Krempljnu, obhajana dnc 15. kiiuovca t. 1. Prst božji se je tekaol slovanskega narod«, poscbno tudi slovenskega, vnela se je v ajcm doaiorodna iskra, ki sega v narod, kakor iz hitro se vrtečega molnjila, trese in giblje z njiai, užigaje ga, ter žareei plainen ncte aa narodno zavedaost ia inarljivo delavnost. Ta iskra se ne da ugasiti, ker prižgal jo je vseaiogoeaik. Blagoslovni žar božanske iskre toliko niočno deluje na dašui razvoj, da sino v nekoliko letib zlasti mi S!ovenci, ponosno javljaui, v ncpovoljnih okolščinah, storili velikanski napredek ,v narodu in osebnjno v razuiriDištvu, k čemur so inda stoletja potrebna. Razuuiniki ia knjižniki skrbno delajo in budijo; aarod sliši, dnimi se ter rabi aauke. Dokaz toum je družba sv. Mohora, Matica, obilno aarodnih čitalnic, velikib besed, razširjanjc slovenskili knjig. Kdo se aiore, razve Čehov, 8 tem dičiti v eaaki meii, kakor aii iaači zatirani Slovenci? Tako in še pridncjšc delorauje zantore nas rešiti prepada, pognbc, potujčenja, ktero nam je že dolgo iiamenjcno, najbolje od H^-O. It-ta, toda račuu se no bode skladal. nBesede" na sloveaskeai Štirskcai iaiajo poectck s eitalnicaaii, to je s tekoeim dcsetletjcm. Delijo se v aiale, ali ("italaičino, ktere se vrše včitalniških sobanah za Oitalaičarjc velikc, ki se napravljajo v prostoraib dvoranab, kamor se vab odličnejšc občinslvo iz raznih slovenskih okolie, ter polaga navadama vstopnina, in besede pod aiiliin acbnm, ktere so aaj lioljc nauienjcnc ludi priprostonm narodu v pcdnk in veselje, p. 18(j3. leta tisočletuica ua spomin slovauskili apostolov Cirila in Mctoda: na isti spomin istega leta na Gomil pvi Ljntoaieru, ter Ieitos dne 15. kimovca pri Maii ncdelji na Stranjšakovem zemlji.šci v Bnčkovcih. Poslednja liira velikih besed je najvažnejša za Ijndstvo, iu če diuga ne bi bilo, nego shajališča ia paaieten razgovor, vrednost jc ncopisljiva, ker Slovcaci so pobliže spoznavajo, tolažijo, podočujo, in to je čar, ker narod trpefe po nniiii ia zdravi dušni Iirani, vsako aiodro besedico željno pogoltne. Take besedc bi trcba bilo ponavljati vsako leto v razaih krajevih sloveaske doaiovine, kjer se kaže potreba, da se narod v aaj nižih plasteh počinja zavedati, da se nasrče zdravega, čistega, krepkega duha sloveaskega. Letos smo posknsili aa aeokužeaih tleh slovenskih, ktciih ni lizala hudoba sovražniška, kjer je seme davuo zasejauo rodilo obilao sadu. Blaga poaiisel, da se pokojni Kremplj slavno počasti z velik6 besedo, bila je sprožeaa v veliki skupšeiui uarodne čitalnice v Ptuju dne 18. velikega travaa, podkrepljena jegovimi spisovi ia knjigami ter jegovim ustnim podukom; predlog je bil soglasao sprejet. Zaa se, da je Kr. župnikoval pri Mali aedelji, jegova pozemeljska Iupiaa oadi počiva, ia časlno iaie aaj krepše živi v lsti okolici: če se le iaieauje, stresa in navdušuje: zato se je, bi rekel, jcgovo posieduje domovanje obralo besedi za torišče. Toda raiscl rodi misel, zaaaieaite Krempljnovc zasluge za pošteuo oaiiko sloveaskega uardda aiaiajo dostojaega spoaienika, le trije kmetje so mu postavili na grob svojim močeai priaierno zuameaje dolžae zabvalnosti, inači pa še ni živa duša skrbela za vidni spouiia vrlega dušnega očeta. Ta otožna prikazen dala je povod nabiranju dobrovoljaih prineskov posebno pri ajegovib prijateljib, poznancib in spoštovalcih za vredai spomeuik, s ktercga bodo prebirali vauki ia prevnnki po stotinali let, da 8O)O vedeli čislati iskrencga narodajaka ia doraačega zgodo- viaarja, kterega nani je na slavo porodila slovenskn mati. Vspeh je bil povoljen, iu dostojna darilca še se polagajo aa jnarodui darilaik; bodoče leto bode krasno iu umetno zdelana podoba počela oznanjati jegovo slavo Še več, da se lepše oveača slovesaost, razpisano je tiilo darilo 50 goldinarjev za naj boljšo.gledišeuo igro, ktem bi se o tej priliki igrala. Mcd jdriigiini spisana je bila prckrasaa ia ravao tej svetkoviai jpriiiierjena igra ,,Saaio" prvi sloveaski kralj, čije eia se godi iV rečeni okolici; bilajc nadarjeua, natiskaaa, naučena, mnogo aovcev se je porabilo za skladuo naroduo obleko. ProŠBJa Jje bila položena pri vcleslavnem c. k. namestriištvn, da rači iblagovoljno dovoljenje podeliti za igraaje, pa odpiskom od J6. kiaiovca se Baai je dovoljcnje odreklo ter nepovoljnaBiesta ipoznaailjahi. Poskusili smo pri visukcm c. k. miai.sterstva jpotrkati, veudar tudi brcz želenega vspeha. Veleslavno na- jmestniStvo še jc nazuaailo vzroke, podčrtavši, česar neče; jvisoko ministerstvo pa je aaravaoč odreklo igranje ne na- ivedši nikakšoih razlogov. Ja li to ustavno aiiaisterstvo ? jkako neki bi Aagleži itd. podobae odpiske gledaliV Ubogi Slovcnec! tebi ni privosčeno gledati zgodoviuske igre, ktera ije zložena po spisih na svetlo daaib v absolntistični dobi, kakor so p. Valvazorjevi, Kreiapljnovi itd.; ae sme se tvoje oko radovati uad jnaaškiuii in slavaimi deli tvojib davnih prededov, ter jih narodae obleke videti ; ali bi raenda pisa- telj naj kvaril resnične zgodbe? Kje aa zuaaem svetu je ustavaa vlada, ki toliko čiplo prirezava ia kroji prirojeae pravice narodoii), kteri vse darujo zadržavo? Marsiktcri abso- lutizem je le tenja proti toliko tožnim prikazaim. Kaj vse pa je pripiiščeao Madjarom — uieada v imeau tolikokrat obečane, pa nikoli daae "ravaopravnosti? Truje ae rodi grozdja. Takini svečanostim je treba dovoljeaja od slavaega c. k. okrajnega ureda; oglasili saio se z.i uje 27 dni pred določeniin rokom zn slovesnosf, toda še Ic ednajsti den je pošta donesla odpis s to priklado, d» se točaoaazaači cilj ia obseg onienjene svefeeoosti v ni7«odbo, jc li treba dovoljenja od deželnc ali okrajne oblasli, e-oravno jc bilo povedaao, da se kaBi goditi na čast Kreni])ljnu, bivšemu župniku, crkveaemu in zgodovinskemu pisatelju; <"'eravao je^. bil priložen načrt, po kterem bi se svečanost bila vršila. Cas je potekal, treba je dakle bilo o^obno se razgovoriti z dotičaim uredoai, kteri je velel, da ni treba nikakc prošnje, Be Bačrta, aego aaj se samo pošlje slcivnemu e. k. nkrajnemn uredu aaznanilo, v kterem bode popisauo vse na teuko, kar se kaai goditi. Dobro, učinjeno je zvesto po danem povelji. Ali dragi bralec ue čudi se! poslaao uazuauilo, oaieuivševse do aaj drobBejše pike, predelano je bilo nekako, kar ne bi dalo ,,besedi" dostojuega lica, in Bi več bilo povraeno prosilcema, aego e. k. poverjenik je o liescdi v žepu nosil neko pismo, po kterem bi sc naj ravnali, ia o ktcrcm osnovateljstvo Krempljaove besede Be črticc ni dozaalo, kar bi lcbko bilo porodilo grozae zmotajavc, ker vse sc je priredilo po zahtevaBeiu nazaanilu. Pozaeje več o tem. Kjer se reče, Slovenee plati s irvavimi žulji prislužcac peticc, daj svnje juaaške siaove na krvavo bojišče, oadi si na prvem aiestu, iaači pa nismo vredai, da proseči dobiaio subo korico dušaega krulia! (Dalje prihodnjič.)