Sped. in abboo. post. • H Gruppo Katoliški Polletna naročnina Letna naročnina . Letna inozemstvo . Poštno ček. račun: Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vieolo deUe Rose štev. 7 Gorica - četrtek 14. marca 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 nost še ena zahodnoafriška britanska kolonija —■ Nigerija. Miren nastanek nove države je postavil v zadrego in na laž komuniste, ki so trdili, da nobena kolonija ne bc sv( bodna. če se ne bo uprla in se bori'a proti nekdanjim gospodarjem. Zgodilo pa se je, da je Ve'ika Britanija dala svobodo komaj dozorelemu črnskemu narodu, kakor hitro je lahko prevzel lastno usodo v lastne roke. Sovjeti pa so ponjendrali visokokul-turni madžarski narod, ki se je že več kot tisoč let sam vladal. Pomendrali so ga, ko se je po njihovem receptu dvignjl. da hi si izvoje-val zlato svobodo. Južna Azija Mednarodni položaj knuto to drugo najvecjo državo v Aziji. Kitajska je že komunistična. Ce bi se Kremlju posrečilo zasužnjiti še svobodne azijske države, bi komunizem gospodoval nad polovico vsega človeštva. V tem je tudi vzrok nove ameriške politike, ki se vedno bolj usmerja na Azijo in zadnje čase celo na Afriko. Evropa ne more tam nič storiti, ker je v mladih a-zijskih narodih še preveč živ spomin na nekdanji kolonializem. Sovjeti ta spomin kar najbolj podžigaj0- na razpotju Mednurodni položaj moramo pre-sojati v luči orjaškega boja med komunističnim in svobodnim svetom. Politika koeksistence, ki je kila posledica destalinizacijske politike Hruščeva, je povzročila razkroj na obeh straneh železne zavese. Razkroj sovjetskega bloka je dosegel višek z dogodki na Poljskem in Madžarskem, na , Zahodu pa se je začela krhati skupnost svobodnega sveta, ker so nekateri mislili, da je. nevarnost komunističnega napada premagana. Po lanski jeseni pa se je vse spremenilo. Sovieti krpajo *v o j preluknjani imperij. Zahod pa Ustvarja novo enotnost. Vendar je utrpel komunistični tabor večjo škodo, kakor svobodni svet. Komunizem je na bolniški postelji. Hruščev je preklel Stalina in sprožil v Sovjetski zvezi ter v pod-ložniških državah hrepenenje po svobodi. In svoboda je dinamit, ki razganja diktature. Komunistično barko so sicer zamašili, madžarske upornike so pomendrali, niso pa mogli poklicati k življenju od Hru-sceva prekletega Stalina, ki je edini znal in mogel držati skupaj komunistični imperij z nasiljem in brezhibnim policijskim aparatom. Zdaj oživljajo stalinizem, ne morejo pa ubiti duha svobode, ki so ga priklicali k življenju. Ta bo glodal naprej, dokler ne bo opravil svoje naloge. Na daljši čas je komunizem obsojen na smrt. To pa nas ne sme Zavesti v zmoto. Smrtni boj komunizma utegne še dolgo trajati. Danes sovjetski blok ne temelji toliko na močni ideji, miselnosti, ki bi družila narode, ki so prostovoljno ali nasilno vključeni vanj, ampak na ogromni vojaški moči Sovjetske zveze. Ta je tolikšna in tako moderna, da so ji trenutno kos le Združene države. Le ti državi imata dovolj atomskega in vodikovega o-rožja. Zato tudi edino ti državi dejansko odločata v mednarodni politiki. Od njune spretnosti je odvisno, kateri tabor bo zmagal v tistih delih sveta, ki se še niso odločili za nobeno stran. V tem je danes tako velik pomen Srednjega Vzhoda, 4-zije in Afrike. Iz tega zornega kota moramo tudi motriti novo ameriško politiko ter ji želeti največji uspeh. organizacij. Na Tajskem so bile volitve, pri katerih je zmagala vlada, toda opozicija ji je očitala, da je ponaredila volilne izide. Oblast je prevzela dejansko vojska in oklicala obsedno stanje v prestolnici. Za Tajsko ni nevarnosti, ker je tudi opozicija za sodelovanje z Zahodom. Najostrejši je boj za Indonezijo in Burmo. V cbeh državah so na delu komunistične in protikomunistične sile, ki se borijo za oblast in za to, da se njihovi državi pridružita svobodnemu Zahodu a!i komunističnemu Vzhodu. Indonezijski predsednik Sukarno. ki je igral doslej v svoji deželi podobno vlogo, kakor Nehru v Indiji, je naletel na celo vrsto težav. Vzhodni del države, Celebes, Moluki in Sundski otoki so se uprli proti centralistično usmerjeni vladi v Džakarti. Sukarno je sporočil, da bo sestavil vlado iz vseh političnih .skupin, tudi komunistov, ki so precej močni. Ta poskus bi bil nevaren, ker hi utegnili komunisti po svojih znanih načelih kmalu prevladati nad ostalimi skupinami in se sami polastiti vse oblasti. Proti Sukarnovi zamisli so se dvignili pristaši' mohamedanskih strank in nekateri vojaški krogi in jo je moral predsednik vsaj za zdaj opustiti. V Burmi se je nenadno vrnil na oblast U Nu, ki je lani junija odstopil, da bi posvetil eno leto reorganizaciji svoje stranke, ki jo imenuje protifašistična svobodna zveza. Komunisti so obnovili atentate na železnice in javne ustanove. Pravijo, da se tl Nu tajno pogaja z njihovim voditeljem Tan Tunom. Za vpliv v Burmi se potegujejo Moskva, Peking, New Delhi in Washington. Težko jf -eči, kdo bo zmagal. Indon a in Burma bi se pridružili zahodnemu taboru, če bi to storil Nehru. Ta pa pravi, da zavrača vojaške pakte in hoče ostati nevtralen. Na znotraj vodi protikomunistično politiko. Pri sedanjih volitvah se mu je menda posrečilo, da je s svojo stranko indijske komuniste precej porazil. Jasno pa je, da Moskva ne štedi ne z žrtvami, ne z denarjem, da bi spravila pod svojo Pred dnevi je bilo v Canbeti za. sedanje Organizacije za obrambo južnovzhodne Azije, v kateri so od tamkajšnjih držav Filipini, Siam ali Tajska in Pakistan. Ob tej priložnosti je bilo objavljenih več poročil o položaju v tem delu sveta. Na Filipinih in v Pakistanu je položaj precej ustaljen, dasi se skušajo komunisti prikrasti zlasti v vodstvo opozicijskih strank in mladinskih Tito v zagati Tito je zabredel v novo zagato. Rad bi ostal komunist, hkrati pa bi želel ostati neodvisen od Moskve. Moskva terja od njega popolno pokorščino. Ker se Jugoslavija ni hotela povsem vključiti v tako imenovani »socialistični tabor«, ki ga ima na vajetih Kremelj, so jo začeli na oni strani železne zavese napadati, češ da ruši socialistično enotnost. Kaj naj naredi Tito? Ce se podredi Moskvi, ga ho kmalu požrla. Ce uvede demokracijo, ga odpihne jugoslovansko ljudstvo. Zato 'bo skušal voziti nekje med Vzhodom in Zahodom, seveda ob zahodni gospodarski pomoči. Da bi ne ostal osamljen, išče prijatelje zlasti med zahodnimi socialisti. Nekaj dobrega bo morda le lahko naredil, če bo s svojim vzgledom »pohujševal« podložniške narode in vzbujal v njih željo, da bi tudi oni dosegli neodvisnost od Moskve. Drugo bo potem že čas sam prinesel, kot smo nazorno videli na poljskem in madžarskem primeru. Kdo bo Stalinov naslednik Mac Millan v Parizu Predsednik britanske vlade Mac Millan in zunanji minister Selwyn Lloyd sla bila na kratkem obisku v Parizu. Pripravljata se na pot na Bermude, kjer bosta imela važne posvete s predsednikom Eiscnho-werjem. Mol let in Pineau sta bila pred kratkim v Washinglonu in sla ugotovila razpoloženje ameriške vlade. Britanskima državnikoma sta lahko povedala, koliko bije ura v Washingtonu. Angleži bodo pritiskali na Eisenhovverja, naj zahodne velesile določijo skupno politiko do nekaterih najvažnejših vprašanj, zlasti glede ureditve položaja na Srednjem Vzhodu. Da bosta lahko govorila z večjim ugledom, sta si preskrbela pristanek francoske vlade, da lahko govorita tudi v njenem imenu. Sicer pa so v Parizu razpravljali o Srednjem Vzhodu, o evropskem tržišču in področju svobodne trgovine ter o nameravanem znižanju britanskih sil, ki st) v Nemčiji kot del atlantskih obrambnih Neki diplomatski zastopnik v Moskvi je malo pred odstavitvijo Šepi-lova z mesta zunanjega ministra poslal svoji vladi poročilo, v katerem napoveduje, da ho Šepilov kmalu padel, kar se je tudi zgodilo. Omenjeni diplomat pa govori v poročilu tudi o drugih zadevah. Sprašuje se, ali hi v Sovjetski zvezi v današnjih okoliščinah lahko kdo prevzel Stalinovo mesto in postal diktator. Zaracfi njihove starosti in osebnosti izključuje iz te možnosti najvidnejše ljudi, kot so Bulganin, Hruščev, Mikojan in Kaganovič. Možno pa je, da bi se povzpel na to mesto kdo od naslednjih: o-brambni minister Žukov. ki je energičen in ga obožujejo zlasti vojaški krogi: član prezidija Malenkov, bivši Stalinov ljubljenček, ki je podedoval nekaj njegovih lastnosti, dasi je previdnejši in bolj uglajen. Tretji bi bil član državne komisije za gospodarsko načrtovanje Pervuhin, ki je tudi član prezidija, in hi utegnil priti na mesto Bulganina, ako bi postavili Malenkova za tajnika partije; četrti je Suslov, hladen fanatik, ki ima močan vpliv med partijskimi/funkcionarji. Med vsemi najbolj narašča ugled Pervuhina. Njegovo ime je izven Sovjetske zveze manj znano, toda tudi za časa Lenina je bil v svetu le malo znan zviti Georgijec Stalin. Ker pa se vsi člani prezidija boje, da bi jih novi diktator spravil na oni svet, bi se verjetno složni pognali proti njemu, kakor so storili, ko je pokazal podoben apetit Beria. Gana - nova država V Afriki se je prejšnji teden porodila nova država. Imenuje ge Gana. Nastala je iz britanske kolonije —- Zlate obale. Nova država je nastala mirno, brez revolucije in prelivanja krvi. Ko so Angleži ugotovili, da je tamikajšnje ljudstvo sposobno za samoupravo po demokratičnih načelih, so mu obljubili in tudi-dali samostojnost. Šlo je tako hitro, da so nekatera plemena celo prosila Angleže, naj še malo počakajo. V kratkem bo dobila neodvis- Beograd protestira Pred dnevi je jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr. Černej protestiral pri zunanjem ministru Martinu zaradi krivičnega zakonskega osnutka za ureditev slov. šol. Veleposlanik je poudaril, da bi taka ureditev slov. šol škodovala dobrim odnosom med obema državama. DR. VERIDICUS: 6 Ob trinajsti obletnici dogodkov v Cerknem ZGOLJ SAMOVOLJNE DOMNEVE IN SUMNIČENJA Ob pomanjkanju vsakega stvarnega dokaza se je dr. Bratko zatekel k domnevam, to je k verjetnostnemu sklepanju. Toda pri tem ni pomislil, da ne smemo graditi domnev, kjer ni gotovih in določenih dejstev, ki so v neposredni zvezi s spornim vprašanjem. Dejstva, ki jih dr. Bratko stavi za osnovo svojim domnevam, so tako krhka in šibka, da ne vzdržijo resne kritike. So pač zgolj kriva sumničenja in klevete. Bratkovi domnevni dokazi izdajstva naj bi izhajali iz trojnega delovanja Piščanče-ve skupine: a) Skupina je tvorila »svetohlinsko sekto«, ki je stkala pod pretvezo »verskih obredov in molitev« zagrizeno belogardistično mrežo, ki je širila »ilegalno literaturo« in organizirala nabiralno akcijo za belo gardo. b) Vršila je »špijonsko. službo« v prid Kritično preglejmo ta domnevna kazniva dejanja. Tako so postopali v Cerknem. Najboljši verniki so čez noč postali »svetohlinci« in čez teden »belogardisti«. Njih versko izživljanje je postalo »belogardistično delo«. V tej luči nam postane kristalno jasen in razumljiv opis prve aretacije cerkljanskih kaplanov, kot ga daje dr. Bratko: »Dokazani so jim bili tudi ilegalni sestanki z rudniškim inženirjem in med njimi samimi, čeprav so te sestanke skušali skrivati pod razne »verske obrede«, vljudnostne obiske, molitve in podobno. Molitve sta imela kaplana vedno na ustih. Na vprašanja, kaj sta delala, sta mrko odgovarjala: »Molil sem!«, »Molil sem!« Očitek o beli gardi je zgodovinska laž. Novembra 1943 ni bilo na Primorskem niti vaških straž niti domačih domobrancev niti četniškiih oboroženih oddelkov. V onem času je bila »bela garda« na Primorskem samo privid komunistične razgrete fantazije ter hipotetični sovražnik, katerega pa je bilo treba šele ustvariti. Kaj pa »nabiralna akcija za belo gardo«? Italijanske fašistične oblasti so v letih 1942-43 aretirale desettisoče Slovencev ter jih vtaknile v koncentracijska taborišča na Rabu, v Gonarsu, v Padovi, v Trevisu, v Cairo-Montenotte, kjer so umirali od lakote in pomanjkanja. V mesecih marec- V Zdravščini za moške. Vsi ti interniranci, ki so padli v nesrečo zaradi stikov s partizani, so živeli v strašnih življenjskih pogojih. Slovenska primorska duhovščina, z na čelu msgr. Mirkom Brumatom, je tedaj organizirala po vsej primorski zbirke v denarju in živilih ter pošiljala cele kamione paketov v Gonars, v Padovo, pa tudi v ječe na Kostanjevico, Zdravščino in v Trst. Te splošne nabiralne akcije sla se udeležila tudi gg. Piščane in Sluga, ki sta s pomočjo družbenie nabrala krog 10.000 lir ter precej blaga. Je pa bilo to zbiranje prispevko-v za belo gardo? Ali ne za partizansko navdahnjene arestante in internirance, ki so bili pozaprli prav zaradi partizanstva? Pesnik Lado Piščane se ni nikoli udejstvoval politično. Njegova mehka -duša je odklanjala ostrino politične borbe. V svojih pridigah se je vzdržal celo namigovanja na dnevne dogodke. Po prvi aretaciji pa ni mogel vzdržati grenkobe, ki mu je napolnjevala srce. Na novo leto 1944, po običajnem voščilu, je potožil svojim vernikom: »Aretirali so nas in obdolžili, da smo zbirali denar za belo gardo. Vsi veste, da smo zbirali za interniranec v Gonarsu ter jim pošiljali denar, blago in živež. In OBTOŽBA O SVETOHLINSKI SEKTI Prva obtožba ne vsebuje stvarno nekakega izdajstva. Je le. bedni povzetek običajnih komunističnih krilatic, s katerimi so moralno ubijali in onemogočavali svoje idejne nasprotnike. Duhovniki so uživali na Primorskem velik vpliv. Saj se je pod fašizmom vse narodno delo preneslo med stene cerkve, zakristije in dvoran Mar. družb. Sami najvišji predstavniki Pokrajinskega odbora OF za Slov. Primorje so to priznavali. »Posebej moramo naglasiti narodno delo velike večine duhovnikov Slov. Primorja, ki so ostali zvesti svojemu narodu ter stali v prvih črtah v borbi proti najhujšemu fašističnemu zatiranju...« (Beseda slov. katoličanom). Ko si je OF utrdila položaj na Primorskem, je skušala ubiti ta vpliv duhovnikov, zato jih je začela slikati kot zanesenjake in verske fanatike, strankarsko zagrizene in polne klerikalnega duha, ki izlorabljajo vero v reakcionarne namene. In enako je začela sramotiti gorečnejše vernike kot »svetohlince«, omejene mračnjake in celo kot »versko blazne«. Izraelci so izpraznili Gazo in A-kabo, ki so ju zasedle sile Združenih narodov. S tem se je odprla pot za ureditev spora med Izraelci in Arabci, kaikor tudi za odprtje Sueškega prekopa, ureditev njegove uprave in določitev, 'kdo bo v bodoče pobiral prehodne pristojbine. To delo pa je naletelo na nove težave. Kakor hitro so prišle sile Združenih narodov v Gaizo, so začeli Arabci demonstrirati in prišlo je do neredov. Egiptovski »prostovoljci smrti« že spet vdirajo na izraelsko ozemlje. Jugoslovanski oddelek v okviru sil Združenih narodov ni hotel opravljati svojih policijskih nalog in so ga morali zato Umakniti iz Gaze. Nasser noče dovoliti izraelskim ladjam prehoda skozi Suez in hoče sam pobasati v žep ves denar, ki ga plačujejo ladje za prehod. Svetovna javnost postaja nestrpna. Prej je pritiskala na Izrael, zdaj pa čuti moralno dolžnost, daj pritisne na Nasserja. Združeni narodi in Združene države iinajo ve- 1 liko moralno odgovornost, da zašči-| tijo obstoj izraelske države in na-šj, redijo red ob Sueškem prekopu. Nasser se bo moral ukloniti, če bo pritisk dovolj močan in če ga ne bodo hujskali Sovjeti k odporu. Položaj je težaven. Vnovič se je zapletel in Srednji Vzhod nami utegne pripraviti nova presenečenja. nemškii posadki v Idriji, kateri so izdali partijsko šolo v Cerknem. Da bi se rešili aretacije novembra meseca 1943, so dosegli, da so Nemci bombardirali Cerkno. c) Skupno z Nemci so izdelali podroben načrt za napad na partijsko šolo, jih vodili v Cerkno in jim zagotovili dohod na zvonik, od kodetr so Nemci z lahkoto pobili toliko ljudi. »Svetohlinska sekta« v Cerknem ni bila tako nič drugega kot skupina najboljših vernikov. Komunizem ne ustvarja rad mučencev. Težko bo koga likvidiral izrecno iz verskih razlogov. Skušal ga bo speljati na »politične pozicije«, ki so bolj spolzke. Proglasil ga bo enostavno za »reakcionarja in belogardista« in ga kot takega uničil. avgust 1943 so se začele množične aretacije vsega primorskega življa, zlasti žen in deklet, kajti moški so bili potaknjeni v razne »battaglioni speciali«. Krajevne ječe v Vipavi, Ajdovščini, Idriji, Tolminu, Komnu, Trstu, Gorici in drugod so bile prenapolnjene. Fašistične oblasti so odprle pomožne zapore v samostanu na Kostanjevici za žeiiske ter v tovarniškem poslopju kar je ostalo po ‘kapitulaciji Italije, smo razdelili med naše internirance ob povratku v Cerkno.« Med interniranci v Gonarsu sta bila tudi dr. Ivan Bratko, današnji tožitelj, in komandant Maks Perc, ki je odpeljal cerkljanske žrtve... Sta bila morda tudi ona dva deležna prispevkov iz Cerknega; Ironija zgodovine! (Nadaljevanj«) NAS TEDEN V CERKVI 17. 3. nedelja, 2 postna: sv. Patricij, šk.. sv. Jedert, d. IS. 3. ponedeljek: sv. Ciril Jeruzalemski, škc. MČ. 79. 3. torek: sv. Jožef: zapovedan praznik 20. 3. sreda: sv. Feliks, Lar g, Dionizij, mm. 21. 3. četrtek: sv. Benedikt, opat 22. 3. petek: sv. Lea, vd., sv. Vasilij, m. 23. 3. sobota: sv. Pelagija, m. * SV. PATRICIJ (f 17. 3. 464) je bil rojen, na Angleškem. Mož molitve in pokore. V mladosti je bil trikrat suženj. F slišno- sti pa ni opustil molitve, ampak je veliko molil. Ko je bil tretjič rešen sužnosti. se je začel pripravljati za duliovski stan. Ko je bil posvečen v duhovnika, je oznanjal sv. vero po Franciji in Italiji. Papež Celestin ga je po.-lal kot misijonarja na Irsko. Tam je v velikih naporih deloval tako goreče in tako uspešno — da se imenuje Irska: otok svetnikov. — Nešteto mladih živi dandanes za železno zaveso kot v sužnosti. Če molijo, se bodo ohranili verne in bodo v velik blagoslov narodu in Cerkvi. IZ SV. EVANGELIJA isti čas je vzel Jezus s se-v ŠJ boj Petra, Jakoba in nje-govega brata Janeza, jih peljal posebej na visoko goro in se pred njimi spremenil: njegov obraz se je zasvetil ho sonce in njegova oblačila so postala bela ko sneg. In glej. prikazala :ta se jim Mojzes in Elija in sta govorila z njim. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Gospod, dobro je, da smo tukaj; ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore: Tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.a — Ko je še govoril, glej, jih je obsen-il svetal oblak, iti glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte.a —• Ko so učenci to slišali, so padli na svoj obraz in se silno bali. Jezus 'pa je pristopil, se jih dotaknil in jim rekel: »Vstanite in ne bojte selu —- Ko pa so oči povzdignili, niso videli nikogar razen Jezusa samega. Ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: »Niko- mur ne pravite tega, kar ste videli, dokler Sin človekov od mrtvih ne vstane, a Spremenjenje na gori je hi! veličasten čudež, s katerim je hciel Zveličar utrditi vero apostolov in tudi našo. Hotel je dokazati, da ni navaden človek, ampak učlovečeni Bog. Razodel je svojo te.-no 'n naravno povezanost z Bogom v nebesih, t. j. svoje lastno božanstvo. Razodel tudi v neki meri svojo slavo, svojo veliko oblast, moč in vpliv. Prikazen sama je bila nekaj nebeško lepega, apostoli so zrli košček nebes, tako da niso mogli vzdržati in so prijetno presenečeni kar o-mahnili. Petrov predlog je bil globoko človeški: nemoteno uživati v Gospodovi božji slavi! Nič lepšega in nič boljšega za nas uboge človeške srečolovee! Vsi si želimo biti v kraju sreče in veselja, tam. kjer ni ne trpljenja in ne bolečin. Joda bilo je še malo prehitra. Naj: r 'i križ in žrtev, potem šele slava; najprej delo, potem šele plačilo. Peter in ostali apostoli so morali prestali preizkušnjo življenja, izpiti so morali vsak svojo čašo trpljenja, celo na križ so morali, in danes uživajo v nebesih nepopisno veselje kot plačilo in nagrado za zemeljski trud. Vedimo in ne pozabimo, da je eelo naše življenje doba preizkušnje, je kakor ena sama mnogovrstna preizkušnja. Naša krščanska in človeška dolžnc-it je, da to dobo preizkušnje dcbro prestanemo in da s>i resnično zaslužimo večno nebeško plačilo, ki bo za izvoljene nekaj tako lepega in tako velikega, da ga ni mogoče ne izčrpno popisati r.Cti si ga predstavljati. Čim večji bo naš trud v življenju, tem večje in lepše bo nebeško plačilo. Čim večje bo zasluženje, tem lepša posmrtna nagrada. Čim večja naša ljubezen do Boga, tem večja in popolnejša bo naša sreča v raju. Na delo tedaj! Napnimo vse naše sile in moči! Žrtvujmo se za Boga! Živimo sveto, brezgrešno življenje! To je naša prva in glavna dolžnost, ker smo ustvarjeni za Boga in za nebesa. Priti moramo v sv. nebesa! jasno je, da v nebesa za grešnike ni dostopa. Nebeška vrata so odprta samo svetim in pravičnim dušam, grešnikom so pa za vedno zaprta. Nele apostolom, ampak tudi nam in vsem ljudem kliče in veli božji glas iz nebes: Jezus je ljubljeni božji Sin, ki ga je treba poslušati. »Njega poslušajte!« — Sprejmimo torej voljno Njegov nauk in živimo po Njem! Spolnjujmo zapovedi! Poslušajmo ga, ko nas svari pred grehi, pred hudobijo, pred 11-čistostjo, pred napuhom, pred hinavščino, pred peklom! Poslušajmo ga, ko nas uči kreposti in ko nas goreče vabi k Sebi v sv. nebesa! Poslušajmo ga, ko nas hoče po strmi poti kršč. pokore in odpovedi spraviti v nebeško kraljestvo! Hodimo radi k Njemu v cerkev po potrebno pomoč, hrano, nasvete in tolažbo! Ne zanemarjajmo postnega sv. obhajila! Kogar Jezus uči, hrani, varuje in vodi, tak v življenju gotovo ne bo zašel. Jezus, razsvetli, podučuj in pritegni nas! Sv. Marija, proti Jjjz življenja C.rU ŽUPNIJA ŠOFERJEV Za 13.000 avtoizvoščkov so v Montrealu v Kanadi ustanovili posebno župnijo. Njihov župnik je jezuitski pater Aquin. Župnijska cerkev je avtokapela, ki se v teku dneva ustavlja na različnih krajili mesta, kjer se daruje sveta maša. Pater Aquin pravi, da je z avtokapelo zelo olajšano izvrševanje verskih dolžnosti za avtoizvoščke. OBNOVA CERKVA V KOELNU Vse koeln.“ke cerkve, ki so bile uničene v vojni, so bile znova pozidane in popravljene ter izročene bogoslužju. Celotno delo obnove je stalo 3.500 milijonov lir. Potrebni denar so »brali koelenski katoličani, ki jiii je 500.000. PRAVO SPOZNANJE Bivši vrhovni -poveljnik atlantskih sil general Gruenter je izjavil, da predstavlja borba svobodnega sveta z mednarodnim komunizmom v bistvu duhovni problem. Komunizem bo moral propasti, ker nima ■dovolj duhovne in moralne izgradnje. Iz pastirskega pisma tržaškega škofa Jezus je napovedal, da bo življenje Cerkve hoj. »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil prej ko vas ... Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« (Jan 15, 18.20) To je stalno znamenje Jezusove Cerkve. Toda pridejo časi, v katerih ta borba divja z večjo silo. In ta primer je v današnjih dneh. Ne smemo prezreti svojstvene vnetosti in posebne gorečnosti, ki jo sovražnik uporablja. Čim silnejši je namreč napad, tem večji mora hiti odpor. Ta odpor je v geslu: »Ostanite v moji ljubezni!«'Pričevanje, ki ga današnji časi zahtevajo od nas, je svetost našega življenja, življenje po naukih evangelija. Drugo znamenje. Današnji čas, tako tragično nemiren, išče uživanja na vseh poljih življenja z vedno večjim poželjenjem. Vzporedno s tem nenasitnim sladostrastjem gre usodni pojav: .vsako odklanjanje samo-premagovanja in žrtev, ki se kaže v dveh pogubnih dejstvih: upadanje rojstev in vedno večjo pozornost vzbujajoče število samomorov. Geslo današnjega časa je važna beseda: pravičnost! Večja pravičnost, ki naj bolje razdeljuje delo, bogastvo in blaginjo ter boljše razumevanje med ljudmi. Razumevanje in pravičnost potrebujeta ozračje medsebojne ljubezni. Da bo ta vzor postal dejstvo, moramo odložiti pobarvane naočnike, ki jih tako pogosto nosimo. Očala, ki imajo barvo po (politični) stranki, toku časa, po verski pripadnosti kake sekte, po osebni koristi ali morda po predsodkih. Potem bomo prav videli v človeku sobrata. Napredek znanosti, tehnika — zmagoslavje sedanjega časa — je tudi vedno nek napredek v spoznanju vsemirja. Je nekaj dobrega, samo da istočasno prinese bolje spoznanje vsega človeka. Kajti v tem neprestanem menjavanju, od katerega vsak od nas dobi le nekaj drobcev, ostajajo trdne in potrebne gotove stvari, ki so bistvene: Bog Stvarnik in Odrešenik, naš Gospod: moj in tudi delavca, ki visoko gori na žerjavu giblje to mogočno roko in ravnatelja, ki vodi delo v tem ogromnem pamju strojev ter vsakega moža in vsake žene in slehernega otroka, naj žive kjerkoli, Jezus Odrešenik vseh. Ne pozabimo, da je stroj, tudi če je še tako perfekten in popoln, človekovo delo. Pod tem pogojem bo tehnika najplemenitejše orodje v človeški službi. Tedaj se bo glas strojev, žvižg siren pridružil naj-višjemu izraau človeka: molitev k Bogu Očetu. V postnem času se obračajmo k Bogu z mišljenjem in srcem. Čudoviti obredi, ki obnavljajo trpljenje in smrt in njegovo vstajenje, bodo ptreosnovali naše življenje. Naša duša se bo napolnila s svetlobo in milostjo. Tako prenovljeni bomo veseli praznovali sveto Veliko noč. KATOLIŠKI ČASOPIS V ARABŠČINI V Harumu v Sudanu je izšel nov katoliški časopis pisan v arabskem jeziku. Izhaja- vsakih štirinajst dni v 3.000 izvodih. Vsebina je kulturno informativna. ČASOPISI ZA MADŽARSKE BEGUNCE V Amsterdamu je izšla prva številka časopisa v madžarskem jeziku, ki je bil razdeljen med madžarske besrunee. Beennee hočejo seznaniti z življenjem na Holandskem in jim tako olajšati vključitev v novo okolje. Svoje časopise so madžarski begunci dobili tudi po drugih državah. NOČNE PROCESIJE Tri nedelje zaporedoma, 10.. 17. in 24. marca imajo v Amsterdamu nočne sprevode v popolnem molku v počastitev sv. Reš-njega Telesa. Preteklo nedeljo je bilo v sprevodu nad 7000 romarjev. LEPO DARILO Verniki koelnske nadškofije so darovali svojemu nadškofu, kardinalu Frings-u za njegovo 70-letnieo 266.000 mark (10 milijonov lir) za južnoafriške katoliške šole. LEPA SPREOBR''ENJA Angleško katoli ..o društvo z E pomoč spreobrnjencem je objavilo, da je v preteklem letu prestopilo v 'katoliško vero 27 protestanL-kih pastorjev. To je doslej najvišja številka dosežena v enem letu. Navadno se je letno spreobrnilo 10 pastorjev. KRST PRED SMRTJO Japonski poslanik v Kolumbiji Hirokit-ski Nemiehi, ki je nedavno umrl, se je dal lik ipred smrtjo krstiti. Poslanik se je v življenju zelo zanimal za katoliško Cerkev. K temu ga je nagnila pomoč, ki so jo nudili kolumbijski katoličani Japoncem. 100-LETNICA SMRTI BLAŽENEGA DOMINIKA SAVIA Devetega marca je minilo 100 let, kar je umrl blaženi Dominik Savio, gojenec sv. Janeza Boška. V proslavo stoletnice so se vršile razne slovesnosti, zlasti po sale. zijan-kih zavodih. Papeževa nogavica ’ Neka giospa je bila sprejeta pri Piju X. Obzirno in spoštljivo ga za, p rosi: »Sv. oče, izredno iprošnjo imam do Vas!« Na papeževo vzpodbudno prigovarjanje nadaljuje: »Prosim Vas za milost, da hi mi darovali eno svojih nogavic.« Začudeno vpraša papež: »Mojo nogavico? Čemu bi vam neki služila?« Goipa zardi, pa popravi: »Sv. oče, / s> vestniki Katoliške akcije, raznih zavodov, kongregacij in župnij. V Buenos Airesu se liska 211 teh publikacij. Med njimi so najbrž vitete tudi naše slovenske revije, kot so »Katoliški misijoniu, »Duhovno življenje« itd. Da zanimanje za katoliški tisk poraste, bodo priredili tudi narodni kongres katoliškega tiska, ki bo nekako nadaljevanje svetovnega kongresa kat. tiska, ki bo prihodnji oktober na Dunaju. Cerkev se zaveda, da rast božjega kraljestva na zemlji odvisi v veliki meri tudi od tiska. Zato spodbuja svoje vernike, naj se za katoliški tisk zavzamejo, ga podpirajo, berejo in širijo. Slab katoličan bi bil, če bi važnost in potrebe kat. tiska n2 razumel in ga prezrl. (Po španskem kat. .tedn. »Ecclesia«) Provincialni dom šolskih sester v Trstu »Bele sveče so prižgane, ves oltar je okrašen,« tako je bilo v kapelici provincialnega doma v Trstu dne 8. marca ob 4. popoldne, ko sta bili• sprejeti med po-stulantke dve beli cvetki iz Marijinih vrtov iz Mačkovelj .\ Tul Roža Marija in Štrajn Amalija ob obilni udeležbi domačih in znancev. Hvala in čast dobremu Bogu, ki jima je naklonil po Mariji to veliko milost, da sta znali pogumno zapustiti svet kljub vsem mikom in vabam ter nastopiti pot semoedpovedi in žrtve za širjenje božjega kraljestva med našim narodom. Globoka zahvala gre tudi vernim staršem, ki so ju tako velikodušno žrtvovali v blagor duš. Veliko zaslugo pri tem imajo pa predvsem naši dobri: slovenski duhovniki, ki so pre-kvasili Mačkovlje v lep, cvetoč Marijin vrt. Že preč. g. Zlobec je obnovil Marijino družbo ter ji položil globoke temelje resnične in delavne ljubezni do Marije in neumrjoeih duš. Preč. g. Jakomin je nadaljeval pričeto delo. Krono marijanskemu apostolatu je pa položil preč. g. Stanko Janežič z ustanovo Marijine legije, ki do danes prav lepo uspeva in rodi lepe sadove med tamkajšnimi dekleti. Preč. g. Albin Grmek ji je zadnje čase voditelj proti novim obzorjem vedno večjega in širšega deta na bogatem marijanskem polju. Dal Bog po Marijiy da bi naši postulan-tinji priklicali iz trde ledine našega ozemlja še mnogo deklet, ki bi bile pripravljene skupno z njima delovati in se žrtvovati za blagor mladine in neumrjočih duš med našim narodom! Istega dne je bila sprejeta med postu-l ant in je v p rov. domu Šolskih sester v Celovcu vesela sovodenjska hčerka Kovic Viktorija. Vsem trem želimo junaške vztrajnosti in one sreče, ki je svet ne moret dati. Marijanjšče V tem tednu obhajamo pomladanske kvatre. Zopet se bomo odzval' Cerkvi in prosili Gospoda žetve za svetost duhovnikov in za nove duhovniške in redovniške poklice. Ko sedaj z nastopom pomladi pripravljamo vrtove, vinograde in sadovnjake za novo rast, vsi iz lastne skušnje vemo. kako je mučno, če ni o pravem času na razpolago potrebnih delavnih moči. Sonce greje, lirstj" na drevju in trtah je priprdvbjeno, treba bi bilo zemljo prekopati, pognojiti, vsaditi gom6lje in korenike ter vsejati semenu. A ni drlavcc. Nekake tako je v človeški družbi: srca posameznikov in cclih mnoi:c, razočarana nad sablcmi in praznoto tternih užitkov, so v isla^jv resnice, « ni slasri-kn cvnrr.clija. n’ delivca bož jih ffrrivnesii. Grsp') i navezuje rešitev duš tako v poganskem svetu kol tu v krščanskih deželah na naše sodelovanje. S svojimi molitvami in žrtvami ter materialnimi prispevki vzdržujemo sp-menišča in vzgojne zavode zato, da mladino obvarujemo zablod in omogočimo onim, ki se jim v globini srca oglaša Gospodov klic, da si mu odzovejo. Dobrotnikom, ki tako velikodušno podpirate Marijanišče in se zanimate za njegovo rasi, sporoča vodstvo dve novici in obenem prosi zlasti dobrotnike na Opčinah za oporo pri izvedbi načrta. Po dogovoru z g. dekanom n1} Opčinah, ob opori slovenskega kaplana in nekaterih uglednih mož, družinskih očetov, se pripravlja u-stanovitev oratorija, ki naj bi dečkom in doraščajočim fantom openske župnije nudil pošteno zabavo in oporo pri graditvi vernih in moralno poštenih fantov. Za praznik sv. Jožefa namer jamo v marijaniški dvorani začeti tudi z rednimi nedeljskimi kino-predstava-mi, ki bodo zlasti namenjene mladini, ki se bo zbirala v farnem oratoriju. V Marijanišču se vrše med letom, zlasti pa v počitniških dneh tudi duhovne obnove za mladino (ena bo 25. aprila, druga v velikem tednu za mladino nižjih srednjih šol). Da bo dana možnost tem skupinam pokazati 'primeren film in se ob njem pogovoriti o tem in onem perečem vprašanju, je vodstvo zavoda zamenjalo prejšnji, skoro nerabni kino-aparat in doplačalo okros 200.000 lir za nakup novega projektorja. Za kritje stroškov bomo prosili udeležence za prostovoljne prispevke. SLOVENSKE DRUŽINE NA OPČINAH PRIJAZNO VABIMO, ('a podpro zamisel svojih dušnih na-stirjev in vodstva Marijanišča; s farnim oratorijem bo možno mladini prihraniti marsikako zablodo in razočaranje! POSLUŠAJTE POSTNO PREDAVANJE NA RADIU TRST A V SREDO 20. MARCA OB 10. URI ZVEČER. V Celovcu: Slovenski napisi dol! Zlikovci, ki so doslej ostali neznani,, so razbili in odnesli dvojezične napise slovenskih organizacij v Gasometergasse 10 v Celovcu. Da je to »kulturno« dejanje bilo •izvršeno po nalogu gotovih organizacij, ni težko dvomiti. To so tisti elementi, ki so prenesli vse tujejezične napise zasedbenih oblasti, Iki pa ne morejo trpeti enega slovenskega ali dvojezičnega napisa. Katoliškemu glasu »Primorske novice« so dne 1. marca po 1 zgornjim naslovom objavile naslednjo izjavo: »Podpisani izjavljam, da je vse, kar je bilo pisano o moji osebi v listu »Katoliški glas« v Gorici, bilo napisano brez moje vednosti in proti moji volji. Proti takemu pisanju bom vedno protestiral, kajti ne morem se strinjati z načinom pisanja na podlagi mnogih neresničnosti.« Danilo Cimprič Da bo našim bralcem stvar jasna, nekoliko pojasnila: Dne 12. julija 1956 smo v našem listu objavili članek o, novomašniku g. Cimpriču ter v tein članlku povedali nekaj novic iz njegovega življenja. Od kod je KG dobil one podatke, ni važno. Važno je, da so bili podatki verodostojni. In to so l ili, kajti sicer bi sc UDRA ne,toliko razburjala zaradi tega članka. Važno je tudi to, da je planelk zbudil pozornost v tujem časopisju ter so o postopanju jugoslovanske UDRE pisal i celo v anglešk ih časopi, sili v Avstraliji. Sedanja izjava prizadetega g. Cimpriča, ki pri vsej zadevi res nima nobene krivde, nam pa potrjuje, kako v Titovi Jugoslaviji pojmujejo svobodo tislka in misli. O tem smo se že ponovno prepričali, zato pa takih izjav ne jemljemo resno. Ponavljamo pa, kar smo že zapisali, da so take in. slične izjave, v javnosti in v privatnih pismih, samo novi dokazi o na liljti, ki ga UDBA izvaja na posameznike. Postopanje je torej vedelo enalko kot v časih samoobtožb Laszla Rajka in kardinala Mindszenty)a na Ogrskem. Slansikega in tovarišev na Češkoslovaškem, samo na nižji stopnji. Zato svetujemo voditeljem UDBE v Novi Gorici in v Ljubljani. naj ne razkazujejo na tako poniglav način svoje duševne revščine in svojih ustrahovalnih metod, posebno sedaj ne. ko se znova govori o Titovem obi-ku v Ameriki. Leto IX. - 1957 - Štev. 11 KATOLIŠKI GLAS Stran 3 PISMO IZ ARGENTINE Buenos Aires, 26. febr. 1957 Tukaj imamo sedaj veliko vročino. Vče-raJ je termometer na državni metereološki Postaji -pokazal 43,3%C vročine. V nekaterih krajih ipa je bilo še do dve .stopinji vec- Imeli smo občutek, da stojimo zraven zareče peči. Samo včeraj je za sončarico umrlo 22 oseb. Vse delo. zlasti zunaj — na stavbah, na polju, na železniških progah, Pn cestnih delih — je kar zastalo. Zmanjkalo je vseh vrst mrzlih pijač. Ogromne pivovarne in tovarne brezalkoholnih pijač (samo Coca-Cola napolni dnevno 3 milijone steklenic) so prodale prav vse, kar so imele v zalogi. Kljub tej vročini živimo Slovenci svoje formalno življenje naprej in vsakdo o-. Pfavlja svoje vsakdanje delo. Seveda nam Pn tem prihaja na misel hladni zrak v naših prelepih gozdih in sveža voda naših studencev. Kaj bi dal človek, ako bi se mogel vsaj za eno minuto podati v vodo bistre Soče. Toda ni kriva samo vročina, da mislimo na domovino. Tudi sicer pogosto mislimo na dom in spremljamo dogodke pri vas in sploh v Evropi. dogodki na poljskem in ogrskem Demonstracije delavcev v Poznanju in Evolucija na Ogrskem sta globoko odjeknili v vsej argentinski javnosti. Zlasti veli-‘ko veselja in upanja pa sta sprožili med emigranti vseh narodov za železno zaveso. Lahko trdimo, da sta ta dva dogodka pravzaprav šele odprla oči Argentincem. Povsod so se vršile in se še vršijo velike manifestacije, na katere prihajajo velike ljudske množice in zla$ti še protikomunistični begunci. Tudi Slovenci se udeležujemo teh velikih sprevodov in zborovanj 8 svojimi zastavami (brez rdeče zvezde seveda) in s svojimi govorniki. Mislim, da ki desetletna najpoipolnejša protikomunistična proipaiganda ne mogla doseči tega. kar so dosegli poljski in ogrski dogodki. ISfasopisje na dolgo in široiko piše o ogrskih dogodkih. OBISK ŠKOFA DR. ROŽMANA Že tretjič nas je obiskal naš nadpastir, Škof dr. Gre gorij Rožman, ki ga vsi slovenski emigranti smatramo ne samo za ljubljanskega, ampak za slovenskega škofa, Za Škofa vseh Slovencev, pa naj bodo iz katerekoli škofije. Tudi leto« je njegov obisk močno poživel vso našo slkupnost. Vse prireditve so dobile bolj svečani značaj. Kjer se pojavi naš škof, tam se zgrinjajo velike množice Slovencev. Samo pri sv. birmi je bilo navzočih nad 1500 Slovencev in menimo, da v lepih, starih čaveč slovenskih izseljencev, ki so ■prišli v Argentino po drugi svetovni vojni. Seveda je sedaj škof obisikal tudi ta dom in pohvalil zavedne in požrtvovalne Slovence v San Justo, da so prišli do tako le- Smuški skoki v Planici pega doma. S.R. (Konec prihodnjič) ŽENSKI KOTIČEK HČERKA EDINKA V marsikateri družini imajo starši več skrbi in težav s hčerko edinko kaikor starši s številnimi otroki. Resnica je, da je dandanes težje vzgajati dekleta -kot pa fante, kaj šele taka razvajena dekleta, kot so prav hčerke edinke. Hčerka edinka, pa četudi je v družini še več bratov, je za vse družinske člane predmet velike pozornosti in nežnosti. V tem bi ne bilo še nič slabega. Prav je, da se bratje cbzirno vedejo do svoje sestre, da v njej tako reikoč spoštujejo in čislajo vsa ostala dekleta, s katerimi bodo pozneje prišli v stik in si med njimi izbrali življenjsko družico. V takih družinah, kjer poleg edine sestre živijo še bratje, ni toliika nevarnost, da bi se dekle prevzelo in izpridilo. Kajti modra mati bo znala svojo hčerko zaposliti, da ne ho si-cct bratom sužnja, vendar pa čuječa in skrbna sestra. V takih druižinah bo vladala prava vzajemna ljubezen, ki bo dekle dvigala do tiste popolnosti, ki naredi žensko najlepšo in za katero je ustvarjena, do popolnosti požrtvovalne ljube ir L Ženska 'brez požrtvovalne ljubezni je krAor cvet brez vonja, je kakor pomladni dan brez sonca. Danes je požrtvovalna ljubezen pri dekletih zelo redka čednost, še redkejša med hčerkami edinkami. Redke izjeme so res častne izjeme. Kolikokrat ste že naleteli na matere takih hčerlk, ki so vam s solzami v očeh tožile: »Oh, koliko težav mi dela moja hče, za nobeno delo ni, vedno le sanjari, do mene nima nobenega obzira, nobene ljubezni, same zahteve so je!« Uboga mati. res dvakrat uboga, ker je sama kriva, če je danes nje hči taka. Pred 'kratkim me je obiskala znanka iz Italije, vdova s hčerko edinko. Kaj vse mi je potožila, ko sem jo vprašala po hčerki. Še sama ni vedela, kdaj je prešla v obtožbo lastne hčerke. Seveda ne dela več, mi je rekla, »prebolehna« je za kakršnokoli delo. Frizersko delo ji je pokvarilo nohte, kot prodajalka časopisov je morala prezgodaj vstajati 'in biti ves božji dan na nogah v trgovini.« Pomislite, to vendar ni zanjo, saj mi lahko še oboli in kaj bom imela od tega! Sedaj jo držim Planica, 10. UL 1957. lan sniu- doma, da mi kaj pomaga. Seveda je ne pustim, da bi zgodaj vstajala, naj se naspi, ubogi otrok, kavo ji prinesem na posteljo, potem vstane okrog enajste ure in popoldne gre s svojim zaročencem na sprehod... Zahtevna pa je,« se je žena razgovorila, »vedno bi rada nove olbleke. Jaz si ne morem niti najpotrebnejšega privoščiti, ker pravi, da sem stara in ne potrebujem več novih oblek. Strašno je razvajena, a lipam, da jo bo mož znal prevzgojiti, saj jo ima tako rad in tudi potrpljenje ima z njo...« Ali je mogoče, da bo mož srečen s tako ženo, če bo sploh kdaj do poroke prišlo? Koliko nesoglasja v zakonu se začne prav pri malenkostih, pri preslani ali prežgani jedi, pri razsipnosti in nevednosti v gospodinjstvu, zlasti pa še pri popolnem pomanjkanju požrtvovalne ljubezni. Razvajena, sebična dekleta so veliko zlo današnje družbe. Česa vsega niso zmožna za dosego svojih ciljev! Vajene v družini, da jim je bilo v vsem ugodeno, se bodo tudi pozneje v življenju poslužile v*~?h sredstev, tudi grešnih, le da zadostijo nenasitni žeji svoje sebičnosti. Kaj šele, če jih zadenejo nesreče, če pridejo nadnje težke preizkušnje. Ne bodo jih znale prenesti, ker ne vedo, kaj se .pravi živeti in se žrtvovati za druge. Prepozno je. da še matere takih hčerlk jokajo. Same so krive, ker so s svojo napačno vzgojo hčerko pokvarile. V času vojne sta fyila pri nas na stanovanju mlada zakone a^b egu ne a. Žena z akademsko izobrazbo, iz premožne ljubljanske družine, se ni ustrašila tudi najnižjih gospod in jskih del. Vse ji je šlo od rok, vse je znala spretno in modro urediti. Večkrat sem se ji čudila. Pa mi je dejala: »Veš, naša mama nas ni razvajala. Čeravno na akademiji, sva morali izmenoma s sestro vsako nedeljo same pripraviti vse kosilo. Služkinja je imela ob nedeljah prosto, mama pa sploh v kuhinjo ni prišla. Tako sem se navadila in danes sem ji zato neizmerno hvaležna. Kaj bi bilo z menoj, ko bi nič ne znala?« Modra mati, ki nii računala ne na denar ne na akademske naslove, ker je vedela, da v življenju lahko vse odpove in ostane le to, česar se človek nauči v domači družini. Zato pa bolj kot hčerkam velja materam naš opomin: Ne milujte preveč svo jih hčerk, naj se vam ne smilijo za vsaiVo Danes imamo tretji in zadnji da čarskih skokov z velike skakalnice v Planici. Tu se vršijo tekme vsaka tri leta. ker so v Evropi le tri skakalnice za take polete: v Planici, Obersdorfu in Koelnu. Tekme prireja Mednarodna smučarska federacija. — Vse naokrog je neverjetno živahno in nekam svečano. Vreme je nad vse pričakovanje lepo, brezvetrno. Začetek tekem je bil napovedan za deseto uro. Že od osmih se pomikajo proti skakalnici prave procesije ljudstva. Večina jih je iz Slovenije, del tudi Hrvatov, sledijo Avstrijci in drugi. Za to priliko je prišlo v Planico precej posebnih vlakov ter brez števila avtobusov in drugih prevoznih sredstev. Med čakanjem imamo priliko opazovati zadnja dela na lepo urejeni in res monumentalni skakalnici. Še zadnji oblaki izginjajo in pod modrim neiboin lahno vihrajo zastave osmih držav-tekmo-valk: Jugoslavije, Poljske, Francije, Če- škoslovaške, Finske, Nemčije (Zah. ter Vzh.) in Avstrije. Mogočni beli vrhovi lepo obkrožajo ves prostor in dajejo še mogočnejši ton vsej proslavi. Izgleda, da se je nabralo vsega skupaj približno 20.000 ljudi. Zvezno vlado sta zastopala podpredsednika Kardelj in Rankovič. Okrog 10.IS pokličejo po zvočnikih tekmovalce na svoja mesta. Med občinstvom je takoj zavladal mir. Oglasile so se fanfare, nakar je smučar z jugoslovansko zastavo v rokah v teku na skakalnici začel prireditev. Zaigrali so državno himno. To je bil res slovesen trenutek. Današnje polete je otvo-ril 44-letni poljski skakalec-veteran Maru-sarz. Tekmovalcev jc bilo 32, od katerih zaradi lažjih poškodb danes nista tekmovala Čeh Vašut Vaclav in Jugoslovan Krznarič Mato. Vsak skakalec je imel 4 skoke. (Tu pa omenjam le dva). Od Jugoslovanov so skakali: Franko Matija, pinan Miro, Korenčan Janez. Rogelj Albin. Ro-jina Milan, Gorišek Janez, Zidar Jože in Langus Jože. Izidi nedeljskih tekmovanj so bili na- slednji : metri končna ocena po točkah r 1. Recknagel Helmut (Vzh. Nemčija) 120 123,5 463,3 2. Kirjonen Eino (Finska) 118,5 118 445,5 3. Tirkkonen Pekka (Finska) 114 118.5 439,4 4. Bleier Helmut (Zah. Nemčija) 114 114 422.7 *- 5. Tajner Wladislaw (Poljaka) 110 114 410.9 • 6. Lesser Werner (Vzh. Nemčija) 112 109 417.2 7. Glass Harry (Vzh. Nemčija) 111 106 420.3 . * 8, Gasienica Andrzej (Poljska) 108 113 400.1 9. Zidar Jože (Jugoslavija 1 107.5 108 402.8 13. Langus Jože (Jugoslavija) 103.5 104.5 406,9 Deseti po končni oceni je Avstrijec Eg- dušili navzoče, kar je pokazalo veliko ger Willi s 400,4 točkami. Med sodniki sta bila 2 Jugoslovana ter po en zastopnik Finske, Avstrije in Vzh. Nemčije. Razsodišče pa so sestavljali 3 Jugoslovani, 1 Finec ter 1 vzh. Nemec. Posebne omembe vreden je stil finskih skakalcev (Kirjonen). Ko ga vidiš v zraku, opaziš, da z neverjetno lahkoto pluje in z izredno gotovostjo pristane. Šele 19-letni zmagovalec Recknagel, geodet po poklicu, je pokazal odlično držo ter sijajen polet. S svojim sobotnim skokom je dosegel rekord 124 m. Od Poljakov naj omenim Gasienieo A., ki je dosegel nov poljski rekord, čeprav je pri zadnjem skoku nerodno padel. Za Jugoslavijo se jc najbolje plasiral Zidar Jože. ki jc s svojim 108metrskim skokom dosegel lep uspeh za slov. sinučarstvo tudi na mednarodnem področju. Zelo dober je bil tudi Langus Jože, ki je skočil 104 m. Edini francoski skakač Raba-sa (najdaljši skok 91,5 m) je postal takoj popularen s svojo čepico, ki je v prvih dveh skokih drsela za njim po skakalnici. V zadnji seriji so skakalni most znižali za pol metra. Tekmovanje je zaključil planiški veteran Rudi Finžgar, ki sedaj ne tekmuje več. Tako se je končala ta edinstvena mednarodna prireditev, morda ena najzaniinivej-ših panog zimskega športa. Skakalci, ki so bili povečini zelo mladi, so izredno nav- malc nkost, da se boste ve preobteževale z delom iz strahu, da bi hčerka utegnila oboleti, če bi vam kaj pomagala. Ne obožujte svojih edink, kajti bridko se bo to nad vami maščevalo. Čim bolj jih boste oboževale, tem bolj se bodo one od vas oddaljevale in vam nekoč za vaš. slepo ljubezen vračale le prezir. odobravanje s strani nas vseh, ki smo se po dobrih dveh urah zadovoljno vračali v Rateče. A.B. Poljski humorizem Poljski list »Žic je Warszawy« je •objavil naslednji članek: V Kremlju so zborovali. Sovjetski voditelji so se pogovarjali, * kaj naj bi naredili s Stalinovim truplom. »To truplo nas spravlja v zadrego. Treba ga bo poslati kam drugam,« pravi Hru-ščev. »To ne bo težko,« pravi Kaganovič. »Pošljimo ga v kakšno podložil iško državo.« »Nemogoče,« ugovarja Sabu rov. »Po dogodkih na Poljskem in Madžarskem bi to-ne bilo varno.« »Dobil strm dobro misel,« pravi Mikojan. »Naš veliki učitelj je bil antisemit. Pošljimo ga v Izrael, tako bo kaznovan za svoje hudobije, ki jih je zagrešil nad ubogimi Židi. Prepričan sem. da se bo čutil Ben Gurion počaščenega, če mu ga pošljemo.« Tako so sklenili telefonirati Ben Gurio-nu, ki jih je pozorno poslušal, nato pa odgovori: »Rad bi vam naredil to majhno uslugo* Toda ali mislite, da bi bilo to pametno? V naših krajih smo že imeli preroka, ki pa je pred 2000 leti vstal od mrtvih... Da bi ne tudi ta!...« OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°o davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici G. Carducci - ob 50-letnici smrti 16. februar 1907. Iz skromne sobe, kjer leži na železni postelji velik, siv mož, se razširi po vsej Bologni vest, da veliki italijanski pesnik Giosue Carducci umira. Novica sc razširi kot blisk po hodnikih slavne bolonjske univerze, kjer je bil Umirajoči nad štirideset let profesor za italijansko literaturo, ter kmalu zvejo zanjo še druga italijanska mesta, od koder bitij o množice študentov in njihovih profesorjev v glavno emiljslko mesto, da se poslednjikrat poklonijo svojemu velikemu Učitelju. Na isti postelji je G. Carducci dva meseca prej sprejel odposlansca švedskega ikralja barona de Bildt-a, ki mu je prinesel Nolbelovo nagrado /.a literaturo ter ob izročitvi takole nagovoril slavljenca: »Moralna resnost Vaših lirik, kristalna risto-t, iz katere izvira Vaš spev ter se dviga do najvišjih vrhov, in vsa skromnost Vašega življenja so velike odlike, pred katerimi se vsi klanjamo, brez ozira »a vero ali stranko, katerim pripadamo, so darovi, ki ste jih prejeli iz rnk nebeškega Boga, cki je vedno eden in isti v kakršnihkoli oblikah sr? javlja, in od katere-Ka naj še Vnaprej prihaja nad Vašo častitljivo osebo Njegov blagoslov, ki je ljubezen.« Zadnje govornikove besede bodo morda marsikomu zvenele kot neiskren poklon, samo če pomislimo na pesnikovo osebnost, na njegova strogo liberalna načela, na njegovo naeprotstvo do katoliške Cerkve ter naravnost sovraštvo do kat. duhovnikov, na človeka, ki se je v mladosti obrnil do Kristusa, »rdečelasega Galilejca« z besedami : »Ne vem, ikdo naj bi ti bil« in ki je v moški dobi večkrat ponavljal v zaupnih pogovorih svojim prijateljem: »Kar sem napisal, sem napisal; ne priznavam Kristusovega božanstva..., toda klanjam se mu kot velikemu človeku.« Take in podobne pesnikove izjave niso mogle v svoji jasnosti in odločnosti pripeljati njegovih 'biografov do drugačnih zaključkov kot do prepričanja, da Carducci ni veroval v Jezusovo božanstvo, ne v zveličavno poslanstvo katoliške Cerkve, katere zakramentalnega življenja ni poznal in ni cenil. Toda v letu 1934 se dogodi nekaj nepričakovanega. Tega Ida se je vršil v Buenos Aires-u mednarodni evharistični kongres, na katerem je bil za legata kardinal E. Parelli. V Argentino je odpotoval s parnikom »Conte Grande« tudi svetniški duhovnik don Orione, znan po svojem uspešnem socialnem delu za delavce. Med vožnjo je imel več pridig v ladijski kapeli in v eni izmed teh je govoril o sv. zakramentih. Skoraj podzavestno, kot je pozneje izjavil, je med to pridigo izrekel ta-vek, ki je v svetu dvignil mnogo hrupa in debat: »Carducci se je pred smrtjo spovedal in obhajal.« — Ko so pozneje kritiki hoteli zvedeti kaj več podrobnosti in dokazov za to trditev, ni don Orione dodal nobene besede več, kajti dal je obljubo, da o vsem tem, kar je o pesniku vedel samo on, iz razumljivih razlogov ne bo govoril. Leta 1940, ko se mu je bližala smrt. se je pa odločil, da pove to. kar mu je bilo zaupano o pesnikovem življenju, ter odkrije svetu, kje in ikako se je Carducci srečal z Bogom. Bilo je leta 1899 med pesnikovim letovanjem v alpskem kraju Cour-mayer-ju. Neko noč, taiko pripoveduje don Orione, so slišali hišni goispodarji, ikjer je pesnik stanoval, ikako je le-ta vso noč hodil nemiren gor in po sobi in ko so ga vprašali, kaj Irai je, je odgovoril, da se počuti dobro, toda neka posebna misel da ga tako vznemirja, da ne. more na noben način zaspati. Drugo jutro na vsezgodaj je zapustil hišo m se odpravil proti Malemu sv. Bernardu, (kjer je imel več ur dolg razgovor z opatom samostana o. Cha-nouxom o o-ebnem Bogu in o Kristusu. Naslednje dneve so ga še večkrat videli hiteti proti benediktinskemu samostanu in vsakikrat se je vračal mirnejši in srečnejši v veliko začudenje vseh. Tu se je tudi ' spovedal o. Chanouxu in bil obhajan. Tako don Orione. Salezijanec don Cojazzi meni, da se jCarducei I. 1899 ni še spovedal in obhajal pri benediktincih, ampak je ob tej priliki dobil odločilno pobudo za spravo z Bogom, ki se je gotovo izvršila v Bologni oktobra 1906. Tega meseca se je spovedal in bil obhajan po frančiškanu o. DalTOlio, istem, ki mu je na dan smrti podelil sv. maziljenje, še enkrat je zmagal Bog v svojem usmiljenju in to — po Marijini priprošnji. Pesnik je kljub svojemu nasprotstvu do Cerlkve vedno spoštoval in občudoval božjo Mater, kateri je napisal eno svojih najlepših od »La Chiesa di Polenta«. Na. stopnišču njegovega stanovanja v Bologni ’ je visela podoba Matere božje in Carducci je hotel, da je pred njo stalno gorela lučka. Sam je pravil ob koncu svojega življenja prijateljem: »Nebeška Mati me mora imeti rada. kajti o Njej sem govoril vedno dobro.« — ij F. Finžgar: Sedem postnih slik Pred kratkem je izšla ta Finž»a*jeva knjižica v nemškem pfevodu. Prevod je oskrbel duhovnik Ferdinand Kolednik, ki je oskrbel tudi prevod istega dela v francoščini, v kateri imamo že pet izdaj. Nemški prevod je izšel v Regensburgu, d oči ni so francoski izšli v Parizu in Monrealu v Kanadi. Finžgarjevih »Sedem postnih slik« niso pridige pač pa premišljevanja pisana v lepem slogu, kot ga imajo vsa Finžgarjeva dela. V teh slikah pisatelj postavlja pred bralca Kristusa v zadnjih dneh pred odrešilno smrtjo na križu in nekaj oseb, ki so povezane s trpljenjem Jezusovim ter obdela nekaj problemov, ki so za naše čase zelo aktualni kot n. pr. post. ljudska maša, verski dvom itd. Prevod, tako nemški kot francoski je zelo lep, jezik teče. lahno in prožno. Tudi zunanja oprema je lepa, zlasti v nemškem prevodu. Hvaležni moramo biti prevajalcu, ki z veliko požrtvovalnostjo seznanja širni svet z našimi deli ter postavlja naše može v vrsto pisateljev drugih narodov. Njegove prevode Jurčičevega »Jurija Kozjaka« simo že večkrat omenili v našem listu. Upajmo, da bo ta lepa knjižica kmalu doživela ponatis tudi v slovenskem originalu, saj ni mogoče najti več nikjer kakega izvoda prve izdaje. Brezplačni trgovski tečaj L stanova ENALC (državna ustanova za izvežbanje trgovskih pomočnikov), bo odprla v Gorili tri večerne tečaje, in sicer za uslužbence v živilski in manifakturski M roki ter za tajnike trgovskih podjetij. \ prva dva tečaja se lahko vpišejo trgovski nameščenci, ki delajo, tretji pa je name« njen tudi začetnikom od 14. do 17. leta. Čas za prošnje na posebnih obrazcih poteče dne 16. marea. Prošnje je treba nasloviti na ustanovo ENALC v »lici Diaz 13. Tečaji, ki so ‘brezplačni, bodo trajali štiri mesece in sicer štirikrat na teden od 20. do 22. ure. Za sprejem je potrebna trgovska ali nižja srednja šola. V goriški pokrajini 495 meničnih protestov v 14 dneh \ prvi poloviei februarja je bilo po ve-rteh trgovske zbornice na Goriškem kar 493 meničnih protestov, od teh 235 v Gorici. 94 v Tržiču, 46 v Gradiški. 31 v Kr-minu in 9 v Doberdobu. Obetata se dva nova praznika za šole Dijakom drž. šol se obetata dva nova praznika: 25. marce in 4. oktober. Pr\ i praznik bo samo letos v spomin na evrop-sko pogodbo o evratomu, ki jo bodo podpisali prav 25. marea v Rimu. Vzgojni minister Rossi je ta praznik odo-bril z izjavo, »da naj bi se na ta način dijakom pokazalo, kako velike važnosti je ta zgodovinski dogodek.« Za uvedbo praznika 4. oktobra pa je bil predložen parlamentu osnutek, katerega je podpisalo 90 poslancev. V osnutku se poslanci sklicujejo na druge katoliške države, kakor Francijo, Španijo, lr»'ko, ki zelo častijo svoje zavetnike in bi zato ptl njihovem zgledu morali tudi v Italiji vse bolj častiti svojega zavetnika sv. Frančiška, katerega god ki pokrajinski svet začel razpravljati na posebnih sejah o deželni avtonomiji. Navzoči so bili vsi svetovalci, razen enega odbornika. Važnost in zanimivost tega vprašanja pa sta privabili v sejno dvorano nele mnogo zastopnikov tiska, ampak tudi veliko število publike. skoro samih izobražencev iti strokovnjakov. Prvo razpravo je otvoril dr. Culot. ki je orisal kratko zgodovino vprašanja deželne avtonomije in izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da se danes velika večina strank, ustanov' in krogov strinja na tem, da se deželna avtonomija izvede, ker so vsi tipanja, da nam bo prinesla kaj dobrega in koristnega. Ob osnutku deželnega statuta pa se dr. Culot ni mogel še ustaviti, ker ga je prejel šele malo prej in ga ni še preučil. Koj za predsednikom dr. Culotom je imel besedo krščanski demokrat svetovalec Cocianni. ki je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da stojimo tik pred uvedbo regionalne avtonomije, ki utrjuje upanje, da bo koristna in hlagodatna. Srčno je želel. Dr. Miha Krek: S poti po Evropi y odgovorih na našo letošnjo anketo so sterilni naši bralci izrazili željo, naj hi KG prinašal veliko poročil iz življenja naših ljudi po svetu. Da tej želji zadostimo, s mo se odločili, da objavimo daljši članek, ki gu je sestavil dr. Mihu Krek, bivši voditelj SIS v Sloveniji in setlanji pretlsednik Slov. narodnega oTire-govorili pa pozneje. Seja goriškega obč. sveta Pretekli petek zvečer. 8. t. m. se je nadaljevala seja goriškega občinskega sveta, katere sta se udeležila tudi naša svetovalca dr. Sfiligoj in dr. Kacin. Žal je tretji naš svetovalec g. dr. Bir.-a še vedno doma bolan in se sej ne more udeleževati. Na petkovi seji so volili in izvolili novo davčno komisijo prve stopnje, v katero pa ni prišel noben Slovenec. Demokristjani so namreč volili raje monarhista odvetnika Pedronija, ikot pa kakega slovenskega katoličana. Se na isti seji je Pedroni glasoval proti prispevku cerkvenemu pevskemu iboru goriške stolnice in štandreške župnije! Dobrega prijatelja imajo torej demokristjani v dr. Pedroniju. Nato je občinski svet odobril razne tekoče zadeve. Ob koncu so sklenili, da bodo na posebni seji razpravljali o deželni avtonomiji. Podgora Smo že v resnem postnem času. A vendar je tudi prav. dragi »Katoliški glas«, da Ti vsaj v tej številki kaj povemo, kako smo se izredno lepo in dobro imeli v nedeljo 3. marca in tudi na pustni torek zvečer. ko smo poleg številnega domačega občinstva imeli med nami v dvorani tudi g. prof. dr. Krannerja iz Gorice. Kljub raznim velikim težavam in zaprekam smo doživeli pisano in pestro prireditev, ki je pokazala, da še polje življe- nje v naših mladih vrstah, titio v Marijinem vrtcu kakor tudi v krožku. Lepa skupina mladih deklic nas je kar očarala s slikovitim rajanjem ob zvokih in petju ©Sijaj, sijaj, sončece...*. Del i-tib deklic nam je kaj doživelo podal veseloigro »»Luknja v namiznem prtu«. Nekaj povsem novega pa je bila čudovita pesem in svojevrstni slavospev »Kava«. To izborno pijačo, ki je je bilo za celo vrsto šalie kitic, nam je »»skuhal« veste kdo? (!. g. Mirko Mazora nam je je poklal zvrhan mlinček in res lepo nam jo je podajala in servirala z lepim petjem in dovršeno mimiko Tatjana Peršolja. Naši dečki taki namreč, ki so že v letih za .strokovno šolo so nam uprizorili veselo burko »Izgubljena stava«. Na pustni torek nas je pa poleg vse.*!a tega še skoraj razneslo od smeha, ko so naši večji fantje iz krožka nastopili in kar iznenadili občinstvo s sicer staro, a vso obnovljeno in povečano burko »Ženin Miha«. Pri obeli prireditvah je bil dodan povrhu še lep in zabaven film. Med v.-emi odmori so nam lepo in poskočno igrale naše domače melodije in tudi obakrat smo popolnoma izpraznili ter raznesli obilni srečolov. Pa še nekaj smo te dni izvedeli: na kapljico. Tudi domačega pršuta 'boste lahko kaj več nego samo pokusili. Mladina -e, bo lahko nagugala in navrtela na raznih vrtiljakih. Najmlajše pa boste lahko razveselili s piščalkami in drugimi igračkami' Za lepo slavje pa je potrebno tudi lepo vreme. Zato prosimo Gospoda Boga. da nam pošlje toplega pomladanskega sonca. Tako bomo mi Ricmanjei in vsi romarji res veseli in zadovoljni. Pesek Prejšnjo nedeljo smo imeli izredno slovesnost. Pater frančiškan Kosič, doma iz Pomjana, je blagoslovil sv. križev pot ' na»i lepi cerkvi Brezmadežne. Odslej bomo lahko molili sv. križev pot in deležni popolnih odpustkov, ki jih Cerkev naklanja tistim, ki to pobožnost opravljajo. Veseli smo, da smo imeli čast videti patra Kosiča, 'ki je nad 20 let misijonaril na Kitajskem in je za plačilo prejel od kitajskih komunistov najprej 25 dni strašnega zasliševanja, pretepanja do onemoglosti in nazadnje je bil še obsojen na smrt. Hvala Bogu, da so se komunisti premislil^ in ga raje izgnali iz kitajskega raja. Pater Kosič ! kar dobro obvlada svoj materinski jezik, čeprav je bil popolnoma ločen od svojilf rojakov nad 30 let. Patru Kosiču najlep^a hvala. BAZOVIŠKA MLADINA vabi na Materinsko proslavo v nrdeljo 17. marca ob 17. uri. N;i -f»rT mladinska igra v treh dejanjih IZGUBLJENI RAJ Nastopa skoraj vsa šolska mladina pod režijo gdč. učiteljice Pije Hrovatin. Pridite, gotovo boste veseli tega mladinskega nastopa. Med odmori srečolov. OBVESTILO CELODNEVNO CEŠCENJE SV. RES-NJEGA TELESA V TRSTU: 17., 18., 19., 20. marca: pri sv. Vincencu. 17., IH., '19. marca: v Skednju. 20., 21., 22. marca: Via Giulia. 23., 24., 25., 26. marca: na Greti pri karmeličanih. 24., 25., 26., 27. marca: pri Sv. Jakobu. 28., 29., 30. marca: pri sestrah benediktin- kah. DAROVALI ZA MARIJANIŠCE SO: N. N. Rojan 1000; neimenovani iz Trsta 1000; družini Skrlavaj in Sosič namesto venca za pok. Katarino Sosič na Opčinah 1000: g. Malalan, elektr., Opčine 1000 lir. Fsem daroivdeem-kam iskren Bog plačaj! vabljeni na kongres zastopniki vseh kr-ščansko-demokratičnih strank, ki so neposredno v letih pred drugo svetovno vojno imele svoje organizacije v deželah Srednje Evrope. Tako smo bili povabljeni tudi zastopniki Slovenske Ljudske stranke in je bilo tudi nam omogočeno, da smo . prišli na ta kongres. Bili smo trije: bivši narodni poslanec Marko Kranjc, urednik kr-ščansko-demokratskega glasila za mlade »Nouvel Horizont«, g. Ignacij Čretnik in ja*. NA KONGRES KR5ČANSKIH DEMOKRATOV V PARIZ Nisem poseben prijatelj kongresov. Težko jih je organizirati tako. da bi ne bilo več zunanjega šundra kot resnega notranjega dela. Pa so potrebni in včasih kar neizogibno potrebni. Tako tudi to pot. Krščanski demokrati zapadne Evrope: Italije, Nemčije, Francije, Avstrije, Švice. Luksemburga, Belgije in Nizooemske so po drugi svetovni vojni napravili prav rahlo skupno reč v Nouvelle* Equippea Internationale«. Ta skupnost krščansko-demokratskih strank ntpadne Evrope se je do^ej bavila od slučaja do slučaja s kakimi osnovnimi, splošnimi vprašanji, ki tišče človeštvo in izzivajo splošno, enako zadržanje in ravnanje političnih sil, ki imajo krščanska načela za svoja politična vodila. Povezava pa je slabotna iz dveh razlogov: 1. ker se boje odkrito govoriti o ozemeljskih in manjšinskih vprašanjih in o »žrtvah«, ki jih morajo dati dosedanje suverene države Evrope, če hočejo organizirati evropsko skupnost; , 2. ker se prepirajo o organizacijski zgradbi te zveze same: nekateri hočejo, naj bo zveza le zapadnoevropstki del svetovne zveze krščanskih demokratov, drugi pa, da -naj bi to počasi .postala zaželena svetovna zveza. Mi, krščanski demokrati v begunstvu najbolj čutimo potrebo po borbeni in živahni mednarodni krščanski zvezi. Mi seveda najbolj želimo, naj hi zveza bila močna, prodorna vojaka proti komunizmu. Zato je razumljivo, da je Krščansko demokratska zveza za Srednjo Evropo tekom leta 1955 in 1956 pridno delala na povezavi med krščanskimi demokrati Zapadne Evrope in Južne Amerike. Doslej so nova krščanska demokratska gibanja v Južni Ameriki imela nekaj zvez z italijanskimi, z drugimi v Evropi pa ne. Evropske krščansko demokratske stranke niso samo zanemarjale svojih najsorodnejših zaveznic v Južni Ameriki, celo izogibale so se sodelovanja z njimi. Naša srednjeevropska zveza pa je tekom leta 1955 in 1956 mogla z veseljem ugotoviti, da mlada, nova. še neizkušena demokratična gibanja v Južni Ameriki z veseljem sprejemajo misel tesnejšega sodelovanja in smatrajo, da bi jim skupni nastopi z evropskimi krščanskimi demokrati mogli koristiti pri njihovem težavnem naporu proti raznim primitivnostim javnega življenja v Južni Ameriki, zlasti vojaškim in drugim interesnim skupinam, ki se upirajo resnični demokratizaciji. Uspeli vseh teh naporov je končno bil v tem. da so tri mednarodne krščanske zveze sklenile imeti skupen sestanek zastopnikov vseh političnih strank in gibanj v Parizu v dneh 8. in 9. novembra 1956. POMEN KONGRESA Prvič v zgodovini so se sestali zastopniki krščansko-demokratskih strank dveh kontinentov. Prvič so zborovali in prvič proglasili skupne resolucije. Za vse in vsakega udeleženca je srečanje v nekem ozi-ni pomenilo odkritje. Zapadni Evropejci so občudovali temeljite referate delegatov iz Južne Amerike in videli, da so daleč podcenjevali pobornike krščanske demokracije Južne Amerike, ki neposredno na političnem in parlamentarnem področju, razen v Čile, ne morejo skoro nikjer do uspehov. Južni Amerikanci so pridno izkoristili priložnost, da so nabirali podatke o organizacijskih mrežah, časopisju in publikacijah ter .podrobnem delu parlamentarnih zastopstev v Evropi. Mi, zastopniki iz Srednje Evrope, smo bili deleoni posebne pozornosti kot vir informacij o dobljenih in izgubljenih bitkah s komunizmom v posameznih deželah in državah. Vsak jo v neposrednih razgovorih zvedel veliko novega, popravil in dopolnil znanje, ki ga je imel iz knjig in revij, vsi smo neprestano ugotovaljali, da so nam osebni stiki neobhodno potrebni, čc naj krščen-»ko-demokratična gibanja skušajo ustvariti enotno fronto in pomembno silo v novih razmerah sedanjega in bodočega mednarodnega življenja. Vsi smo ugotovili, da komunistično prodiranje nujno vsiljuje ideološko, načelno utemeljitev političnih programov tudi med narodi, ki so se doslej vsake načelnosti v političnih opredelitvah izogibali, in da ima krščanska demokracija v svoji duhovni zakladnici najpripravnejša sredstva, da v sedanjosti in bodočnosti nastopa kot svetovna sila za obrambo mednarodnega miru, -pravega socialnega reda in koristnega mcdnarodnrga sodelovanja. (Se natlaljuje)