P%JS?" Lctt IH Jto. 149 V LlDbllonl, V tetrftf I. iDlOfl 1929. Ceno Din r fzhaja vsak dan popolđoe, Izvzemši nedelje in praznike. — Inseratt do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrst Dta 2.50, vefiji inserati petit vrsta Din 4—> Popust po dogovora. Inseratnl davek posebcj. •Slovenski Narod« velja letno v Jngoslavlfl 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisl te m Traćajo, — Naš« telefonske iterllke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Poostritev spora med CSR in Madžarsko Madžarska odklanja podrobnejše pojasnilo o aretaciji uradnika Peche - Češkoslovaška vlada bo danes sklepala o nadaljnih ukrepih — Budimpešta. 4. julija. O včerajšnji deraarši češkoslovaškega poslanika pri madžarski vladi je bilo izdano davi naslednje uradno porocilo: Češkoslovaški^ poslanik v Budimpešti je včeraj poseti! zunanjega ministra Vaika ter zahtevajoč pojasnila zaradi aretacije železnlškega uradnika Peche obenem protestira! proti načinu, kako je bila izvršena ta arc-tacija. Obenem je zahteval Pojasnila, ali ni aretacije smatrati samo za represalijo glede na aretacije madžarskih državljanov na Češ^oslovaškem. Minister Valko je odgovori], da gre samo za aretacijo vohuna, ki je bil /asačen Pri Špijonaži. Samo zaradi tega je bila Odrejena are ta čija Peche, ki je tuđi sam priznal, da je bi/ v zvezi z osebami, ki so mu dobavljale podatke o madžarski vojski. Madžarski tisk je se vedno zelo rezerviran in se omejuje zgolj na objavo uradnih komunikejev. Samo liberalni »Pesti Hirlap« objavlja daljši komentar, v katerem naglaša, da caka madžarska mimo na nadafjni razvoj afere. Madžarska bo dosled no zastopal svoje vseskozi utemeljeno stališce in je že sedaj prepričana, da bo konflikt končal tako, kakor je koncala nedavna demarša Male antante, to je tako, da bo zadel uda-rec predvsem Češkoslovaško. , — Praga, 4. julija. Po pisanju češkega vecernega tiska se zdi, da se spor z Madžarsko zaradi prekinitve prometa preko obmejne postaje Hidaš - Nemeti poostruje. Zunanje ministrstvo izjavlja v nasprotju s časo-pisniml vestmi, da še ni obvešceno o namenu madžarske vlade, da bi ustavila celokupen promet s Češkoslovaško. Tuđi češkoslovaški poslanik v Budimpešti o tej aferi še ni posla! poročila. Vćemi tisk je še nadalje ogorčen nad incidentom. »Češke Slovo« ugotavlja, da izginjajo na Madžarskem češkoslov. državljani brez sledu in ječe po madžarskih jecah, kjer ravnajo ž njimi kot z živina Češkoslovaški železničarji na meji so v stalni nevarnosti. Tuđi drugi listi označujejo aretacijo Peche za zavlačevanje in pravijo, da pomeni Madžarska stalno nevarnost za evropski mir in svarijo pred izzivanji. »Narodni Politika < izjavlja, da razburjeni glasovi iz Budimpešte ne bodo spravili Češkoslovaške v nemir. Češkoslovaška noće konflikta z Madžarsko, vendar pa je potrebno, da napuh 8-milijonskega naroda končno preneha. — Praga, 4. julija. Spor med Češkoslovaško in Madžarsko zaradi incidenta v Hidaš - Nemetiju je dospel na mrtvo točko. Češki železniški uradniki so zapustili kolodvor v Hidaš-Nemetijii popolnoma v redu. Inventar in uradni prostori so bili zapecateni, spisi pa prepeljani na češkoslovaško ozemlje. Kolodvor. je sedaj docela zapuščen. Pravilnik o fondu za pobijanju živinske kuge Fond bo naložen pri Hipotekarni banki. — Razpolagalo bo ž njim veterinarsko odelenje — Beograd, 4. julija Minister poljedel* •tva dr. Frangeš je podpisal pravilnik o upravljanju z državnim fondom za pobija* nje živinske kuge. Pravilnik je že pregleda! i« ođobril predsednik vlade general Zivko* vić. Enajst čleriov obsegajoči pravilnik vse* buje določbe o načinu podeljevanja podpor 7a pobijanje živinske kuge v primeru, da ministrstvo izčrpa vse v budžetu rednim potom predviđene kredite. Fond se nalaga pri Državni Hipotekarni banki. V fond se bodb stekale denarne kazni za prestopke, izkupiček prodane živine, proizvodov in predmetov ter obre^ti. S fondom bo razpo* lagalo veterinarsko oddelenje minUtrstva poljedelstva Na to oddelenje se je treba obraćati v primeru potrebe. Denarne kazni za ta fond se pobirajo na podlagi členov 111. in 113. zakona o pobijanju in omeje* vanju živinske kuge. Kazni iztirjujejo poli* cijske oblasti in jih oddajajo velikim župa* nom, ti pa odvajajo nabran ienar državni Hipotekarni banki. Pravilnik je stopil v ve= ljavo z današnjim dnem. Pol jedelslri minister o stanju setve KJjub mnogim neprilikam, ujmam in neurjem je splošno stanje zaenkrat zadovoljivo. Beograd, 4. julija. Zadnje dugotrajno deževje je po vsej državi izzvalo veliko skrb za letino. V nekaterih gospodarskih grogih obstoja še sedaj bo-jazen, da je deževie po dolgi in oštri letošnj: zimi znatno šlkodovalo posev-ko.m in jih v nekaterih krajih tuđi uni-čilo. Minister za kmetijstvo dr. Frangeš je o tem podal na vprašanje novinar-jev naslednjo izjavo: Boiazen, ki je obstojala spomladi, da koruzno seinenje ne bo vzklilo, se je izkazala vecinoma za upravičeno. Toda ljudje so poslušali navodila, ki Jih je izdalo ministrstvo za kmetijstvo in tako je bil ta nedostatek popolnoma eliminiran. S koruzo je posejan največji del naše obdelane zemlje, in sicer nad 5 milijonov ha, dočim je s pšenico po-sejanih 3.5 milijonov ha. Koruza se ne-pričakovano povoljno razvija in je danes vegetacija mnogo napredovala v primeru z istim časom v prejšnjih le- tih, Čeprav je bila povprečno mesec dni pozneje posejana. kakor običajno. Ako ne nastopi suša v času razvijanja zrna, bo koruza dala odlično žetev po vsej državi. Minulo deževje je precej zavrlo pravilno razvijanje vsega žita, zlasti pšenice, ki je skoro po vsej državi polegla. Uspeh žetve se bo mogel ugotoviti sele potem, ko bo izvršena pos-ku-sna mlačva in ko bo rezultat objavljen ministrstvu. Tzmed ostalih po-sevkov je trpela v znatni meri slad-korna pesa zaradi mrčesa, kar pa se je paraliziralo v znatnem delu z iztreb-Ijenjem in naknadnim sajenjem repe^na praznih mestih. Vse ostale poljske setve se razvijajo povoljno. Lokalne nezgode zaradi toče in neurij občutijo zelo težko oni, ki so bili od njih prizadeti, toda za splošno te nezzode v doseda-njem obsegu nimalo občutljivega vpli-va glede na celokunno žetev. Novi člani VZS — Beograd. 4. julija. Xa predlog mini-*fra pravdp jp ministrski prfvteednik ime-noval za flan" vrhovnoga zakonodajnega rv-ptq Djoka ».'torimfa. državnega sv^tni-*£ v pokoju, in dr. Oojmira Kreka. univ. proWorja v Ljubljani. Italijanska kulturna liga v Dalmaciji Dubrornik. 4. julija. n. Tu je bila ©snažna i talijanska kulturna li*a. ki je inlaU posebnu oknrtnico. t kateri pozira italijan-ske optante, naj jo podpro ter s« vpisejo ranjo. Sušak, 4. julija. u. Poleg velikoga St-»vi-Ia obrtnih listov, ki jih je tukajšnja obrtna oblast izdala itali jan^kinj državljanom RO Dllf* mesecva junija izdane tuđi tri dovolje-BJa za Vf»l*»tr^ovin*». Tako je dobij inž. Vio dovoljpnjft za trgovino z ladijskimi pf>treb-Š^inami in indu«trij«kim blagom, nadalje je bHo iadano dovolj>n|e za. veliko trgovino t Ponesrečeno vojaško letalo — Skoplje. 4. julija. Včeraj popoldhe se ie Pnnesrečilo vojaško letalo tipa Rreguet št. 19. Padlo je iz visine 1000 m na tla in se razbilo. Podnarednik Zejković in podpo- rnčmk Radmilnvić ^ta bil.i težko ranjera prcpfljana v bolnico. Zrtev dela — Bradina. 4. julija. Pri delih v tunelu na Ivanplanirr se je pripetila nesreča, katere žrtev je postal delavec Mate Letica. Vra-s:on napclnjen z zem'jo ga. ie v tunelu po-tisnil ob lesene opaze ter mu strj prsni koš. Med prevozom v bolnišnico je umri. Iskanje nafte — Sarajevo, -4. juli1«. Direkcija rudar, skih podjetij. bo izvršila te dni na terenu Maleniee pri Požarnici v blizini Tuzle vrtanja na kompleksu o katerem domneva-jo, da vsebuje nafto. Zaroka rumunske princese Ileane? — BuKarešta, -i. julija. V dvorskih kregih se zatriuje. da se bo prin\:esa Ileana v kratkem poročla z nekim neirškim prineem. Zara»ditega bo ru-munska kraljica prihod'nje dni s prince-so Ileano odt^otovala v Solnogra-d, kjer bosta ostali par dni, na kar se bosta vrnili na Bled. Mis Bled — BJed. 4. julija. Saoci je bila v Kaziai z velikimi «=.večano*tmi, ki iih je orjzaniziral lastnik Parkhotela p. Kenda. izvoljena za Mifis Bled Slovenka Sandu-a Olip, hčerka dr. Janka OJij^a, odvetuika v Beogradu. Mie« Bled je bila po izvolitve vieležna velikih ovadj s strani mnogoštevilnega obeinstva ter je prejela mnos:o krasnih daril. Amnestija — Beograd, 4. julija. V ministrstvu pravde sesravljajo- ukaz, o amnestiji, ki bo izdana povodom krsta tretjega kraljevića. Ko!'kor se doznava bodo od amnestije iz-loč^ni vsi delikti, etorjeni po 6. januarju, kakor rudi vsa delanja, ki se kaznujejo po zakonu o zaščiti države. Zopet napad komitov — Carifcrod, 4. julija. Davi ob 2. sta dva oborožena bolgar. komita napadla naŠo ob-mejno 6tražo med Brezovnico in Možgošom. Ko eta bila pozvana, da obstaneta, sta začela streljati. Ko je naša straža odgovorila s streli, sta pobegnila pr?ko me]e. Ranjen ni bil nihče. Lađfeddnica v Kraljevici ostane — LadjedeJnica, 4. julija. Kakor se do-zrava, je med koncernom velikih bank in industrije došlo do sporazuma glede prc-vzetja ladjedelnice v Kraljevici in obnovit-ve obratovanja. Glede na to ie opuščena misel. da bi se v Splitu zgradila moderna ladjedelnica. Žena pobe^nila z denarjem — Zacreb, 4. julijd. Danes ie došel v Prvo hrvatsko štedionico seljak Voja Ma-tić iz Otočca, ki je vprašal, ali je morda dvignil kdo njegovo vlogo 45.000 Din. V banki so mu povedali, da je denar dvignila pred osmimi dnevi njegova žena. ki pa ga Ie zapustila in pobegnila z družim. Policija je izdala za njo tiralico. Drzen napad v Zagrebu — Zagreb, 4. julija. Včeraj je bil izvršen drzen napad. Trgovski vajenec Nikola Kre sta je po Ilici neeel 560 Din sa svojega go-spodarja. \a Ilici pred hišo st. 8 eo se mu midružili trije mladeniči ter ga pričpli su vati, pri C^mer mu je naenkrat eden iimH njih iztrgal iz žepa denar in pričel bežati. Deček je pričel klicati na pomoč in stekel za tatom, vendar pa se je posrećilo lopovom, da 8o pobegnilL Vsa rumunska kralievska rodbina priđe na Bled V kratkem pridejo na Bled mmunski kralj Mihajlo- njegova mati Jelena in njegov oče princ Karol Bled, 4. julija. Govori se, da bo v kratkem zbrana na Bledu vsa rumunska kraljevska družina. Prispela bosia tuđi mladi kralj Mihajlo in njegova mati Jelena. Splošno se vzdržujc tuđi govorica, da bo na Bled prispcl bivši rumunski prestolonasled-nik princ Karol, da zopet vidi svojega sina in se razgovori s svojimi sorodniki. Na prihod princa Karla pa se računa samo v primeru, da bo rumunska kraljica-mati ostala na Bledu še preko 15. julija« Pogajanja za sklican je politične konference o reparacijah Nereseno ie še vprašanje, ali bodo povabljene na konferenco tuđi male države, ki so zainteresirane na ureditvi reparacijske- ga vprasanja. Pariz, 4. julija. Diplomatska pogajanja med Parizom, Londonom in Berlinom za veliko politično konferenco se še vedno nadaljujejo. Dvomljivo je Še, ali se bodo konference udeležile samo vlade, ki so podpisale sklep v septembru 1928 v Ženevi, to je Francija, An-glija, Italija, Belgija, Japonska in Nem-čija, ali bodo povabljene tuđi ostale države, k: so "nteresiraine na ureditvi reparacij. predvsem Rumunija, Jugoslavija, Češkoslovaška. Poljska. GrŠka in Portugalska. Ker pomeni Youns:ov nacrt v nasprotju z Daweso\im konč-noveljavno ureditev reparacijskega problema, saiatrajo v Parizu, da je na tej konferenci potrebna tuđi udeležba malih držav. Ostala vprašanja, ki se bodo obravnavala na tej konferenci, predvsem vprašanje izpraznitve Pore-nja, bodo pridržana neposredno priza- detim državam. to je Angliji, BcJ«iji in Nemčiji. Mi in reparacije — Beograd, 4. mi.ja. \' iiie-dzavezni-šikem sporazu-nru je določena jugos'o-venska kvota pri nenrskili reparacj-sfcih plačilih s 5%. Po Yo-un«ovem nacrtu, ki je biti sprejet na konferenci ekspertov v Parizu, pa s^ ie jugoslo-venska kvo-ta znižala za približno CL?5*i. Naša vlada stoji na stališOu, da se pravice, ki jih je JugosJaviia pr.dobila na podtaflri rnek©Ka sporazuma, ne morejo ofkrniti s skle^" knm-ferenec ekspertov in je predložila tuđi v tem smislu spomenico reparacijski komis ji v Parizu. Ta spomenica n:ma značaja protesta, temveč predstavlja samo oficijelno obrazložitev naziranja jugosloven-sike vlade glede na to vprašanje. Rottaermerovi nasveti Mddžsrom Macdonaldova vlada ni nasprotnica revizije mirovnih pogodb, vendar pa mora izginiti fevdalni madžarski sistem. — Budimpešta, 4. julija. »Ast Est < objavlja razgovor svojega ravnatelja z lordom Fothemereom. Nova angleška vlada za enkrat zadovoljuje v vsakem pogledu in se ie nadejatu da bo po mnenju lorda Rothemera Mac Donald, čim resi najnujnejša >prašanja angle^kc politike, posvetit pažnjo tuđi ostalim evropskim vprašanjem, pred vsem pa vprašanju revizije mirovnih pogodb. Nazidnje izraza lord Rothemere nado, da bo Madžarska v svojem laMnem interesu ćimprej odpravila fevdalni sistem, ki je v stvari najvecja zapreka za revizijo mirovnih pogodb v prilog Madžarske. Agrarna reforma — Beograd, 4. julija. Na snočni seji je zuinistrski svet raspravlja! o agrarnem *.{>ra-šanju ter določil nadaljne smernice la likvidacijo agrarne reforme. Kolikor se je moglo izvedeti, je ministreki svet sklenil, da se intenzivno nadaljuje s koloniiaeijo v se-vernih pokrajinah, kjer je na razpolago ^e dovolj zemljišč. Ietočacno bo izvedena revi-lija 6upermak6imuma v tem cilju, Ah se ugotovi, ali se ta supermaksimum res upo rablja v določene namene in ali ne gre samo za izigravanje agTarne reforme. S to revizijo pridobljena zemlja se bo dovolila na-daljnjim agrarnim interesentom, kjer pa ten ne bi bilo, pa za povećanje zemljižč, ki jih ie imajo agrarni interesenti. Revizijo tuper-maksimuma bo izvedel poseben minietrski odbor, ki ga tvori jo ministri Uzunović, dr. Kumanudi, dr. Srskić in orabil za letoviSće. Tamošnja zemlja bi se razdelila v manjke parcele za vile. Ves kraj pa bi se proe!asi! za narodni park tako da bi bile prirodne lepote zaščitene pred uničevanjem. Mesto miKjonarjev pogorelo — San Francisco. 4. julija. Y letovi^Cu Millvalev blizu 5an Francisca, kjcr so na--stanjeni vetinoma milijonirji, je nistil včertj požar, ki je divjal nad 24 rr m ie danes ni docela pogašen. Pogorelo je ntOZEMSKE BORZC. Cw4k. Lon-doti ?5.?137R. Newyo«rk 519>5. P»-r\t 2OAJ7S, Mila« 27J«5. M*dr«! 74 M. Btrli* 123.M. Dw«Uj 7310, B«osrad 9 1275. BuiMTtka 3j0t97», ******** M48. So** 2.7». Stran 3 »SrOVFNSICI MARODi, *ie 4. Juliji 1929. tev 149 Gozdovnistvo kot nova vzgo jna metoda Nekaj iz zjodovioe gozdovntttra, — Življenje skartov in go-zckmribor t taborih, — 12 gozdovniških zakonov. — Organizacije gordornikoT pri nas in drutfod. Gozdovnistvo je nova. prirodna, univerzalna, vzgojna metoda, kl rbližuJe človeka zopet z naravo, od katere ga je oddaljila zavožena civilizacija. Gozdovniško organizacijo ie ustanovil prve dni meseca julija 1902. ameriški pri-rodopisec, pisatelj in slikar Ernest Thompson Seton. Šest let kasneje I. 1906. je osnova!, po Setonovih idejah anjrleški general sfr Baden Powell svoje skavte. Kot vojak jim je dal napol vojaško obliko. Namen gozdovništva (Združenja slovenskih tabornikov) in skavtizma (Saveza tzvidnikov in plan-ink) je vzgojiti dobre in plemenite ljudi, ki bodo vedno pripravljeni pomagati bližnjemu, ki bodo radostni pri delu, strpni napram vsem, samostojni, prijazni ter navdahnjeni z vero v boljšo bo-dečnost. V ta namen se poslužujeta obe organizaciji obširnega programa, predvsem pa taborenja v prosti naravi in na podlagl najmanjsTn življenskih potrebščin. V taborih se pripravi mladina na priprosto in zdravo življenje, na neprestano, vztrajno delo. Zbudi se ji zaupanje v lastne moči in si pridobi telesno energijo v naj-naravnejši obliki. Mladina se privadi pre-tiašati mraz in vročino, prah in dež. Navadi se spati na trdem ležišču Pod milim nebom. Nauči se kuhati enostavna jedila, prati perilo in krpati obleko. Taboreniu zbuja samozavest, samostojnost ter navaja k samopomoči v vseh slučajih. Gozdovtiiški znak je okrogel bel ščit z modrimo rogovoma ob straneh. Ražen tega maka imajo še slovenski gozdovniki svoj poseben znak: tri šesterokrake bele zvez-4e na modrem trikotu. Geslo se glasi: »Z naravo k noverrru človekuN Iz pozdrava »Mir s teboj!« oziroma »Mir z vami!« pa se zrcali miroljubnost gozdovniškega pokreta. Gozdovnistvo je glede svetovnegi (verskega) in političnega naziranja strogo nevtralno ter odklanja zato vsa načela, prmclpe in gesla, ki nasprotujejo ali zago-varjajo katerikoli določen svetovni nazor, ali pa kakršnakoli politična načela, ki nišo skupna vsem obstoječim političnim srne-rem. Razmerje napram ostalim društvom je prijateljsko, a napram skavtom bratsko. Gozdavniški zakoni so strogi, a lepi: 1. Bodi odločen! 2. Bodi skromen! 3. Bodi posluJen! 4. Bodi čist! 5. čuvaj svoje telo! 6. 2ivi prirodno! 7. Govori resnico! 8 Bodi pošten! 9. Bodi moder! 10. Bodi prijazeti! 11. Bodi požrtvovalen! 12. Bodi rad os ten. Gozdovnik postane lahko vsak. ki je do-polnil 6. leto ne glede na spol in stan, je v moralnem oziru neoporečnega značaja, ne pije alkoholnih pijač in ne puši ter je Pripravljen pokoravati se določbam pravil in pravilnika. Vsak novo vstopivši član se mora pod-vreči posebni preizkuSnji, ki traia do 6 me-secev, s tem postane stezoiskalec. Nadalje se dele Člani na stezosledce, bojevnike in stražarje. Za znanja in spretnosti se pode-Ijujejo posebna odlikovanja v obliki prizna-nic. Tako postane stražar kdor si pridobi 48 priznanic, s tem dobi pravico do tren orlovih pereš. Kjer so najmanj 3 gozdovniki. se usta* novi družina z vodnikom na čelu. Več dru-žin v istem kraju tvori rod. vodi ga gla. var. Vsi rodovi istega kraja tvorijo zadru-20, kateri načeluje starešina. Vse zadruge v isti oblasti tvorijo župo, kateri predsedu-je župni starešina, vodita io pa župni na- j čelnik in načelnica. Župe gotove dežele oz. naroda tvorijo združenje, s starosto in vrhovnim načelnikom v vodstvu. Vsa združe-, nja v državi pa tvorijo ligo. katere predstavnik je veliki starosta. Na Slovenskem obstoii »Združenje slovenskih tabornikov, ki se deli v ljubljansko in mariborsko gozdovniško župo. Rodov obstoje v Ljubljani, Mariboru. Litiji, La-Škem, Zidanetn mostu, Radečah. na Viču pri Ljubljani, Vevčah in Pragerskem. Na podlagi Setonovega gozdovništva so zgrajene sledeče organizacije: »VVoodcraft Indians« (Indijanski gozdovniki) in VVoodcraft League of America« (Gozdovr.iSka liga Amerike) v Ameriki, »VVoodcraft Kindred* »Kibbo Kift« (Gozdovniška bratovština »Silnih«) in »The Order of VVoodcraft Chi-valrv« (Red gozdovniški vitezov) v Veliki Britanski, »Bund deutsener Neupfadfin-der« (Zveza nemških novostezosledcev) na Nemškem. »Liga Lesni Moudrosti« (Lija gozdne modrosti) in »Sdruženi za!esaki<' na Ceškoslovaškem, »Zwiazak Pionierov* v Poljski in »Združenje slovenskih tabornikov« ter »Udruženje hrvatskih tabornika v Jugoslaviji. Takoj, ko se bo gozdovniška ideja zanesla med brate Srbe, se bo ustanovila »Liga jugoslovenskih tabornika.c Slovenski javnosti Obračamo se tuđi na vas. želei, da se nam pridružite. Pozivljamo vas vse, ki ste močni, zdravi, čisti, ki hočete verovati v nas, zakaj v nas je bodočnost. Poglejte drevo, ki zz je napadla bolezen. krivo in zgubljeno raste na zemljo. Ko ozdravi se zopet zravna proti nebu. Tako, pravtako je člcveštvo. Bolna civilizacija ga teži. Tam pa kjer smo mi bo zrastlo vitko, mogočno in silno. Pustite zato mladino, da pohiti v pro-stem času iz mračnega in tesnega zidovja ven v veličastno naravo, v gozdove, na bele ceste in snežne gore. Pustite ji da si razpne Šotore sredi gozdne jaše. kjer je izpostavljena solneu in čistim gorskim vetrovom. Pustite ji, da ji zagore duše, ob večernih ognii'n sredi gozdne divjine, v neznanih koprnenjih. Pustite ji, da ob skrivnostnih urah noč-ne straže dovolj razmisli o velikem poslanstvu vsakega človeka. Vaša mladina, prej bolehna in slabotna se bo vrnila iz tabora, zagorela in zdrava, v njihovih dušah bo ponos in značaj in njih pogled bo miren in neustrašen. Pustite zatorei svojo deco. da vstopi k nam, pa tuđi sami pridite v naše vrste, da nam pomorete vzgojiti pionirie, ki bodo s svojo vero, upanjem in ljubeznijo preobrazili svet. Vabimo vas vse, kličemo vam. da se nam pridružite. Če ne morete biti člani naše organizacije, Če ne morete aktivno so-delovati, bodite vsaj pristaši gozdovniške-ga pokreta in podpirajte nas vsaj gmotno. Naj gre naš* klic po vsem Slovenskem. Naj ne ostane »glas vpijočega v puščavi«. \z vseh krajev, iz vsen kotičkov Slovenije naj prideio priiave za gozdovniške tabore, ki bodo postavljeni Ietos od 8 julija do 10. avgusta med Mojstrano in Martulj-kom. Prijave za tabor Ljubljančanov spreje-ma Branko Premrou, Ljubljana, Cigaletova 1, za dekliSki tabor ter za celjski (fantov-ski) Franc Klojčnik, Maribor, Kettejeva 3. PtujČani se naj obrnejo naPavao šegu-la, Ptuj, Na tratnh 4, Mariborčani pa na Sevrola Božica, Maribor, Gosposka 50. — Dnevena preskrba stane Din 10.—, za vso dobo 300 Din. In jeseni bodo na mnogih novih krajih zadonele himne gozdovnikov. In zaplapo-lali bodo novi praporci s tremi zvezdami in krog njih se bodo zbirali novi ljudie, vsi tišti, ki ljubilo prirodo, doživljaje, ki so drznih čel in pogumnih src. In pomnožile se bodo vrste »stražarjev človečanstva«. Iz oestre policijske kronike Zagonetna smrt prekupčevalca Neumana. — Smrtna nesreća 9 letnega dečka. — Zopet lizoL Ljubljana, 4. julija. VčertJ zjutraj so potegnili iz Gruber-jevega prekopa v Stepanji vaši truplo ne-kega moSkega. katerega so identificirali* z nakupovalcem kož in prekupcem Neuma-Dom. Pokojni je imel na glavi precejšnjo rano, za katero še ni ugotovlieno. če jo je dobi! pri padcu ali če ga je kdo udaril. Smrt prekupca Netimana, še ni pojašnjena. Pokojni je bil na glasu kot zelo mi-ren in priljubljen mož ter je bil v Stepanji vaši, kakor tuđi v Ljubljani sploSno znan. Nedavno je Neumanu, ki je bil oženjen In oče dveh otrok. umrla Žena, kar ga je zelo pretreslo. Morda Je bila ženina smrt vzrok samomora, ni pa Izključeno, da so ga po-gnale v smrt slabe gmotne razmere, zakaj zadnje čaše mu kupčija baie ni posebno uspevala. Po Stepanji vaši se ie tuđi raz-širila govorica, da Je postal Neuman Žr-tev zločina, kar dokazuje globoka rana na glavi. Koliko je resnice na tem. bo pokazala preiskava, ki so io uvedli orožniki iz Šte-panje vaši Truplo pokojnega Neumana so prepe-ljali v mrtvačnico v Steptnji vasl. Včeraj popoldne se je pripetila vrh Rož-nika, tik gostilne smrtna nesreča. katere žrtev je postal 9 letni Viljem Brunner, rodom iz Budimpešte, stanuloč v Novem Sadu. Deček se Je sele včera* dopoldne pripeljal iz Novega Sada na obisk k svojemu stricu Karlu Molku, ki stanuje v Do-linJki stezi 4. Deček je hotel v Ljubljani preživeti počitnice. Toda usoda ie hotela žal drjgače. Včeraj popoldne je odšel MoTk s svojo ženo nabirat lipovo cvetie Vzelt sti s seboj visoko lestev in krenila na Rožirik. t njtma Je odšel tuđi nečak i Viljem. Ustavili so se vrh Rožnika. kler sta I Molkova hotela obrati visoko lipo, ker sta pa bila žejna, sta najprej zavila v gostil-no na kozarec vina. Deček Je ostal sam pod lipo. Stric mu je zabičil. da ne srne splezati na drevo Fanta ie mikalo, da bi pr>rr<-<2-ii pr| otv'rarHu lipe. Komaj sta §tric in njegova žen« zavili v go#ti!no, je deček po lestvi fplezal na lipo. Plezal je čedalje vis« in moral je že Hiti kakih 10 metrov visoko, ko se mu je pod nogami nenadoma odlomila rrhlt vejt in fantek je strmoglavi! na tla. Priletel ]e naravnost na lobanfo in je bil takoj mrtev. Krik nesrečnega fanta je privabil «tric» iz gostiltie Presenečeti je ugotovil, da leži nečak x razbito glavo mrtev pod lipo. Ob* vestil je rešilno postajo in policijo, na kar je bilo truplo nesrečnega dečka prepeljano v mrtvašnico k sv. Kriitofu. V bolnico so včeraj prip«ljali 22'letno poštno uradnico Zorko B. iz Trojan. Mla* denka je radi nesrečne ljubezni pila lizol. Izpila ga je prečejšnjo količino in čeprav to ji v bolnici takoj izprtli felodec, je nje« no stanje še vedtao kritično. Včeraj popoldne je posestnrk France Bricelj iz Btzovika nekaj popravlja! na do» maci strehi. Nenadoma mu je zmanjkalo tal pod nogami in padel je t strehe. Pri padcu se je tako poAkodoval, da so ga mo* rali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. — V bolnico so prepeljali tuđi 5*letnega čevljarjevega sinčka Pavla Sotlerja, kate* rega je v Japljevi ulici povozil in tetko po» škodoval nepreviden kolesar. Dober svet. — Kako obranimo vkuhano sadje doljzro? — čc ea 7iklencmo, preden se vrne deca \z ?ole. Z realnim avtomobilom na kirurgični oddelek Vsak član rešfloe postaje ima bogate fhijci^rirr tzkusofc Ti—ta—ti—ta—ti—ta . .. Po mestnih ulicah hiti z veliko naglico zaprt avtomobil z neprozornimi okni. 2e po hupi ve vsak ljubljanski otrok, da je to . sanitetni in pogrebni avtomobil ljubljanske mestne občine. Avtomobil ima na vsaki strani mestni grb, ponoći pa spredaj rd-ečo luč. NTa njegovo rnačilno hupanje so se že vsi privadili. vendar pa vzbuj« vsakokrat. kadar se prikaze na cesti, veliko zanimanje. Avtomobil se ustavi pred nizko hiŠo v Ijubljanskem predmestju,. Dva člana rešilne postaje vstopita z nosilnico in položita na» njo bolnico, obolelo za slepičem. Komaj po* stavita nosilnico v avtomobil, že odbiti ta z največjo naglico proti splošni bolnici. V pisarni so natančni: najprej je treba ugotoviti, če so papirji v redu, potem se sele odpro široka vrata, skozi katera zavozi avtomobil pred kirurgični oddelek. Vsak dan se tu ustavita sanitetni avtomobil ali rešilni voz do 15krat V veži zazvoni veliki rvonoc, nakar se prikažejo sestre in včasih tuđi dežurni zdravnik. Bolnico, obolelo za slepičem, polože na posteljo ter jo preiščejo. Ugotovljeno je, da ima slepič ie razlit. Kaj naj store? Opera* čija je dvomljivega značaja, najbolje je, da počakajo, kaj bo. Ure potekajo, ko se odio* čijo, da bolnico operirajo. Odpeljejo jo v operacijsko sobo, kjer je že vse pripravlje* no, đa. ji odpro trebuh. Po injekcijah bol* nica zaspi. Zdravnik se pripravlja za ope* racijo. Sestre stoje ob strani, da mu vsak hip priskočilo na pomoč z novim instru* mentom. Naporno in odgovorno je delo zdravnika*kirurga Večkrat je življenj-e pa* cijentov odvisno zgrvlj od njegovega znanja in spretnosti. Slepič je zunaj, rana očišćena gnoja, na* kar vtakne zdravnik cevke vanjo in položi trake. Bolnica je smrtno bleda, ko je odpe* Ijejo nezavestno v bolniško sobo. Tam ča» ka nanjo mož, ves prepaden. Včeraj mu je bila žena še čisto zdrava, danes pa je na tem, da mu umrje. Ko jo je dopoldne spre* mil v splošno bolnico, je Ie irpal, da se bo vse srečno izteklo. Zdaj, ko jo vidi, kako je mrtvaško bleda, spozna nenadoma, da se bo zgodilo nekaj neverjetnega, Če mu ostane pri življenju. Dober prijatelj ga opozori, da bi bilo umestno, oddati sestri naslov stanovanja Vso noč ne zatisne oči. Proti jutru za* shši korake pred hiio Pa menda ni kdo iz »olnice? Svojih misli š> ne utegne končati, ko nenadoma zazvoni zvonec. V trenutku je pri vratih in zagleda v svojo največjo grozo sestro iz bolnice. — Hitro, gospod! Gospa umirtjo! Vsik fas lahko umro! Obleče se za silo. zaklene vežne duri m steče. Daleč je do bolnice, a on vso pot /e£e. V petih minutah je tam. hitro po Sropnicah navzgor v prvo, dru^o nadrstrop« je in v bolniško sobo Pri postelji gori sve* ca, ob postelji stoji sestra Gabrijela in sku* ša obdržati bolnico pri zavesti. — Sestra Gabrijela je zelo dobra, ihti, ko mu poda roko. Vso noč mi je pihala, ko mi je bilo neznosno vroče in sem koprnela po vodi Vso Savo bi popila. Priđe duhovnik, spove bolnico in ji po» <5eli zadnjo popotnico — Do 7. bo težko živela, «liii mož glas za seboj. Sedma ura mine, za njo osma In tako mine prvi dan. Bolnica proti vsakemu pri« Čakovanju zdravnikov živi. — Narava sama je poskrbela, da ni šel gnoj naprej po životu, s tem. da se je na* pravila v trebuhu obrambna stena. Taki primeri pa so zelo redki. Gospa ima veliko srečo. Če ne bo komplikacij, bo vse dobro! Vsak član reševalne postaje je bogat življenskih izkušenj, ki si jih je pridobii tekom večletncga službovanja. — Bodite brez skrbi! Nič ne bo hudega; Saj je ozdravela ćelo gospa .... ki smo jo pripeljali v bolnico s popolnoma razlitim slepičem. Nobenega upanja ni bilo več, da bi ostala pri življenju. Vsi zdravniki so že napravili krii čez njo... Če je ta ozdra* vela, bo tuđi vaša gospa, ki je mnogo bolj krepka in ji je bolezen že v začernem §ta« diju. Tako tolažijo prizadete in vam, če ne verjamete, postrežejo Se z dVugimi novica« mi, da ste nazadnje trdno prepričani, da je res tako, kot trdijo. Režilna postaja ima poleg rešilnega av» tomobila rudi reSilni xoz. Tarifa za avto* mobil znaša 80 Din, za voz pa 50 Din. Slepič je zadnja leta v Ljubljani zelo pogost. Pogoste so zadnje čaše tuđi razne nesreče, krvavitve in nevarni porodi. Rešil* na postaja ima čez glavo dfcla in videti je, da ga bo čedalje več. Malo več pozornosti! Velecenjeoi gospod urednik! Prosim Vas, zabeležite v oddelku, kjer Imajo Va5i čitatelji besedo, tuđi aaslednje moje vretice v pouk in — poboljSanje. Moj prijatelj je bil deeet let agilen in požrtvovalen elan nekega ljubljanskega društva, kateremu je irtvoval skoro ves svoj prosti čas. Te dni je bil sprejet v državno službo in poklican na službovanje v Subo-tico. Lahko ai mislite, da mu slovo od Ljubljane ni bilo lahko, a kaj ee boje, kruh je 1« kruh. SnoČi •© je odpeljal. Pričakoval sem, da ga bodo pozdravili ob odhodu in mu ieleli »refco v njegovi novi službi tuđi njegovi dolgoletni društveni prijatelji. Pa čeprav iteje ti«to druitvo nad sto člaoov in članic, na kolodvoru ni bilo nobenega. Razum«! »«m odhajajoČega prijatelja, ki mu je &la ta nepozornost tako k creu, da so mu •topile »lze v ofci. —tn. Ne strašite otrok! Tivolski nasadi so zelo Ieoi in Ljubljana ie lahko ponosna na nje. Mestna občina jih vzorno oskrbuje in tujci, ki posečajo Ljubijano, se wav radi izprehajajo po n;ih. Za red in varnost v tivolskih nasadin je dobro poskrbljeno, ker ima mestna občina tam posebne stra2nike, katerih dolžnost je skrbeti, da se občmsrvo strogo drži pred-pisov. Dogaja se sicer. da brezvestni vandali poškoduJekJ klopi ali pomandrajo travo odnosno cvetlice, toda to so iiiemni pri-meri in strižnik za nje večinoma ne more odgovariati. Je pa neka] drugega, kar bi bilo treba preprečitt Glavna skrb za nadziranje tivolskih na-sadov je poverjena menda stražniku, ki ie sicer po tunanjosti zelo simpatičen mož, v službi vesten in zanesljiv, toda njegova vesinost gre včasj predaleč. Ne vemo sicer točno, kakSni so v vseh podrohnostih predpisi glede javnih nasadov v Tivoliju, zdi se nam pa, da stražfiik, ki mu zelo le-po pristojajo do!s:e brke, ne razume ali pa noče razumeti, da so otroci že do naravi veseli in razposaieni ifl da radi sltačeio, zlasti zdaj ko sije toplo poletno solnee. Večkrat se je že pripetilo, da ie stražnik nahrulili v Tivoliju otroke, ki so se v des-nem ali levem parku ob glavnem drevore-du igrali in pojalt po pesku med travo in rožami. Ceprav noben otrok ni stopil r,a travo, je paznik tako kričal, da so otroci prestra$eni bežali k svojini mamicam. Te dn! se je coi€ ;n 1i Mfe n atere straš:;o I njim. Ce so poredni, čti. strainiku te bom dala, če nt bos pi ćea. Ia U £rožn;4 navadno takoj po*nag%. ^ \tč Lzprehijalcev. Ugled države zahteva Na^a postna u^a\a s s h\il?v rodna nemo prizadeva obiiiutv ^ .streči in c:au -ar- z!asti pisemski promet, ki ,e j iC:a Jo leta večji. Nedavno smo doo.h p , mcf u ine rdeče nubiraln;ke. na katen i i- .ma. -no, kdij se pis^ia pobiraio. Tj t ru-->>mno zel^ praktična »aprava ia občsn-N'v( je poštn upravi hva!ež;io. dj 'rri r^a-^•■rahike povsod na rarpo!i«o. J^ ^ neku JrugćM, kar je treba v interesu ugleda :u--e po^e uprave in države same itvno po. vedati. v m^lih ima-n dr-jgo napravo, ki je i nabiraln>.i v neposredni rvezi To m poštni v,- s kater'm p .;- uslužuenec ob doloctrtm 5i$u pobira p<» mcttn iz nt-b;raln:kov piSma. Voz je kakor vti po^t«i vozovi, namijeni pobiranju p.ss-ntkc X1-?re po mesru. Toda kljuse, k: ra voz v:a^l po ^iestu, je :j[o mršavo, staro in naduo-ročal, naj se do krajnosti izčiPar- »iva.! usmili :n ji dovoi kjerkoli konč^f s\.re težko buljenje. LjubUaoean. Prošnja po^riiskemu ravnateljstvu V noči od nedelje na pc«edeljek ie h!o pred kavarno v $i«ki tako razgrajanje in huronskD vp-itje, da so bili orebivalci so-sedn.h hiš vsi na oknih in g'edali. kaj se Soji. Neki gospod v sivem svrfeiku ie v družbi svojih prijateljev zmerjal dva vojaka z nesramnimi besedami, ki %o pričale o popolni mora!n; pokvarjenost. Stražnik, kl je priSel fele Wkrat ko so si bili razburjeni vinski duhovj najbo!] v lasen, je bil brez vsake moči. Kr%val ni po-nehal, dasi je bila ura že tri četrt na tri zjutraj. Ker so taki primerj tako pogosti, da prebivalci »osednih ml vCasih po crte noči ne zatisnemo očeša, prosimo policijsko direkcijo, da postavi pred kavarno etietgič-nega stražnika, ki bo vsak prepir že v kaH zadušil. Čudimo se pa lasrniku hiše. da ne napravi sam temu enkrat za vse!ei konec. Končno bi priporočali, da se policija malo bol] zanima za kavarno, kjer se zbi-raio tipi vseh vrst. Ko so gostilne zaprte, pridejo dostikrat totalno pijani v kavarno, kjer razgrrajajo in krulijo pozno v noč. Kra-vaJ preneha dostikrat Še!e po 3. uri zjutra}. Zlasti ob sobotah Je nemogoče zatisniti oko. Krava I v kavami se- razle^a skoro H4 rekel do policijske stražnice — pa doiti-krat stražnika ni. Posebno sedaj v poletnih mesecin, ko imamo okna odprta, ni radosti, da nas moti hreščanje avtomobilov — $e to vpitje ia ta kra val! Prosimo poUciJsko direkcijo, da napravi red in nas resi tega trpljenja! N0C4V1CI Jkljuc 0 ^ttoea^M KOLEDAR. Danes: 4 Julija 19^9; katoličani: Berta; pravoslavni: 21. junija. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pod vzhodnim solncem. Kino Ideal: Kalvarija kaznjencev. DEŽURNE LEKAR>E. Diims: Trnkoczky, Me&tni trg; Ramor, MikloiiČeva cesta. — Službeno Iz JSH In ZS. Seja u. o. se vrši jutri v petek 5. t. ra ob 20,30 v dim-skem salonu kavarne Evropa. Dolinost vseh odbornikov je, da seji sigurno prisosrvujejo. — Tajnik. — Službeno Iz LHP-a. V svrho sestavt reprezentančne družine, ki bo zastopaU me-sto Ljubljana v tekmah za Stefanovičev pokal, se odreja izbirna tekma med družinama SK Ilirije in TKD Atene. Tekma se vrti v nedeljo dopoldne ob 10.30. Igrisčt se ob-jivi naknadno. V tekmi tmajo nastopiti naj-jačje verifUirane igralk? obeh klubov. Igral-kam TKD Atene, ki nimajo ie prava n»sto-pa, se dovoljuje za to tekrno predčas»rt na- stop. — Tehnični referer*-. __ _ ——— ,** SLEPCrV'A ZADRCOA Ob Večni Doti sem dolel do rooža ki it na kamnu sede držat klobuk med noza-nU prošek uboga!ne. »Ubožcc.* mu rečem, »hudo ?e biti šlep. telite?« — »Oh seveda. sospod. posebno ker mi 1<*udie namestu d!-narjev in novcev do 5f* o*r nieče^o •tJrc avstri'ske petice in se moram delati. kakoi da nič ne vidim.« V PRANCOSKT ORU2INT »Vidi* Eugeniia. Parurvai in Bolivili sti se si>rla.< »Oh, Clov»k n« bo i«el nikoli mim rt« te«m Balkana!« Stev 149 •SLOVENSKI KAROD«, dne 4. julija 1929. Strm 3 Ako hoćete potovati čez Ocean at fcrfcsnem luksuBnetn tvtrnjkiu, ako se hoćete zabavati s o^ti^imi i«n*mi, Uožrvcti seroaoije, potem se uJcrcajte juttri na parobrod „Jahta sedmerih grehov" FotovaJi bc«« v družbu di-vne *«i«. knsne BRIGITE HELM, Li se bo nahajala ni krovu pod tux>a&»m imeaan ruske pksafee Marte Petrovne. Pottie biste za to sTri|r|aTac v Mariboru je izvolila za leto 1929/1930 eledefi odbor: prMsednik: dr. Jakob Toplak, ivorni evetnik v p., podpredseinik: Luka Brolih, profesor na drž. realki v Mariboru, tajnik: dr Makso Snudrrl. advokat v Mariboru, na-meetnik tajnika: dr. Fran Hrašever, srpski poglavar v Mariboru, blagajnik: Fran Ska- sa, bančni uradnik v Mariboru, nametnik blagajnika: dr. Tone ŽnidarJiČ, odv. kand. v Mariboru. 405/n — Epilog ljubavne tragedije. Pred eodi-ščem v Mostarju se je te dni odigral epilog pretresljive ljubavne tragedije, katere irtev je postalo najlepše dekle vmodtar>kera okra-ju. 221etni Stanko Mu^a je iz ljubosumnofcti zabodel svojo ljubico, 191etuo Šimo Musa. Fant je hodil že tri leta z dekletom, ko je nenadoma opazi 1, da ga Sima zanemarja in da ima ljubavno razmerje z nekim Antonom Škrobom. Stanko je dekletu tsporočil, «la je ujuno ratmerje končano. šimi je bilo £al in proeila je fanta, naj oetane pri nji. Vrgla se mu je okoli vratu in da se je oprosti, je po-tegnil iz žepa nož ter jo eudil v roko. Kn je fanta še bolj raztogotila Ves beeen je planil na dekleta in ji zasadil nož v srce. Nato ee je sam javil orožnikom. — Te dni se je vršila proti njemu razprava. Obeojen je bil na 5 let težke ječe. Državni pravdnik ga je obfožil umora in je zahteval smrtno kazen, senat pa ee ni mogel prepričati, da gre ta umor. __ Tragična smrt dunajekega turista. V planini Biokovo se je v torek smrtno pone-srečil dunajski turist Rudolf Haho. Hahn, ki je bil znan kot eden najboljših dunajskih turifitov, je hotel preplezati strmo steno. Na sebi je imel eamo kopalne hlačice in gojza-rice. Seljaki so ga svarili, toda Hahn ce za opomine ni zmenil. Bil je približno že 40 metrov visoko, ko je nenadoma izgnbil ravnotežje in etrmoglavil v prepad. Med padcem se je prijel za vejo, ki se je pa zlo-mila. Nesrečnež je bil takoj mrtev. O tra-gičnem dogodku eo bili obveščeni oroŽniki. VČeraj so nesrečnega avstrijskega turista pokopali. Na njegov grob je Hrvatsko planinsko društvo v Biokovu položilo krasen venec ter obenem obvestilo eorodnike pokojnika o tragični nesreči. __ Grd iločin t Maksimiru pri Zagrebu. V torek zvečer je neznan možki zvabil 81et-no Zdenko R. iz Zagreba s seboj v maksimi reki park. Na eamotnem kraju je pohot-než deklici zamašil usta, da ni mogla kričati in jo oakrunil. Nesrečno deklico je kas-neje našel službujoČi etražnik skoro neza-vestno na travniku. Obvestil je takoj rešil-no postajo. V bolnici bo ugotovili, da je de-klica težko poškodovana, potrebna je bila operacija. Policija je izvedla v parku obšir-no racijo, toda zločinca ni mogla izslediti. Sele včeraj ee ji je na podlagi opisa posre-čilo izslediti nekega mladeniča, ki se je usodnega večera potikal po Maksimiru in ki utegne biti identičen s pohotnim napadal-cem. Fant je priznal, da se je potikal po Maksimiru, odločno pa zanika očitano mu dejanje. Policija ga bo konfrontirala z one-ČaSčeno deklico. — Zagonetna smrt. Po smrti svoje žene je že priletni in premožni seljak Milan La-zarov iz Velikega Gaja v Banatu najel neko vdovo, ki mu je goepodinjila. Vdovi je obljubil, da bo po njegovi smrti podedovala 30.000 Din in štiri jutre zemljišča, dočim je hišo in vse ostalo imetje namenil svoji hčer-ki. Dne 7- maja je pa Lazarov v starosti 78 let nenadoma umri. Kmalu so «e začele Siriti vesti, da ni umri naravne smrti. Orož-niki 60 zadevo prijavili državnemu pravd-ništvu v Beli cerkvL Na ukaz državnega pravdništva je bilo truplo odkopano in v 6vrho kemične analize prepeljano v Beograd. — Zlatnina pri-znano najboljŠega izdel-ka F. Cuden. Prešernova 1. 57-L Iz Liub'iane —lj Zadušnica za pokojnim dr. Gregor-iem Žerjavom. Davi ob pol 9. je bila v župni cerkvi sv. Janeza v Trnovem darovana masa zadušnica za pokojnim dr. Gregorjem Zerjavom, ministrom v pokoju. Zalno službo božjo je opravil vpokojeni trnovski župnik Ivan Vrhovnik, ki je pred 20. leti poro-čil dr. Žerjava z gospo Mileno v trnovski cerkvi. Zadušnice so se udeležili sorodniki pokojnega dr. 2erjava in njegovi hčerki Tanja in Nada, direktor »Jutra« dr. Krarner, člani uredništva listov »Jutrovega« konzorcija in mnogoštevilni prijatelji in znanci velikega pokojnika. —lj AngleŠki učenjaki t Ljubljani. Za-grebški >Obzor< poroča, da priredi znano londonsko arheološko društvo »Societv of Antiquaries of Londonc, v katerem je mnogo s\retovno znanih 6trokovnjakov in učenja-kov, turnejo po Jugoslaviji. Turneje se udeleži 10 članov in 12 dam. V nedeljo 7. t. m. prispo anffleški učenjaki v Ljubljano, kier oetanejo do ponedeljka zjutraj. V ponede-Ijek zjutraj se odpeljejo na Bled, zvečer pa v Zagreb, kjer ostanejo v torek, sredo in četrtek. Prvi dan si ogledajo arheološki muzej in druge muzeje, drugi dan zjutraj «e oHpeljejo v Ptuj, kjer si ogledajo muzej in izkopnine. Zvečer ieter. Slučaj je hotel, da bo na spo-redu baš nov film priljubljene Brigite ilelm, katere velefilm ^Divne laži Nine Petrovnec je zmagal kot najlepši v tej sezoni. Igralka «ama je za Greto Garbo v Ljubljani najpo-pularnejša filmska diva, saj je prejela le kakih 50 glasov manj kot prva. Gla*ovalci, katerih film, igralka ali igrale« je odnesel zmago, naj se torej udeleže Žrebanja in Daj si vstopnice za. jutrižnjo večerno premijemo predstavo čimprej« preskrbe. —lj šentjakobeka knjiiniea t Liubljajii, Siari trg 11 je izpoeodila junija 1920 na 2969 strank 10668 knjig. Knjižnica pocluje vsak delavnik od 4. popoldne do &. ivečer in te-posojuje slovenske, srbohrvatake, češke, ruske, poljske, nemske, franeoske, italijaoake, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdo se zadoetno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig, ki fkb kupi, da 6i izbereš naslove knjig doma. 406/n lj— Mestno kopallSč© Medno. Opozarjamo ponovno, da je bilo to kopallšče otvor-jeno 3. t. m. Za prevoz posetnikov je pre-skrbela Splošna mala ŽelezniJka družba s tem, da ie upeljtla redni avtobusni promet vsako uro od postajaliSča pri Vlgovoi. lj— Najden Jc bH koščelc večjega do-larskega bankovca. Kdor ima dotični ban-kovec, ki je zaradi teja izrubil na vred-nostl, lako dobi odtrjrani koSček v upravi »Slov. Naroda«. —lj Društvo konce-ptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji vabi svoje člane, da se v Čim večjem številu udelefe vrtne zabave v »Tivoll«, kl jo priredi Zveza državnih nameSčencev v soboto, dne 6. t. m. ob 5. popoldne. —lj Pojasnilo. Pred daevi imo poročali, da je pobegnila iz Lichtenturnovega za voda 91etna RuŠa Drame. Naprošeni smo ugo-toviti, da je deklica odsla iz zavoda k 6voji mamici in da torej o begu ni govora. —lj Kresno Tetelieo i godbo, plesom, šaljiro pošto, sretolorom itd. prirede St. Jakobeko-trnovske C. M. podružnice v nedeljo popoldan na Dolenjeki ceeti pri Ma-renčetu. Zvečer ^anje velikega Ciril-Meto-dovega kresa na Kolnikovem vrhu. Obilo zabave ter dobra in cena kapljica. 404/n —lj Sokolsko društvo v Štepanji vaši priredi v nedeljo, 7. t. m. ob priliki otvo-ritve novega letnega telovadišča v Stepanji vafii nasproti goetilne brata France ta Kre* garja (pri Čerinu) javno telovadbo e sode-lovanjem godbe Sokola I. Po telovadbi se bo vršila na vrtu brata Franceta Kregarja (pri Čerinu) narodna veselica s eodelova-njem godbe Sokola I. in pevskega druitva >Sava<. Clani ▼ ilavnostnih krojih. Zdravo! h Celja —c Ljubesnir jatranji posdrmT. Pivovar-niški hlapec France K. je pripeljal predvže-rajšnjim zjutraj v neko gostilno v mestu pivo in led- Ker se je pa v omari za led v veži nabralo od prejSnjega dne preoej vode, jo je France izlival z manjšo posodo skozi vezna vrata na ulico, dasi je to policijsko prepovedano. V trenutku, ko je France »o-pet izlil poln korec vode v visokem l^ku fikozi vrata, je prifla mimo zasehnita Vida A., katero je zadel curek umazane vode n*» ravnoet v obraz. Seveda ji ta nenavadni ju-tranji pozdrav ni bil všeč in je Franceta ovadila najbližjemu etražniku. France je pripravljen poravnati škodo, ki jo trpi A.-eva na pokvarjeni obleki, toda zagovarjati se bo moral Se radi prestopka policijskih predpiaov za me«to Celje. —c Iigibljeae in najdeno. Posestnik Melhijor JoSt i» Medloga pri Celju je izgn-bil pred dne vi med potjo od Žalca do doma 150 Din vredno uenjato listnicu, v kateri je imel okrog 30 Din denarja. — Zasebnica Marija Volovlek, »tanujoca Pred grofijo 6, je izgubila v mestu zlato zape«tnico, okraBeno b par dragi mi kamni. Zapestnica je bila vredna 900 Din. — Gregor Vipotnik je po-tegnil pred dnevi, ko je Savinja moćno narasla, iz etruge 2 hrastova ploha, katera dobi lastnik pri njem v Prešernovi ulici 10. — N'adstražnik Ivan Penko je našel v nedeljo popoldne na celjekem kolodvoru žensko na-^iavno ruto pepelnate barve. Laetnica jo dobi na celjski policiji. —c Ciga? je deček? Policija je pri jela v torek popoldne v Prešernovi ulici $ do 10 let starega gluhonemega dečka, ki se je Že par dni potikal po meatu in se preiivljal i beračenjem. Deček je, imel obute Čevlje, ki so pred dnevi izginili lolskemu slugi na me-ščan?ki soli Štefanu Butinarju. Čigav je de ček in kako je prilel do ukradenih čevljev, bo policija ekuSala v uvedeni preiskavi ugo-toviti. Kdor o dečku kaj ve, naj sporoči policiji. Gostija kralja Fuada v Pragi Delikatese u gostijo, ki >o je priredil kralj Fuad v Pragif so postali iz Italije in iz Pariza z letalL V soboto se je vršila v Pragi zar,i-miva sostija, katero je priredil egipt-ski kralj Fuad v palači egipt5>kega po-slanišrva. 2e teden dni pred hostijo je bil glavni aranžer v stalni tclefi)n>ki zvezi s Parizom, Berlinom, Frankfurtom, Hamburgom, Odeso in drugimi evropskimi mesti, od koder so bile na-ročene najfinejše delikatese. Da je šio res za sijajen banket, priča jedilm list, ki je bil sestavljen takole: Consomme de volaillt en usse -Saumon a 1* Egvptiennc - Oalanii-ne dc poulet a la Ciclćc - Aiguillctte de vcau a la mode, — Fatć de foie gras truffe" — LaiiKue fumee a 1* egarlate — Caneton ^la^e j la Sadska — Oics zlacees a la Moravienne — Valandji Doima — Dinde rotie froid — Oateau sain-te Helene — Beklaua aux aman-des — Pudding diplomate — Fa-tisserie assortic — Olaces Des-sert. To je bila res kraljevska, pojedina. Glavni kuhar egiptskega kralja Mah-mud Bassinot je pravi umetnik. res-ni^ni kralj kuharjev. Dodeljenih mu je sedem kuliarjev in v^ak zase je zopet pravi umetnik svoje stroke. Vsak kuhar zna napraviti kako delikateso, toda vsi morajo delati pod osebn,i.m nadzorstvom šefa kraljevske kuhinje. Glavni kuhar ve dobro, da vpliva na mnoga jedila Škodljivo slabo vreime, pretirano odpi-ranje ali zapiranje oken, prehud ali preslab ogenj, hermetično zapiranje po-sod, praženje na ražnju a la nature itd. V Prag i je bil prirejen kTiIjeviki banket za 54 £ostov, ki mso mogli pre-hvaliti raritet egiptske kraljevske kulu-nje. 2e aranžjna miže je goste prijetno presenetil. Najfinejše južno sadje je stalo i\d mi /A v kn stalnih posocUh, okrašenih z zelenjem in najkrasnej-šinn rožami. Sadje in rože so poslali v Pra-20 iz Italije in iz Pariza z letali. Gostom so stre^li kraljevi lakaji v nestnh, z zlatom in z odiikova-nji okra>eri'h uni-formah. V'saka najmanjSa želja ffostov je bila takoi izpolnjena m sicer v nai-večji tišini tako, da se je komaj sliialo. da lakaji hodijo po d\oran.i. Za costijo so kupili polej: dehkates 75 kokoši in piščancev posebne rase, J0 gosi, 20 rac, ^0 puranov, 10 komadov \elike obistne pečenke po li k^t 10 roaNtbeafov, 50 ks telečjega fricanjeaua, 3u kg sekanc-ga telečjega mesa, 30 kg najfinejše se-kane govedine, 1000 jaje, 1 cent masla, 400 citron, 2 kg astrahankega kaviarja, 150 artičok. ćele kose zelenjavc itd. Pi-ščance so naročili iz ?viwc, artičoke iz Pariza, kaviar iz Moskve, pisUcijc iz Turčije itd. Egiptski kralj ima najraje n&ollo d' Oriental, to je nadeta gos, počena na madejri in garnirana z ra/nimi delika-tesarni. Raca je bila garnirana v obliki kraljevske krone. Banket se jc pnčel točno otb «. in kociCal toCno ob 9. Cer 10 minut je bila dvorana že izpraznje-na in pripravljena za koncert. Po koncertu so gostom ix>streffli z mrzlimi jedili. Da je bilia miza prcobložena z naj-finejšimi vini, likerji in drugo pijaco, JC samo ob sebi razumljivo. \ \ Moška idealna lfubczcn. — Če denarcev ni, tuđi možička nL — Tuđi vzrok, da se dekleta ne može. — Moška samozavesi. — 85 Vedno z velikim zanimanjem čitam »Slovenski Narod«, od kar je razpisana anketa »Zakaj se ne možite. Ženite?« Dovoll-te g. urednik, da tuđi jaz povem svoje mnenje o tej stvari. Nepobitni dokazi, ki jih imam jaz, jasno pričajo in postavljtjo v pravo luč mo§ki svet in »idealno< Ijubezen do Ženskega spola. Štejem točno 32 let in se po pravici lahko pohvalim, da sem Še devica, čeprav stara. Vse moške ofenzive sem skozi vsa leta junaško odbijala, čeprav so moški že od 17. leta navdušeno lazili za menoj in mi pihali na duJo. Vse granate in bombe, starega in novejšega modela, so bile zaman. Vsi napadalci so odsli brez triumfiranja, zmagani in razkačeni z dolgim nosom tja. kjer se jim zmaga že sama ponuia. Ko gledam nazaj v življenje, pridem vedno le do zaključka, da je od moških že zdavnaj pobegrnila idealna liubczen, ter je večini le do naslade. Pa ne samo to, da bi jini bila naslada pri enem dekletu ali eni ženi dovolj, ampak morajo imeti vedno novo, sveže blago, drugače nišo srečni in zadovoljni. Stela sem točno 17. pomladi, ko sem se prvič seznanila z mladeničem. katerega sem smatrala — kot vsaka v svoji prvi najlep-Si ljubeznj — za najboljšega. krepostnesa fanta v našem kraju. Na vse načine mi je dokazoval in zatrjeval, kako da me ljubi itđ. Ko pa sem njegove neprestane zahteve vedno odločno odbijala, ter mu enkrat kar povedala, da svojega cilja pred poroko nebo dosegel. se je srdito obrnil in odšel Prcživela sem marsikatero težko uro in blazina pod mojo g'avo, je bila ponoči več-krat premočena od grenkih solz! Ko pa sem pozneie videla in sliSala. kako je ta fant, kot mož, ravnal s svojo ženo, sem bila vesela, da nisem bila na nienem mestu! Ker po sodbi drugih nisem najzadnja med Evinimi hčerami, sem dosedaj $e vedno imela vsakovrstne možitvene ponudbe, toda fanta, ki bi v resnici poznal pravo, zvesto. idealno Ijubezen, Se nisem naSla. Vsak, ki je trkal na vrata mojesra srca, je v prvi vrsti zahteval. kar zahtevajo vsi moški! Ne boš, Jaka! Vsakega sem kratko-mslo zavrnila. In tako si ie vsak Sci iskat drugo dekle, ki ni tako »zabito in neumno«, da bi se mu takoi ne vrgJo v naročje. Do-kler ne naiđem moškega. ki ve. kal ie idealna liubezen in ki zna ceniti v ženski tud: človeka. mi ie na miles ne priđe omožiti se. — Ncpokvarjena. 86 »Kako ti bo prijetno aa #Ura leta, ako boš pametna in poslušala moje na«vet»a, mi je dejali nekoč mamica.« »Pokojnino boi imela, sedaj si lahko prihrani! sleherni me-«ec toliko in toliko, na koncu leta te bo ras-veeelilo, ko boš preštevala svoj denar, cer. 16 let m ti bo kapital podvojil, obresti bodo le velike in od obreeti obresti si boi pa je-mala za majhen priboljšek.< Globoko fem vzdihnih. ^Potolafena §em bila. ker sem bila prepričana, di mi na ^tara leta le ne bo treba aamevati. Ni hu- dir, da te kakien ne oglaai, ko bo totito denarja v >Stumru<. Toda do danet i« niČ n« ivenklja t iri-pravljenem >4tumfu<, in najbrie t«taneai tuđi na stara leta vedno ve»*la MLOiica. Cm denarcev ni, tuđi možička ni. M-« 87 Dovolite, đa se tuđi jaz oglasim in poffledu, kar je pri veliki večini neomoženih deklet velika ovira. da se ne omože. Po-zlejte žival, vsaka ko zadosti svojemu nagonu, ima mir dokler ne porodi ter potem ko doji, se lahko vsa posveti svojemu fa-rodu. A poglejte ženo, ki bi potrebovala Čim več pripravlienosti za prihod novega človeka, saj je vendar človek vzviSen nad vsemi stvarstvi! Ona ne pozna miru. moški so brezobzirni, njim je zdravje žene deveta briga, ker so tuđi v tem pogledu eco-isti. A če bi pomislili na Ž-ivali, bi morali zardeti od sramu. Seveda z zdravstveneca in ver&kera stališča pravijo, da je moškemu zdravju to potrebno ne vidijo pa ncrvomili in histe-ričTjih žensk, katerih je nebrok ki se tame ne zavedajo tega. To jih seveda ne brica in mož si že spleta venec zaslu*. če svojo Ženo izrablja, ker io smatra za tvolo lastni-no. Se noben moški ni umri, niti zbolel od zdržnosti. Nasprotno, njegove «poso-bnostl v duševnem in telesnem oziru se Se pove-čajo. Torej k naravi, vi moški trinoii. in bolj srečen bo Človeiki rod. — K. B. 88 Z zanimanjem zasledujem vaio anketo. Iz do«edanjth odgovorov »em razbral «ioer marsikaj, vendar po mojem mnenju bor« malo odkritovčnih mnenj. Menda bo le rea, da zaeleduje večina udeleienk in udeleleo« cev svoje posebne najn^ne. Jaz ce zaenkrat ne ienim, ker ft« ne po-trebujem delavne lile, stalne igrae> pa ft« ne morem vidrievati. Ženska je namreS po mojem mnenju uporabijivu aamo za to dvoje. Ce in kadar bom imel namen leniti «e, bom ali enoetavno anonsiral v li«tih, ali pa se bom obrnil na kak&no poaredovalnico. Vem, (la ie jih bo tu in tam oglasila ćela armada, tuđi takih, ki gleđajo v t«j anketi nekako z vrha doli. Ferdinaad. Pri hemoroklaltti bolezni. za sateni u, natrganih črevah. tbcesili. sečnem l>ri-tsku. odebelelh jetrih, h ' ■: ':»h v krt-iu, tesnobi v r>rsih, httdemi s-.'^cm utrl-panju, napadih omotice r>rinaSa uporttot naravti© »Franz Jo^cfovc« grenčič« vedho prijetno olaj^ainje, Čestu rudi po-rx)kio oairavlljcnoc. Strokovnd zdravnUrf za notranje bo-l«rnd svetujcjo v mnorJh sJučaih, d^ naj x>Ueio taki bo4niici vsak dan zfutraj in zvečer poj čaJe »Frara Josefove« vode. Dobiva se v vseh le-karnah, droserijah in 9P«c. trfovindbu Stran 4 »SEOVENSKI NAROD«, dine 4. JuTiia 1929. btcv. I4Q ff ~v> -Jtugzst JHanche: ' ?4 SVa valoviti strasti — Da, monse&neur, nocojšnja noc je bila huđa, — je odgovoril* iakaj Ln skomijrnll z rameni. — 2e dolgo se bojim, da te boleani ne bo prebolel, — je nadaljeval vojvoda n zrna jal z glavo. Tuđi lakai je debelo pogleda! vojvodo. — Kakor veste, postane vašemu 20-s;x>du zadnje čaše več'krat slabo in ti-sči ga v glavi. Zato sem mu svetoval, naj bo previđen in naj li odi zgodaj spat. — Da, saj res, monsieur ostaja P'O-ano v moč na nogah, — je pritrdil Iakaj, ki ili imel nič proti temu, da bi se hodilo zgodaj spat. — To -pa ni zdravo za ČIoveka, k: mu sft; kri v glavo. — Ne, nikakor ne, — je pritrjeval lakai. — Zato je monsieur zelo bole-hen, — je pripommil tndn-o prepričan, da mora vsak -pošten sluga pomilovati gospoda, ce je bolan. — Uipam, da ste taJkoj poslali po dr. Levisiera, — je dej-al vojvoda. — Da, moosegtneiir, zdravnrk je tudii ta.koj prišel, — je odgovoril sluga. — K'daj je bil zdravrak zadnjič tu? — Pred dlvema urama. Toda priea-fcujemo ga vsak hiip. — Dobro. To-d-a zakaj niste nastlali slame nred hiišo? — Zdravrnk tega ni orne-nil. — To bi hl moral storiti. Takoj dajte naslati slame pred hišo. — Monseigneurjevo povelje bo ne-mudomn izpolrtjeno. — Hvala, — je dejal vojvoda im stisnil lakaju cekin v roko, kakor ga je b:,l stisnil tuđi vratarju. — Mons-ei^neur je vedino izredno Ijubezmrv, Tzredno radodaren, — je jecKi! !akaj. ki je rad dn-b!val cekine. Barrkir je !ežal na postelji, za vit v razfkošen sp-alni plašč, ko je vojvoda vstopil v spalnico. Ležal je zelo dostojanstveno, kakor se spodobi možu, ki premore divajset milijomov franikov. Bankir je hotel vstati, toda vojvoda ga je rahlo pot;snil nazaj in sedel k njejrovi postelji. Ne smete se preveč gibati. Veseli me, da bolezen ti i tako nevarna. kakor sem mislil. Vaš sel me je prestrašil. Kdaj je vam postalo prvič slabo? — Ko sem se vračal od barona St. Bri;sa, — je odKOvoril bankir zaspano. Naibrž sem preveč jed-el. Nikoli se ne počinim dobro, če ponoći kaj jem. — Ste danes kaj jedli? — je vpra-šal vojvoda in se ozrl na noćno oma-rico pri postelji, na kateri nj bilo videti lekarstev. Zdravnrk mi je dal samo prašek, ki ml je takoj po-magal, da sem mn.gel zaspati. Ko je bi za-dnjič pri meni, je de-ial, da lahko čez nekaj ur vstanem. — Tuđi meni se zdi. da ne bo n:č luid-ega. Saj se vam ne pozna, da bi bili bolni. — Ali, treba bo potnpeti. Tako hitro ne ozdravim, — je m-enil hanikir, ki ie b:I mrtvaško bled. — Doktorju Levisierju lahko popol-noma zaupate. On je moj osebnl zđrav-nik. ođkar sem prispel v Pariz, i-n če Vdai zbolim, pokličem samo njega. Mož pa se ni popularen. Sicer pa moram priznati, da se slavnih zdrav nikov bojim. Pod cg:do svojega slo-vesa gredo predalee. polcg tega so pa tako prenbloženi z delom. da za svoje pacijente nlmaio pntrebnega Časa. — Z Levisierjem sem zelo zadovoljen in hvaležen sem vam, da ste mi ga rr-norocil'. Kako se pa pocuti moja nećakinja, vojvodinja? — Prcdno sem se napotil k vam, sem se informiral o njenem zdravju in hotel sem ji povedati. da ste nekam bolehni. pa se rni je pred nosom odpe-'■,:;n v Lu\embourg. Zelo se navdušuje za upodabijajočo umetnost. Vojvoda je srlrboko vzd.'hnil 'n za-mišljero je zri na preprogo ob postelji. — Ubodi de Beaudreil! — je d-ejal bankir in ga prije! za rofco. VoKoda je znova globoko vzjihnil in st:sn;l bank:rju roko. — Moja nećakinja je res nepobolis-lj:va. Vsa vaša ipctrpežIFivost in vs: moj: opnmini nič ne zaJezeio. — To nesrečno razmerie mi za-stnupli'a življenje. — je trd I vojvoda. — Kdo ve. mnrda ne bom več dcA^o vzdržal. Da bi mogel vsaj upati, da ... — Nehvaležnica! — za ^e prekinil bamkir. — Ima fiksno idejo. da... — Ah. tezu b: se ne bal. — *a '"e prekini vojvoda. — če bi bilo samo to... Toda ... — Kaj j: še vedno ne zaupate? Pa je vendar niste zalotili... — Ne, vem samo to. kar sem vam poveda! on; dan. Moja služinčad, kakor sami veste ... — Tn ste jo videli z baronom St. Brisom na :zrtre!iod:h. v'de.i ste barn-na v Iuxemtmr5 _ j, se lx)SU oče in Mn napadala v parlamentu tuđi z govorničke tribune. BaldvMnov sin ie hotel postati poslanej. ko ie !>i! ^e student oxfordske uaiverzt. Rdd bi bil po-vedal ocetu. da se ne ^tnnia z niego-■ini političnim iia^jranjem. i>a se ni ioal. Ko so £u nekoč vprašali, zakaj ne r*A'e očetu doma, da je prLstaš delav-skc stranke, ie odgovoril. da je dinna, oče uospodar, Ko je bil iz\oljen, je 4 r-roja\il svojemu o^etu, da ga \e5cli, di mu n.ore sporočiti to radostno vest. Oce ii'i je pa odgovori!, da mu mora zal spo-očiti, da te \ esti ni vesel. \'eč .--eče ima s svojo rodbino \odia liberalne tranke Lloyd Gcorge. Njegov sin in hčeka sta vneta pristaša očeto-ve stranke. Zato je Lloyd George po pravici izjavi, da bi ne bil rad v Bald-winovi koži. ":e ga vprašajo. kako sodi o tem ali on^n \prašanju. lahko reče, naj vprašajo t egovega sina, ker se v pohtiki strinidLi Ko je zvedel to Bald-win, je dejal: Ja.- pa lahko odgovorim: Vprašajte mojega sina. kaiti moje mne-nie je ra\no nasp.otno. V angleški spounii zbornici je ne-Kdo izjavil, da ima Uoyd George več sreče s svojo hčerkt nVgo Baldwin s Nvojim sinom. Neki p-slanec, ki ie za-krknjen samec .je pa iripomnil: Llnvd George naj Ie pazi na s oiega N-do:»»-ga zeta. Priiatelisk! krOf. — O njem pravijo. da ima širok krog prijateljev. — To je treba razumeti tako. da napravi vsak prijatelj okrnj njega Širok kroz. Zanesljivpomocek za nego las ' Z rabo na novo ixnajdene franeoske pomade »MlSEL« se ustavi fzpađanje in sivinje las, povrnejo se bzubijeni lasj«, odstrani]o se vsi pojavi, ki saradi njih Lasje ktpadajo )d sive. Uspeh je zanesljiv pri 60 do 160 sramih. kakor so so Ie koma dalj časa siveK aG izpadal iasje. Cen« i dostavitvijo vsakeraa naroČniku na dom: 60 er 115 D:o. SO er. 150 Din, 100 er 185 On, 160 er 290 Din. Vsakema oaročilu priložimo garancijo za po po ta uspeh za ta tek. Za stučal. da bi ne bilo uspeha, vmemo denar ln poravnamo vse stroSke. V tuzemstvo posilja po povzetja Depo za Ju gostavijo pomađa »MlSEL«. Beograd Vasina 8. — V Beogradu prodaja |ekarnn Delini, Knez Mihajiova 1. /Reveluciial I v mnrtki »haKiTl I INFORMACU6 DAJE I rpRAJSTVOrAOBRTNC I r POTREPŠTINE. I I UOSIJgKU Zahvala. V ne-popisno tez-kih dneh ob prerani smrti na^esa ljubega, nepozabnega očeta, brata, strica, zeta in svaka, gospoda Dr. Gregoria Žerjava ministra v pok> nam je z vseh strani naše domovine bilo izraženih toliko dok a zov iskrenesa sočutja, obenem pa toliko plemenite pocastitve spomina našega predrasega da smo grloboko srinjeni hvaležnosti. Neštetim znanim in neznanim prijateljem, ki so pokojnega kropili, ga zasuli z najlepšim cvetjem, tisočerim, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti, zastopnikom državnih oblasti, občin, korporacii in humanitarnih, kulturnih in prosvetnih organizacij, bodi izrečena naša iskrena zahvala. Ni nam možno na tem mestu imenovati vseh, ki so nas obdali s svojo Ijubeznijo. Nikdar pa na ni€ ne pozabimo. Globoko smo hinjeni nad ljubeznivim sočutjemt s katerim je vreli 20-sipod komandant IV. armije armijski general S. Matić svojo vzvišeno nalogo kot zastopnik Nj. Veličanstva kralja in gospod veliki župan dr. Fr. Vodo-pivec kot zastopnik kralj, vlade ter gospoda ministrskega predsednika generala Petra Živkovića. Zahvaljujemo se vsem predstavnikom državnih, vo-jaških in civilnih ter samoupravnih oblasti, ki so v tako velikem številu iz-kazal; pokojniku zadavio čast. Prisrčen izraz priznanja in sočurja, ki ga je pokazalo Sokofctvo s\Tojemu bratu, ProstovoJino gasilna drušh*o ljubljansko svojemu oastmemu članu ter številne prosvetne organizacije iz vse Slovenije svojemu požrtvovalne-m>u prijatelju in sodelavcu, ganlnvo Ie pe žalostinke, s katerimi so pevsfci zbor Glasbene Matice in združeni pevski zbori počastili pokojnika, nam osta-nejo v posebno milem in hvaležnem spominu. Prekrasnih besed, s katerimi so žarni govornik i proslavili sparni n našega predragega pokojnika, nikdar ne borno po zabili in nikdar 'nam ne ugasne spo-min na tiežno bratsko ljubav, s katero so prijatelji nosili nam drago telo k večnemu počitku. Vsem, ki so pripomogli, da se je ix)greb našega ne-pozabnega pokojnika raz^'il v tako veličastno-turobno manifestacijo žalosti za pokojnikom in so-čustvovaniia z nami, bodi naša najiskrene-^a zahvala. V Ljubljani, dne 4. julija 1929. Rodbine ŽERJAVOVA, LAVRENCIČEVA, POČKARJEVA. Kdor si ne zna pomagati iz gmotnih skrbi. temu svetujemo, da naj takoj stopi v Zadruž.no hranilnico r. z. z o. z. na Sv. Petra cesti 19 in si naj kupi srečk-o drž. razr. loterije. 5 mesecev Srcčnih nad in veliko možnosti na visok dobitek ie vredno malcnkostnega zneska za sreiko. Naše srevke se dobijo tuđi v o-fclas-nem oddelku >Jutra« v Pre-šernovi ulici, v ekspozituri »Jutra« na CelovSki cesti ter v pedružinicah »Jutra« v Celju in v Mariboru. Ma&uiaturni papir kg a Din 4*- oroda'a unr^isn "Slov. Naroda'* Vsaka. beseda SO p&r. Plača se lahko auli v znamkah. Za odgovor znamkol — Sa vpraianja brcx znanikm mm s^mmm od&ovarjamA. — Hajmanjši o&las Din 5*-^» mmmm Z najboljšim uspehotn ie nad 23 let nporat>Ui)o Ljruci« kapsule u ozdravljenje s^o^adb t>o!czai (triper, t>elc ltaj>jnje). V vsaki lekarnl pu^čica Dio 25.—. S pošto posije lelcanu Blum. Subo-tica. 29-L Tehnika absoiveota višie &:.rojne sol«, začetnika. iš5emo za rakej. Prednost z z-nanjem nemščdne. Podrobne pismene ponudbe z navedbo plače ns »Ko-nstrokter« d. d., Zazreb, Ber!s:av;ccva 18. 1430 Zakonske delikatne zadeve pojasnjujera pod šifro »Zarcka« potom orlasnera odd. 1423 Skladiščc z ve!nki:n in boji'im oko'i.lem n aaiap jaje v Sioveci:; išvtmc za no vo-us:ain"> vlj-eoo traoviuo za izvoz W.z. Kraj mora bm cb ts^sni-ški prozi, v nizini pos*ajc i.n poš:nega aridj. Nada'je proiino za nasl-j^e »eoj b «1 ir^ - - '--rantov Id'iz *• ^.'cvTeiiii: — io trsovinskih stikov. Dopise na naslov: Makso Fr/zhar-d, iz.-->' :>i.c Varaždin. 14?T Zimnice po 35 Din predenjem. Vsa dra«a rap*tfl:S4a d€la po naj«iif}ih cenah. Slavni Franc. ra^etništvo, Cmpoosl^a zt-sta 10, Pred v rulam-i 23. — P .-dem de':it ti*d T>a d^m. 14.M Enodružinska vila aa Bledu 3 sobe, pjedseba, kuirnja, n'jii« da ia kr«sen vrt, vodovod m elek-tr.ka v h.ii. &e zameti ja s enik« v Lmb*jaju evo. &« tuđi wo4*. PojdMu.la daje ra. Jerica Aznmm* B!ed I. Krelcova cc&ta * M. \4M Parni kotel dobrem stanju kupim. Petvdbt ia nasJov: Kan Ekrranr, '-n.arni olja n f rneža, Medvode \4M Malinovec z Đajfjflejšim siadkorj«in \kuhai!, brez v&ake k«mične primesi. n- raatiraae naraven. &«