Št. 25 V Gorici, v sredo dne 29. marca 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob l!. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-jemanaali v Gorici na dom pošiljana: vse leto .......13 K 90 h, ali rW. 6'«0 pol letu........fi » «0 . » =, a-3« Četrt lr-ta........3 » 4« » » » l'7«) Posamičiif številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v- (i^sposki ulici -štev. 7. v Coriei v »Goriški Tiskarnic A. Gabišfiek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naročila b^z doposlane naročnine se ne oziramo. A^* Oglasi in poslanice se racunijlf^k/ petit-vrstali ee tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 krrjjgkrat 6 kr. vsak^ vrsta. Večkrat po dogodbi. — \TeoW*rerke po prostora. -— Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odkimamo vsako odgovornost. Tečaj XX* V. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah hi praznikih od 9. do H. dopoludne. TJpravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. ,. ... Dopisi naj se pošiljajo lenredniStvn. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog \iredništva, naj se pošiljajo le upravništm »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h,ali gld. 1-u'O. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenči ti na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Posojilnica v krčmi. Opetovano že smo morali pribiti neizpodbitno resnico, da klerikalne posojilnice nikakor ne odgovarjajo namenu, kateri morajo imeti posojilnice na sploh, ako hočejo biti res posojilnice in ne larovške pasti, v katere naj se lovi kmeta, da postane trpeča žival v jarmu kierikaiizma. Pri klerikalnih posojilnicah je red neka nepoznana na-redba, pošteno ravnanje z dolžniki in. upniki skoro izključeno. Te posojilnice so pa«; ustanovljene v največji meri v strankarske namene, v najmanjši pa v to svrho, da bi se kmetu pomagalo. To so dokazali že nešteti slučaji. Kmeta se včasih kar sili v tako posojilnico, in pod pretvezo, da se mu opomore, se ga odira skozi leta in leta, vrhu vsega tega pa je ves prodan farovškemu gospodu, ker niti kreniti ne sme ne na to ne na ono stran brez njegovega dovoljenja, pri volitvah pa bi moral takorekoč svojo glavo in voljo doma pustiti, ker politikujoči duhovnik mu ne dovoli misliti drugače, nego misli on, in voliti mora le tako, kakor mu ukaže gospod nune — »če ne pa zapoje Ijben«. To so stare resnice, ki držijo trdno, proti tem je vsako oporekanje brezuspešno. Načini, kako se lovi ljudi v klerikalne posojilnice, ter kako se ravna ž njimi, ko dobivajo posojila, so različni. Najbolj pristno-klerikalen način imajo pri posojilnici in hranilnici Biljana-Me-dana v Brdih, ta posojilnica se nahaja namreč v — k r č m i. V »Primorskem lislu« št. 12. je bilo citati, da bode imela hranilnica in posojilnica Biljana-Medana svoj občni zbor dne 2. aprila t. L v z adruž ne m prostoru na Dobrovem. Načelnik bi bil moral zapisati v krčmi na Dobrovem št. 10., ker omenjena posojilnica ima zadružni prostor v krčmi št. 10. in nikjeri drugodi. O tej posojilnici nam pripovedujejo lepe reči. V krčmi ljudje zapravljajo denar. Pripetilo se je celo, da se je oče družine, ki je vzel posojilo pri tej duhovski posojilnici, dobro napil v krčmi-posojilnici, po poti pa je še denar izgubil. Dolžniki morajo že prej, ko dobijo denar, plačati poroku [ piti in jesti, ko se odšteje denar — vse v krčmi — se zopet pije. Obresti pa rastejo čudovito mesto 5V8% na 7%» tudi na 8%. Se pač ni Čuditi takemu ravnanju, ker to posojilnico in hranilnico vzdržujejo največ sami duhovniki. Krčmar, pri katerem je posojilnica, je baje v nekaki sorodniški zvezi z odborniki, zategadel se menda dajo dobiček njemu, ki je seveda klerikalec, kar mu nese lepe dobičke, Gospodom okoli posojilnice pač ni za obči blagor nič, marveč s posojilnico v krčmi so nastavili past, v katero naj se lovijo kmetje za klerikalno stranko. Nikjeri ni take priložnosti za agitiranje in za mešanje kakor prav v krčmi. Zatega-del pa so jo postavili v krčmo, da bi si tam s pomočjo pijače utrjevali svoja šibka tla, Da je to ros, podpričuje dejstvo, da je več dobrih oseb svetovalo načelstvu, naj se odstrani posojilnica iz krčme, ker je nespodobno v krčmi poslovati s posojilnico - ali nunci niso hoteli slišati na tisto uho, marveč Je ostala krčma še nadalje »zadružni prostor.« Tako nam poroča prijatelj v imenu več udov te krčmarske posojilnice. Ta posojilnica je pač pravi tip klerikalnega posojilništva, ta nam kaže odkrito in jasno, v kak namen se usta-novljajo posojilnice iz farovžev; le v ta, da se kmeta mami z denarjem, kateri dvigne v posojilnici, da se ga zapeljuje v zapravljanje in pijančevanje, ker v takem stanju je najbolj zanesljivo sredstvo v klerikalnih krempljih, ter se mu umori vsako prosto voljo. Dolžnik v klerikalnih posojilnicah je revež, kateremu je težko pomagati. Izpostavljen je velikim nevarnostim; če se mu pa le posreči, otresti se jih, potem se oddahne, kakor bi se mu težak kamen odvalil od srca... Tudi poroki stojijo slabo pri farovških posojilnicah. To nam spričuje kojščanski župnik Ma-rinič, ki je nabrisal dva poroka prav po katoliško, kakor smo pred kratkim časom poročali. Pa tudi v narodnem oziru so take posojilnice-pijavke nevarne, Kajti če so komu posreči, otresti se take posojilnice ter pride Lahu v roke, kjer Čuti nekako drugačno ravnanje, je nevarnost tu, da trpi slovenski Čut ter raste ogrevanje za Laha. In kaj se vse lahko pripeti, ni treba praviti. Zato pa kličemo ponovno glasno, da čuje vsak: Proč od farovških posojilnic! DOPISI. Sv, Kril na Vij>nvskom. Odkar so nastale razkoluo stranko, jo za kmeta vedno slabše, posebno pa še, kjer j<> nunčova stranka v večini. V državnem zboru se dola za 111111-čove interese, v deželnem zboru rajši kot; bi se kaj storilo za kmeta, se proda slovenski cul, izdaja naš narod in ž njim naši interesi. Kmet krmi kravo, drugi jo pomolzejo. Knako je tudi v občinskem zastopa, kjerkoli gospodarijo klerikalci. No gleda se, če jo kdo spo-solien za starašino ali ne, samo da je kleri-' kaloe, niakari ako je prišel včeraj iz Gradišča, ali pa ako je 70 letni analfabet, samo da le pleše, kakor gode velekatoliška stranka. Data stranka ne more delovati v blagor občino, razumemo, ali prav bi bilo vendar, da bi vsaj nekateri pokazali nekaj delovanja. Imamo marsikaj v neredu: poljsko varstvo, občinsko re-darstvo, po občinskih potih kmalu ne bo mogoče hoditi itd. v prevdarku pa vidimo vse polno kron po nepotrebnem. Iz srca se mora človek smejati, ko sliši družbo podžupanov in starašin, kako se pogovarjajo : glej, ali nam to ni prav, ko nam ljudstvo vošči dobro jutro podžupan, dobro jutro starašina; vidiš, ako bi bil naprednjak, bi te časti ne nosil; klerikalec je pač včasih dobro biti! Čast imajo torej le izvoljeni!! Neizvo-ljeni ne veljajo nič. Kakor že objavljeno, se vrše" v hoteli Velodrom pod kolono tajni shodi glede novih občinskih volitev. Čujemo, da so že napravili listo novih starašin, in ti so: nekaj analfa-betov, nekaj mirenskih preklinjevalcov i:) nekaj nepostavnih. Če se jim uresniči namen, nebo čudo, ako bodoprotestovali proti zakramentu svete pokore, kakor so preteklo loto proti zakramentu svete birme. Svoječasno se jo precej .govorilo in pisalo o deželni zavarovalnici za govejo živino, ali stvar je vsa nekmn zaspala s šempaskim župnikom Grčo vred. V tukajšnjih zavarovalnicah mora poškodovanec čakati po več mesecev na odškodnino, ki mu pritiče. Kje si, Grča! IZ Št, Andraža, - Dno 2«, t. m, je bila občinska seja, v kateri so izbrali novega občinskega obhodnika. Prejšnji, Namit .lanez, so jo bil odpovedal; sedaj jo imenovan njegovim naslednikom Tabaj Blaž. Poprej so jo bilo sklenilo, da so ob podelitvi to službo predloži delokrog in določi plačo, vso točno, zn ne vega obhodnika, ali pri imenovanju so ni nikdo brigal m ta sklop. Nekateri pravijo, da nimajo prav pravega, zaupanja do novega obhodnika. Ktarašiua Krone Vižintin so jo v tej soji odpovedal in tako izstopil iz starešinstva. Društvo za zavarovanje govoj« živine jo imelo svoj občni zbor. Nekdo jo zahteval, seveda povsem opravičeno, da naj društvo deluje ter ima odbor tudi seje, kajti drugače sploh ni treba odbora. Ali tu je vstal županov brat ter zahteval, da naj se takega zdraž-ljivca izbriše iz društva I Ta je pa lepa! Kdor hoče imeti red, ta je zdražljivec, in tega naj se izbriše. Kaj takega more zahtevati le županov Jbrat, ki se je s takim besedičenjem le osmešil. Vmes med govorom je vedno ropotal župan. Naš župan je ramreč pri tem društvu tajnik, pa hoče komaudirati vse. Pri takem zborovanju ima podeljevati besedo pač predsednik, ne pa da ropoče vmes tajnik, kadar in kakor se mu zdi! Določilo se je, da se ima prignati od sedaj naprej 'na dan sv. Florijana živino na trg, kjer se pregleda in preceni. —Ta dan soje vršila volitev cenilcev. Končno vprašamo še, kdo jim je dal pravico porabiti 48 K, ko so hodili cenit V1 Grof Moiite Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) „Da ne bodete imeli skrbij. draga Renee, storim vse. kar bode v mojih močeh: toda če je obdolžitev vtemeljena, tedaj bode to bonapartistično zelišče pač treba odrezati.* Renee zadrgeta pri besedi -odrezati', kajti to zelišče, katero bi bilo treba odrezati, je bila glava. „Bah, bah,u pravi markiza. „ne poslušajte te male deklice, Villefort, ta se že potolaži in zadovolji." In markiza pomoli Villefortu suho roko. katero on poljubi; pri tem pa se obrne k Renee, govore ji z očmi: „Tvoja roka je katero zdaj poljubljam, ali bi jo vsaj rad MjubljaL* »Žalostni predznaki!" zajeclja Reneo ..Resnično, gospodična,'' pravi markiza, „vi ste otročji, da W Človek obupal. Vprašam te, kaj morejc imeti določbe države kupnega s tvojimi otročarijami in s tvojo sentimentalnostjo?" „0, mati moja! vzdihne Renee. »Milost za slabo rojalistinjo, milostiva gospa markiza." pravi Villefort. „Obljubljam vam, da hočem izvršiti svoj posel kot numebiiuK kraljevega prokuratorja vestno, to se pravi, da nočem biti strašno strog/' Toda dočim je govoril državni uradnik markizi te besede, pogleda zajedno ženin nevesto s pogledom, ki ima reči: ,,Bodite mirni, Renef zaradi vaše ljubezni hočem biti prizanesljiv." Renee odgovori na ta pogled z najsladkejšim smehljajem, in Villefort odide z nebesi v svojem srcu. VII. Preiskava. Komaj zapusti Villefort obednico, že odloži veselo masko ter si nadene resno obličje moža, ki je poklican odločevati o življenju in smrti svojih bližnjih. Vendar je bilo kljub lahki iz-prememljivosti fizijognomije in dasi se je vadil namestnik kraljevega prokuratorja kakor dober igralec pri važnih prilikah mimike celo pred ogledalom, mu je bila danes težka naloga, namrdniti ^voje obrvi in pooblačiti svoje obličje, kajti izvzemal spomin na politično strujo svojega očeta, ki mu je mogle, biti še nevarna, je bil Gerard de Villefort ta hip res tako srečen, kakor, le človek more biti srečen; bogat že tako, je zavzemal s sedemindvajsetimi leti že važno mesto med državnimi uradniki ; imel je lepo, mlado nevesto, katero je ljubil; razun tega se je odlikovala gospodična de Saint-Meran tudi po tem, da je pripadala jedni pri dvoru najboljše zapisanih rodbin, in razun upliva svojih starišev, katerega sta mogla porabiti, ker sta imela samo jedinega otroka izključno za svojega zeta, je prinesla svojemu možu doto petdeset tisoč tolar, jv, ki so se mogli pomnožiti potoni dedščine na pol milijona. Vse te okoliščine združene so tvorile za Villeforta tako bleščečo srečo, da je mislil, da vidi solnčne pege, če je motril svoje življenje dolgo časa z očmi svoje duše. Pri vratih je stal policijski komisar in ga pričakoval. Pogled na tega črnega moža ga je vrgel takoj iz tretjega neba na našo prozaično zemljo. Zloživši kožo svojega obraza v potrebne Igube, reče policijskemu uradniku: »Gospod, tukaj sem; čital sem obvestilo in se čisto strinjam s tem, da ste dali moža zapreti. Povejte mi zdaj vse, kar vam je znano o njem in o zaroti, v katero je zapleten." „0 kaki zaroti ne vemo še ničesar, gospod; vse papirje, katere smo našli pri njem, smo zapečatili v zavitek in jih položili na vašo pisalno mizo. Kar se tiče obtoženca, ste ga spoznali iz obtožnice. Imenuje se Edinond Dantes, je krmar tri-jambornika ,Faraona', trži z bombažem v Aleksandriji in Srairni ter služi v hiši ,Morrel in sin* v Marseilleu." r Ali je služil pri bojni mornarici, predno je vstopil v trgovinsko '?" „0 ne, gospod, to je še čisto mlad človek." ,,Kako star?" . »Devetnajst, največ dvajset let." Ta hip pride Villefort, idoč >o Grande-Rue, do ogla rue des Conseils, in tu mu pride nasproti mož, ki ga je, kakor se je zdelo, pričakoval; bil je to gospod Morrel. „Ah, gospod Villefort," zakliče vrli mož, „kako sem srečen, da sem vas našel. Mislite si, da se je pripetila najbolj čudna in nezaslišana 'zmota na svetu; zaprli so krmarja moje ladije, Edmonda Dantesa." „Vcm, gospod," pravi Villefort, „in pravkar prihajam, da ga zaslišira." ,.0, gospod," nadaljuje gospod Morrel, razvnet od svojega prijateljstva, katero je čutil za mladega moža, „vi obtoženca ne poznate, jaz pa ga poznam. Mislite si najmirnejšega, najpoštenejšega mladega moža in -- skoro bi trdil — moža, ki razume svojo stroko kakor le kdo pri trgovinski mornarici. O, gospod Villefort, priporočam ga vaši dobrotljivosti iz ysega srca in prav toplo." Kakor je bilo že mogoče videti, je pripadel Villefort plemstvu mesta in Morrel meščanstvu. Prvi je bil ultra-rojalist, V Bodel, 26. marca. — (Nova dvorana v Trgovskem domu v Gorici.) — Narodna zavest med Slovenci je bila že precej probujena, ko so rodeči rodoljubi spoznali, da je možno zbran dovolj mcčij, da se postavijo in vzdržujejo „narodni domi",M naj bodo središča socijalnega in umetnostnega napredovanja slovenskega naroda. Z javnimi pozivi so se obrnili voditelji na probujene sloje, naj vsakdo prispeva po svojih močeh, da z malimi in večjimi doneski zlože temeljno glavnico, potrebno, da se započne s stavbo. Tako se je leta in leta nabiralo za Narodni dom v središču Slovenije, v beli Ljubljani. Požrtvovalni rodoljubi, zlasti ljubljanski, so z občudovanja vredno vztrajnostjo zlagali redne prispevke v blagajno „krajcarske dkužbe", ki je pod tem skromnim imenom zbirala desetake in stotake za narodni smoter. In ko se je ideja udejstvila ter iz tal dvignila ponosna stavba narodnega doma v Ljubljani^ smatrala- sodruštva, ki so v njem našla zavetišče in torišče svojemu delovanju, za svojo prvo dolžnost, da narodni dom kolikor možno krepko podpirajo i gmotno in tako omogočujejo obrestovanje zgradbene glavnice. Goriškim Slovencem je usoda odmenila srečnejši položaj. Mlad denaren zavod sam se je, pogumno zroč v nadepolno bodočnost, osmelil postaviti „Trgovski dom" sebi in za svoje zadružne namene in ob jednem prirediti pod isto streho, kolikor dopušča obseg stav-bišča, zavetje slovenskim društvom — pred vsem dvorano z gledališkim odrom in primernimi postranskimi prostori. Krepka volja se je lotila dela, načrt je zvršen, ponosni prostori Trgovskega dema že služijo svojim namenom. V oddelku, ki je namenjen društvom, so se nastanili „N a r o d n a P r o s v e t a" z ljudsko knjižnico in dramatskira oddelkom, „Pevsko in glasbeno društvo" in „Sokol". Napočila nam je nova doba za razvoj dramat-ske in pevske umetnosti, za družabne veselice in Sokolovo telovadbo, za znanstvena predavanja in druge obsežne kulturne namene mlade „Prosvete". Vsem tem je nova dvorana pogoj uspešnemu delovanju. Še pred petimi leti je za slovenske društvene prireditve v Gorici stala na razpolago pogojno in jedino le mala čitalniška dvorana. Ta je bila prirejena leta 1885. in že davno ni mogla več zadoščati modernim zahtevam slovenske družbe, ki se je v štirih desetletjih probudila in pomnožila ter zavedla svoje moči in svoje naloge. Potreba nove dvorane, ki bi služila slovenskim prireditvam ne-zavisno od politiških smerij, bila je očitna. Trgovska zadruga je torej udejstvila presrečno misel, ko je v svoji palači vzgradila novo obsežno, moderno z vsemi udobnostimi opremljeno dvorano. Srečno spočeta misel je tudi povsem uspešno zvršena. Ko vstopiš v novo dvorano, objame te mila svetloba električnih žarnic, prijetno porazdeljenih po vsem širnem in visokem zračnem prostoru. Vsa oprava dvorane svedoči neko samozavestno blagostanje, toda nepotrebnega preširnega Iuksusa ne opaziš nikjer. Došlec tu kmalu začuti, kako se uresničuje pesnikov proroški izrek, da se vremena bodo nam zjasnila! Dvorana v Trgovskem domu se gostu hitro priljubi, ker vzbuja po svojem značaju bodro čustvovanje in je sedaj najznačilnejši svedok o vsestranskem našem napredovanju. Umljivo je, da slovenskemu občinstvu z dvorano ni podana le prilika, da uživa družbene in umetnostne prireditve — ampak ima tudi dolžnost i. Le s skupnimi močmi se pridrži dragocena pridobitev. Ako se ni apeliralo na vseobčo požrtvovalnost in prispevanje, da se je dvorana zgradila — ume se samo po sebi, da se slovenski krogi zavedajo dolžnosti, da se v obilnem številu odzovejo vsakemu vabilu, ki jih kliče v dvorano. V kratki dobi dveh mesecev, odkar so blesteči prostori otvoreni, se nikdo ni spod-tikai na tem,„da je pri vsakiprireditvi vstopnina nekoliko večja nego je bila doslej v navadi. Tako je neizogibno potreba tudi v bodočnosti. rl nekoliko zvišano vstoi. no vrši občinstvo ono rodoljubno delo, ki se je drugod po Slovenskem dosegalo s prostovoljnimi doneski za zgradbo Narodnih domov! Domače in razne norice. Pevsko in glasbeno društvo»Gorici priredi v nedeljo dne 2. aprila 1905. VI. koncert s sodelovanjem vojaškega orkestra c. kr. pešpolka št. 47. v dvorani ,/frgovskega Doma". Začetek točno ob 8'/t uri zvečer. Vspored: 1. R. Wagner: Ouvertura „Rienzi", orkester. 2. J. Mehi: „Prolog", možki, ženski, mešan zbor, bas-solo in orkester. 3. E. H. Grieg: .,Brautraub", (iz II. Suite), orkester. 4. A. Nedved: „Prešernua, možici zbor. 5. A. Ci-bulka: „Menuet", orkester. 0. a) O. Kjuj: „Dve roži", mešan zbor. b) M. Lindov: „Vozle refiki, vozle mostu", (ruska narodna), mešan zbor. 7. A. Dvorak: „Slovanski ples št. 8", orkester. 8. B. Smetana: „Česka pisen", možki, ženski, mešan zbor in orkester. Op. Dvorana bo med proizvajanjem posameznih točk vsporeda zaprta. Vstopnico se prodajajo v prodajalnici g. Ant. Jeretiča v Semeniški ulici, na clnn koncerta od 7. in pol naprej pri blagajni. Sedeži: I.-III. vrste 4 K, IV.-VI. vrste 3 K, VII,-X. 2 K. — Na galeriji sedeži I. vrste 3 K, II. vrste 2 K. — Stojišča 1 K, dijaki in vojaki-nečastniki 50 vin. Po veselici prosta zabava. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. Porotno zasedanje v Gorici začne dne 15. maja t. 1. Predsednikom razprav je odbran dvorni svetnik vit. Defacis, namestnika sta deželnosodna svetnika M. Gabrijelčič in E. Schmarda. Novačenje» Ajdovščini. — Dne 24. t. m. je bilo nabornikov 117. Potrdili so jih 30 k liniji, v nadomestno rezervo 6; skupaj 30. Po občinah: iz Ajdovščine 1, iz Sv. Križa 7*, iz Kamenj 1, iz Šmarij 9, iz Gojafc 3, h Črnič 10? iz Gabrij 5; skupno 36. Dne 27. t. m. je bilo nabornikov 114. Potrjenih je 24 k liniji, 2 v nadomestno rezervo; skupaj 26. Ptujcev je bilo 10, potrdili so 1. — Po občinah: iz Lokavca 4, iz Dol-Otlice 4, iz Skrilj 3, iz Vrtovina 3, iz Rihemberga 10, iz Gabrij 1, iz Sv. Križa 1. Ptujci so bili sami Dalmatinci, prišli so iz Rihemberga. Peli so in se veselili, kakor naši domači fantje. Onega, ki so ga vzeli, so imeli ves čas v svoji sredi. Doma je iz Sinja. * Zl Vipavsko ŽeleZfliCO. — V pododseku železniškega pari. odseka se je poslanec dr. Tavčar potegnil za Vipavsko železnico, katera naj se od Ajdovščine podaljša do Postojine. Predssdništvo deželnega učiteljskega društva je odposlalo c. kr. namestništvu to-le vlogo: Vi soko c. kr. namestništvo! Zakona o ureditvi pravnih razmer učiteljstva na ljudskih in meščanskihšolabf ki sta bila-Sklenjena v spod-njeavstrijskem in moravskem deželnem zboru, sta že dobila najvišjo sankcijo in sta stopila v veljav.« :•• J. januarjem 1905.; zakon pa, ki ga je sklenil v tej zadevi zaradi splošne zahteve deželni zbor poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske v seji 10. novembra 1904., je čakal na pomnožitev cele tri mesece v eni tukajšnjih tiskarn, in pravijo, da je bil še-le te dni podložen c. kr. namestništvu Dasiravno bo ta zakonski načrt > iradi načina, kako naj se troški pokrijejo, težko predložen v najvišjo sankcijo, prosi vendar podpisano predsedništvo c. kr. namestništvo naj blagovoli brž ko je mogoče odposlati ga c. k. ministrstvu za bogočastje in uk, da pride čim prej njegova rešitev, in se potem, če bo treba, store nadaljni koraki v tem nujnem vprašanju, zakaj materijalni položaj učiteljstva je zavoljo vedno rastoče draginje vseh življenjskih potrebščin, nastale posebne zaradi zidanja bohinjske železnice, tako žalosten, da so morali v zadnjem času po dveh umrlih učiteljih ostali (navedena so imena dotičnih) klicati na pomoč miloščino tovarišev v varstvo proti najhujšemu uboštvu. Visoka c. kr. vlada naj tedaj blagovoli že v prejšnih vlogah opisani, od dne do dne slabši učiteljski položaj sprejeti na znanje ter v interesu ljudske izobrazbe in splošnega napredka potrebno ukreniti, da se odpravi in učit. pravne razmere jotrebam primerno urede. .Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" vabi na letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 2, aprila 1905., točno ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih z naslednjim dnevnim redom: 1. Letno poročilo odborovo. 2. Račun za leto 1904. 3. Proračun za leto 1905. 4. Morebitni predlogi. 5. Volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, 3 pregledovalcev računov ?n 5 razsodnikov. V Brazilijo, Iz Gradišča ob Soči poročajo, da se je odločilo nad 100 družin, mnogo okoli Tržiča, da zapustijo Furlanijo ter se preselijo v Brazilijo. Največ jih gre iz Hude. Agencije v Italiji so dobile iz Brazilije nalog. nabrati ljudi za obdelavanja širokih zemljišč, in te so spravile Furlane na noge, da odidejo iz domovine. Prepovedana pot za voznike. — Magistrat je prepovedal vožnjo za težje obložene vozove po ulici Sv. Pavlina (prej pot ob Barki), češ, da je ona pot nekoliko nevarna. Taki vozovi morajo iti po Oglejski cesti. Da se to vrši, je postavljen tam mestni redar. Pod posteljo. — V noči na ponedeljek je šel v hotelu pri treh kronah neki tujec iz svoje sobe. Ko je začutil to drugi, ki je imel sobo tik te, se je priplazil v sobo tujca, ki se je bil za hip odstranil, ter se skril pod posteljo. Ko se je vrnil v sobo, pa ga je hitro začutil pod posteljo, poklical na pomoč, kar so podposteljnakaaretirali. TajeDalmatinec; bilje čedno oblečen. Izpred SOdnije. — 45 letni A. Bandev, Lah iz Gorice, je nepoboljšljiv človek. Kaznovan je bil že 26 krat od raznih sodnij, na policiji pa 40 krat. Sedaj je sedel zopet na zatožni klopi. Prišel je bil k svojemu bratu urarju v Rabatišču ter zahteval od njega denar, in sicer z grožnjami. Brat je bil naveličan takega nastopanja od strani brata, zato je poklical redarje, ki so malopridneža aretirali. Tudi je bil šel Bandev k Decolleju ter je izvabil iz dečka Decollejevega stensko uro, češ, da je poslan po njo, da se popravi, katero je pa potem takoj prodal. So,dnija mu je prisodila 10 mesecev težke ječe s postom na mesec, in ko prestane kazen, se ga postavi pod policijsko nadzorstvo. V nekem pretepu v Dornbergu je bil lahko ranjen P. Šinigoj. Pri okr. sodniji v Gorici je izpovedal, da sta ga ranila A. Ootič in A. Štubelj. Pozneje pa se je izvedelo, da je bil udeležen pri pretepu tudi G, Berce. S tem sta se bila zmenila, da ne pride nič o Bercetu pred sodnijo. Šinigoj je molčal, ker mu je bil obljubil Berce 10 K, in pa zagrozil mu je baje, če ga naznani. Radi tega sta stala pred sodnijo. Berce je dobil 3 mesece ječe, šinigoj pa 2. V Prelesju je bival pri krčmarju A. 1'odberščeku železniški delavec ,1. Hatkovič. Obtožen jo bil nevarnega pretenjn, pa oproščen. V zaporu pa so ga pridržali, ker je ob-dolžen tudi tatvine. Polar V OgleJO. Dne 25. t, m. je gorelo v lopi Ed. Pristerja iz Zagreba, kjer je bilo okoli 30 kvintalov sena in slame. Lopa stoji v Št. Egidiju, frakciji oglejski. Ker je prišla pomoč od več stranij, se je posrečilo deloma omejiti ogenj. Škode je okoli 4000 K, ki je krita z zavarovanjem. Postojnska ženska in moška podružnica Ciril in družbe vabita k veselici, katero priredita s prijaznim sodelovanjem postojnskega salonskega orkestra in mešanega pevskega zbora dne 2. aprila 1905. v dvorani „Narodnega hotela* v Postojni. (Dalje u prilogi.) drugega so sumili, de je Napoleonov pristaš. Villefort pogleda i Morrella prezirljivo in odgovori hladno: -Znano vam je, gospod, da je človek lahko v zasebnem živ- j ljenju pošten, v svoji stroki izvežban, a vendar v političnem] kazniv; to vam je znano, ali ni res, gospod?" • ' Uradnik je govoril te zadnje besede s posebnim naglasom, kakor da so merjene na gospoda Morrela samega, dočim je poskušal prodreti njegov pogled v dno srca tega moža, ki se drznil, potegovati se za dragega, dočim se je moral zavedati, da je sam potreben prizanesljivosti. Morrel zardi, kajti v političnem ozira njegova vest -i bila popolnoma čista, in razun tega ga je nekoliko vznemirjalo Dantesovo pripovedovanje o sestanku z velikim maršalom in* pogovoru s cesarjem. Vendar pristavi z izrazom globokega sočutja: »Ponižno vas prosim, gospod Villefort, bodite pravični, kakor morate biti, in dobri, kakor ste. vedno, in vrnite nam prav kmalu ubogega Dantesa." To -vrnite nam'' je zvenelo v ušesih namestnika kraljevega prokuratorja prav revolucionarno. „Ej, ej,c: si misli, -vrnite nam! „ Ali naj pripada taDantes kaki družbi karbonarjev, za katero ga zahteva njegov pokrovitelj nazaj? Menim, da,r$ je rekel komisar, da ga je našel v gostilni v veliki družbi to bode pač shajališče.'' Nato pravi glasno: ., Gospod, lahko ste popolnoma mirni in niste se sklice1 vali na mojo pravičnost zastonj, če je jetnik nedolžen; če je kazniv, gospod, pa živimo v Času, v katerem bi moglo imeti najslabše posledice, če bi pustil tak prestopek nekaznovan; v tem slučaju bodem torej prisiljen, izvršiti svojo dolžnost." Ker je dospel pravkar do svoj- hiše, dotikajoče se ju-stične palače, pozdravi hladno in odide majestetično nostri. Nesrečni gospod Morrel obstane kakor okamenel na mestu, kjer ga je zapustil Viilefort. Predsoba je bila napolnjena z orožniki in policijskimi uradniki. Sredi med njimi je stal mirno in nepremično jetnik, ki so ga strogo stražili in obdajali s pogledi političnega sovraštva. Villefort se mimogrede postrani ozre na jetnika, vzame iz roke svojega tajnika neke papirje, odide v svojo sobo in reče: »Pripeljite mi jetnika!" Dasi je bil pogled, s katerim je premeril Villefort Dan-tesa, tako kratek, je vendar zadostoval, da si je ustvaril Villefort neko sliko človeka, katerega je imel zaslišati. Na Širokem in prostem čelu je čital razumnost, v ostrili očeh z drznimi obrvmi pogum, na polnih, polodprtih ustnicah, izza katerih je bilo videti dve vrsti bleščeče belih zob, odkritosrčnost. Prvi vtis je bil torej za Dantesa ugoden; toda Villefortu se je reklo mnogokrat kot glavno pravilo politike, če je prvi vtis ugoden, da mu sodnik ne sme verjeti. To je čul tako pogostokrat, da je premagal svoj lastni čut, da je mogel sloditi temu principu. Udušil je torej dobrohotne čute, ki so hetell nadvladati v njegovem srcu, ter pustil prednost razumu, navzel pred ogledalom uradni obraz in sedel s pretečim in strogim izrazom k svoji mizi. - Trenotek pozneje vstopi Dantes. Mladi mož je bil bled, toda miren, in njegovo obličje ja obdajal lahek smehljaj. Pozdravivši svojega sodnika s prikup Ijivo uljudnostjo, se ozre po kakem stolu, kakor da se nahaja v salonu svojega gospodarja Morrela. Ta hip se sreča z brezizraznim ViUeibrtovim pogledom, s tem znamenitim pogledom gospodov pravice, ki nočejo, da bi se čitalo v njihovem srcu, in katerih oko je steklo brez leska. Ta pogled ga pouči, da stoji pred temno postavo justice. -Kdo ste in kako se imenujete V" vpraša Villefort, listaje papirje, katere mu je dal agent, predno je vstopil. Tekom Ijedne ure so postali že prrcej obsežni. -imenujem se Edmond Djimtes, gospod/ odvrne mladi mož z mirnim in sonornim glasom: „sem krmar na ladiji ,Fa-raon\ ki je List gospodov Morrella in sina." »Vaša starost V" nadaljuje Villefort, »Devetnajst let," odvrne Dantes. -Kaj ste pričeli v hipu, ko so prišli po vas, da vas zapro?" »Prisostoval sem svoji lastni zaročni gostiji/ odvrne Dantes z ginjenim glasom: tako bolestna je bila razlika med onimi hipi veselja in to resno ceremonijo, tako močen je bil kontrast med temnim Villefortovim obličjem in med lepoto njegove Mercede, ki je žarela v njegovem spominu v najsvitlejši luči. - Svojo zaroko ste praznovali ?a pran namestnik, ki nehote' vstrepeta. -Da, gospod, oženiti se hočem z deklico, ki jo ljubim že tri leta." Dasi je bil Villefort sicer v svojem uradu tako trden in neoniahljiv, ga to vend-r preseneti, in ginjeni glas človeka, ki so ga odtrgali tako rese-no uživanju najslajše sreče, vzbudi v globini njegovega srca simpatičen odmev: tudi on sam je bil srečen in pravkar moten v veselju, da uniči veselje moža, ki je stal kakor on na pragu sreče. rTa jednakost razmer/ si misli, -napravi velik vtis, ko se vrnem v salon markiza de Saint-Meran." In dočim pričakuje Dantes nadaljnih vprašanj, si sestavi načrt povesti, od katere je pričakoval, da jo sprejmejo v elegantnem krogu, kjer so ga pričakovali, zelo pohvalno, zlasti še, ker jo okrasi z vso retorično bliščenostjo. Ko konča Villefort ta svoj notranji intermezzo, se zadovoljno nasmehne in se obrne k Dantesu: -Nadaljujte, gospod," pravi. „Kai želite, da nadaljujem V" -Dajati justici pojasnila." imuflg tt«uBB »i. Bil« t unč fla. maiua lauo. Koncerta »Glasbene Mitlce" v Trstu, - Veliko zanimanje je zavladalo tudi na Goriškem za koncerta »Glasbene Matice«, takoj ko sta bila naznanjena. Radi tega pa je bilo tudi iz naše dežele oba dneva mnogo ljudij v Trstu, ki niso hoteli zamuditi tako ugodne prilike, čuti ob Adriji slovensko pesem umetniško peto. Ljubljančani so priredili poseben vlak, ki je dospel v Trst v sobota dop. obV„4)»-56. Na pes-ronu kolodvora se je zbrala velika množica Slovencev vseh slojev, ki so navdušeno z živio-kjdei sprejeli ljubljanske goste. Pozdravil jih je dr. Gre gorin, rekoč, da se je izpolnila vroča želja tržaških Slovanov, da pozdravijo v svoji sredi »Glasbeno Matico*. Ne obeta šumnega sprejema, »a kar moremo, to Vam damo, svoje srce«. Zahvalil se je na pozdravu predsednik »Glasbene Matice« prof. Štritof, rekoč, da pevci so vojska, ki ne nosi mečev, marveč njihovo orožje je pesem, ki služi idealom in vzvišeni ideji. Po viharnih »živio« -klicih so odkorakali v mesto. Ljubljančanov je bilo 572. Pričelo je vrvenje in živahno življenje. Pri prvem koncertu kakor pri drugem je bilo vse razp» "' iO, dvorana polna. »Glasbena Matica« je žela frenetične aplavze, tako lepo so peli pevci, tako so očarali obfeinsto. Solistinji g.čni Devovi je bil izročen šopek, solist Betetto je moral dodati še eno pesem. Na koncu pa je veljala ovacija mojstru Hubadu ter njegovemu pevskemu zboru. Po prijetni zabavi zvečer in po ogledovanju mesta tržaškega drugo jutro se je bližal čas drugega koncerta, za kateri je raslo še posebno zanimanje glede novih točk ter glede spremljevanja z vojaškim orkestrom. Točno ob 4. uri je začel drugi koncert ter končal z nepopisnim efektom in velikanskim navdušenjem. Dvorana je bila natlačena, V drugi loži na desno je sedel ruski konzul, videlo pa se je razno gospodo, tudi visoko, ki je pohitela rada na ta koncert. Prva ovacija je vezala Hubadu. G.čna M. Dev je dobila šopek, z lož pa se je vsul pravi dež šopkov na pevce in pevke. Petje je bilo divno, orkester pešp, št. i>7. je vredno stal na strani pevskemu zboru. Prof. Hubadu so izročili lovorjev venec z napisom * Mojstru Hubadu 2f>. in 20. marca liH)f>.« Nad (JOO šopkov se je vsulo na to mt pevce in pevke. Vse občinstvo je mahalo z robci, klicev »živio Hubad« ni hotelo biti konca. Navdušenje pa je naraslo, ko je zado-nela z galerije Hej Slovani«. Vse je bilo elektrizimno, in iz 1400 grl je orila mogočna slovanska himna. Trenotek, ki se ne da popisati..,. Na kolodvor je spremila Ljubljančane velika množica, poslovil se je od njih dr. Gre-gorin, odgovoril prof. Stritof... Ves utis koncertov in cele prireditve je najboljši. Posebno je omeniti, da ves aranžma je bil točen in dober, tako da so bili gostje zadovoljni. Dneva 25. in 2«. t. m. ostaneta Trža-čuuom in sploh vsem udeiežnikom v najlepšem spominu. Slovenski pevci in TrSacani ju smejo zapisati med svoje najlepše dneve. Častne Svetinje. — Ljudski učitelji gg. T. Jug v Solkanu, A. Poniž v Rihembergu in Iv. B e n k o v Sovodnjah so dobili od namest-ništva častne svetinje za zvesto 40 letno službovanje. Odlikovanje, — »Hrvatski pedagoški književni zbor" v Zagrebu je imenoval gg. ravnatelja Henrika Schreinerja, prof. div Frana lleM^, -u*dučitoija. Jakiiliii Dimnika*,učitelja in predsednika „Zaveze" Luka Jelenca in re-alčnega učitelja in urednika Engelberta Gangla za" zasluge na šolskem polju za svoje častne, oziror a prave člane. -... »Narodna Prosita". — K ii j i ž n i c a je odprta od G—7x/a zvečer ob ponedeljkih in četrtkih. — Društvo nabira knjige zastonj in proti odškodnini, na kar se opozarja si. občinstvo. Tržaška podružnica slov, plan. društva napravi v nedeljo 2. aprila izlet na Trstelj, 9. aprila pa v Klanec. Pekovski pomočniki pretijo s štrajkom. - Večkrat že smo poročali, da se trudijo tukajšnji pekovski pomočniki doseči nekaj več zaslužka, pa prosto en dan za vsakega na teden. Te dni so predložili gospodarjem spomenico, v kateri zahtevajo, da se razdeli pekovske pomočnike v tri kategorije po 32, 2H in 24 Iv na teden; prostori, kjer se dela kruh, naj bodo čisti in zdravi, vsi delavci morajo imeti po en dan na teden prosto. Gospodarji imajo čas odgovoriti do 1. aprila t. i., - če odgovore neugodno ali sploh ne odgovore, začne s l„l. aprilom t. 1. štrajk. Izvolili so tudi depu-tacijo, katera ima nalogo, voditi pogajanja. Pomočniki želijo, da bi se stvar rešila mirnim potom. Pustna šala v svetem postnem času, V včerajšnji Gorici' Pitamo pod naslovom »Igra slepih misij« mod drugim tudi to-le o dr. Turni in Gabrščeku : »Napovedala sta si namreč navidezno vojsko pod devizo, jeden izmed nju mora nase sprejeti odgovornost za vso to, kar se je dogodilo, seveda proti primerni odškUnini, ki mu • nikakor ne odide, ako se srečno odigra započota igra slepih misij. Kakor je iz vsega razvidno, kar se sedaj dogaja, prevzel je nase odgovornost Kramarjev Drejo, ki ima, kakor sam pravi, tako trdo kožo, da m ga nič več ne prime. Dr. Turna uporabi namreč zadnji čas skoro vsako priliko, da zvrača vso krivdo na nevspehu vratolomnih podjetji na Kramar-jevega Drejca, trdeč, du je bil on odločen nasprotnik omenjenih podjetij in da je zaradi tega tudi izstopil iz vodstva in nadzorstva onih denarnih zavodov, ki so pri teh podjetjih prizadeti. In če se dr. Turna in Kramarjev Drejc slučajno na kakem zborovanju srečata, oponi-rata si drug drugemu na jako spreten način ter igrata igro slepih niišij tako izbomo, da sme dr. Turna reči Kramarjevemu Drejcu kar naravnost v brke, da se mu zdi prenizko odgovarjati jednemu Gabrščeku, ne da bi Kramarjev Drejc na to reagiral. Ne. ta igra gre še dalje. Kramarjev Drejo je celo v svoji »Soči«, z dne 22. t. m. naravnost povedal, da je dr. Tuma od njega odpadel, in mnogo jih je tudi na naši strani, ki takim besedam verujejo in koj pozabijo, da »Soča* nikdar nobene resnične ne pove. Ko smo mi omenjeni odstavek v »Soči« čitali, smejali smo se, da govorimo z Kramarjevim Drejcem, prav srčno, in nehote so nam prišle na um Heinove besede, ko pravi: »Blamier mich!ničn'lTdu'šcir9-* nes Kind, und gruss mich nicht unter den Linden; wenn wir nachher zu Hause sind, winl sich schon alles finden«, In tako je in nič drugače tudi s pobratimoma. Pred javnostjo se nočeta poznati, boječ se, da se blamirata drug drugega, kakor se jima je tudi uže zgodilo. Ko sta pa sama, urejujeta vse tako, kakor je obema prav in kar je za oba potrebno, ako hočeta konečno vendarle dospeti do časti in masti, če tudi s pomočjo igre slepih misij.« Norčavi pust je že zdavnaj popustil druge ljudi, le v uredništvu »Gorice« je C^ ostal, in tam brije norce, ki skačejo potem po predalih »Gorice . Dokaz temu citirane besede. Drugega ne moremo reči. Usmiliti Se je hotel neki U letni Robert V. iz laškega Vidma, ki služi pri baronu Lo-catelliju v Št. Petru. Baje je hotel storiti to radi neprilik v družini. Pripeljali so ga k usmiljeni bratom v Gorici. ZfiOdaj j8 začel, — G. Strosar, rojen v Gradišču ob Soči, bivajoč v Gorici v ulici Vac-cano, šteje šele 15 let, pa je že premeten tatic. Te dni so g« aretirali, ker je ukradel v stanovanju urarja K Bravnicerja, kamor je bil prišel okoli 11. dop., škatljico z denarjem okoli 11 K. Tatica so prijeli v neki kavarni, kjv 'e praznil čašice. Strojarski delaveo J. Cejan v Miran jo pri delu prišel preblizu stroju, ki ga je prijel za nogo ter mu jo zavil, da se je zlomila. Prenesli so ga v tukajšnjo bolnišnico. V pretepu je bil ranjen neki Val. Končut h Vedrejana. Vsled tega je prišel k usmiljenim bratom v Gorico. Predor na HruŠICl, V tem predoru gre delo počasi izpod rok. Sodi so, dn predor uo bo prevrtan prej nego šele jeseni, izvrtati imajo še, nad 250 m. Proga iz Jesenic do Celovca se utegne tako precej zakasniti. Brilno In pevsko društvo „Šk0lju priredi due 14, maja veselico. Spored se objavi pravočasno. Toliko na znanje bratskim društvom. Zaprli SO mesarja K. Martinellija, ker je sumljiv, da je izvršil tatvine pri K. Bordeaux in v cerkvi sv. Ivana. Javni ples priredi fantovska družba v Go-jač«ih dne 30. aprila t, 1., pri katerem sodeluje prvaška godba. Plesalo se bode na novem plesnem podu. Pevsko fn bralno društvo »Miren" v Mirnu priredi v ponedeljek 24. aprila t. 1. veliko veselico s petjem, igro in deklamacijo; po končanem vsporedu ples. < klbor imenovanega društva prosi vsa bratska društva, da bi na ta dan ne prirejal veselic. Vspored se objavi pravočasno. Radi zločina pn _______, „„„B,........a„ poškodovanja in tatvine je bil aretovan v Trstu 21-letni dninar Josip Gulič, doma iz Avberja. Minolo nedeljo je namreč Gulič dobil v Fondo Coroneo 18-letno služkinjo Katarino Kofol, doma iz Kanala. Pričel je ž njo pogovor ter je slednjič povabil na čašo piva. Obiskala sta skupaj več krčem, a na večer je Katarina prosila Guliča, naj jo spremi domov. Odvedel jo je s seboj na novo opensko cesto, kjer jo je skušal posiliti. Ker se mu pa to ni posrečilo, je začel deklico razbijati s kamnom po glavi, ter jo bil tako dolgo, da je izgubila zavest. Pospeševanje Zdravja z vedno splošnejšo uporabo Kathreinerjeve Kneippove sladne kave pri naši vsakdanji kavini pijači se sme imenovati ena najvažnejših pridobitev zadnjih petnajst let na polju hranil in poživil. Kakor alkohola vpliva tudi zrnata kava s .strupeno tvarino (kofein), ki jo ima v sebi, jako kvarno na delovanje srca, kar utegne imeti hude posledice. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ublažuje, da celo kot primes zrnati kavi unL čuje te kvarne učinke skoro popolnoma, vendar se uveljavljajo njene dobrodejne lastnosti docela šele tedaj, kadar se pije čista, t, j, brez dodane zrnate kave. Izkušnja, da vsi, ki so se navadili Kathreinerjeve Kneippove sladne kave, ne morejo več opustiti te pijačo, priča najbolj, kako izredno jim tekne. Zato ni dandanes v nobenem skrbno urejenem gospodinjstvu pogrešati znanih zavojev s sliko župnika Kneippa, ki edini imajo v sebi pristno Iva-threinerjevo.Kneippovo sladno kavo. Samo odklanjajte pri nakupovanju morebiti odprto od* tehtane opražene izdelke in pazite na to, da tudi resnično dobite izvirne zavoje z imenom „Kathreiner". Neredna stolica pvovzvoča tisočere bolezni. Izkušnja uči in je skoro neverjetno h kako ravnodušuostjo veČina trpečega ljudstva ne skrbi za odstranitev tega zla. steklenica rogaškega „TempeI"-vreloa k vsakdanjemu vinu odstriupje z vspohom t«ko zlo. Vojna med Rusi in Japonci. Za vsako ped. Vse tri ruske armade se reorganizujojo in koncentrujojo južno od Catigčimn. Rusi so se umaknili do polovice pota v Hurbin. V uradnih krogih se zatrjuje, da bo ruska armada odslej branila vsako ped zemlje. Od ČangČuna je še 150 vrst do Harbina. Armada se bo oskrbovala iz skladišč in zalog •• '\i>-Japonci prodirajo ob železniški progi j iuk po cesti proti Kirinu, ob obrežju pu proti Vladivostoku. Rusko brodovje. Tretja ruska eskadra pod poveljstvom admirala Nebogatova je 21. t. m. odplula iz morskega zaliva Suda ob otoku Kreti proti Port Saldu. Od tamkaj se napoti naravnost proti Džibuti, kamor dospe v 10 ali 12 dneh. Ako je res, da je admiral lioždestvenski s svojim brodovjem zapustil Nosibe in odplul proti Džibntu, se združi vse rusko brodovje. prvi diii meseca aprila. Ministerstvo ruske mornarice odpošlje meseca maja še četrto brodovje m Daljni Vzrok, katero bodo tvorile same novo zgrajene oklopnice in križarke. -Oe mi justica pove, v katerem ozira zahteva od mene J pojasnil, ji hočem povedati vse, kar vem: toda/' pristavi smehljaje, »omeniti moram že naprej, da bode tega malo, kajti jaz) mnogo ne vem." „Ali ste služili uzurpatorjaV" nVstopil sem pri trgovinski mornarici, ko se je odpovedal prestolu.* nZatoženi ste prenapetega političnega naziranja,- pravi Villefort, ki mu ni bilo rečenega o tem niti besedice, ki pa se mu je zdelo-ugodno, izpremeniti vprašanje v obtožbo. r.Jaz zatožen politične prenapetosti, jaz, gospod V Ah, skoro me je sram povedati, toda za politična naziranja se nisem nikdar brigal. Star sem, kakor sem vam imel že čast povedati, šele devetnajst let; nič nisem in tudi ne določen za kako ulogo; za ono malo, kar sem in kar upam postati, če dobim mesto, ki zadovolji moje najdrznejše želje, dolgujem hvaležnost gospodu Morreltt. Tudi se omejuje vse moje, ne politično, ampak zafc'-!«w naziranje, na sledeča tri čustva: jaz ljubim svojega očeta, spoštujem gospoda Morrela in obožujem Mercedo. To, gospod, je vse, kar morem odgovoriti justici; vsekakor vidite, , »Pot okolo zemlje v 80 dneh«, »Otroci kape-taua Granta«, »Skrivnostni otok« itd. — N«*-kaj njegovih romanov je prevedenih tudi v.a slovenski jezik. * Zopet ministerska kriza»Italiji. — Komaj je dobro nastopilo novo ministerstvo, je že podalo demisijo. Predsedniku Tittoniju se je očitalo, da so - ulici Crosada v Trstu Emilijo Kanienjarin, vzel* sta ji prvič (v družbi z nekim tretjim) 3 K 50 v, v drugič sta jo vrgla na tla in bila, denarja ni imela. Obsojena sta Calligaris na 5, Giraldi na 3 leta težke ječe. 8r0ZM nesreči. — Na postaji južne železnice v Trstu se je pripetila velika nesreča, in sicer v noči na ponedeljek. Premikač Jakob Molk je šel do železniškega kotla, v kakoršnih se prevaža špirit, tam si napolnil steklenico špirita, potem jo je hotel spraviti, da bi jo zjutraj odnesel s postaje. Pri sebi je imel la-terno za signale. Pri nekem železniškem tiru se je spodtakni! ter padel. Razbila se mu je steklenica, in špirit se mu je razlil po nogah, razbila se je latema, in špirit se je unel. Molk je imel hkratu obe nogi v plamenu. Začel se je valjati ter vpiti. Njegovi tovariši so slišali klic ter tekli na pomoč, ali ko so prišli do njega, je bil plamen sežgal nesrečnemu možu že obe nogi do stegen. Molka so prenesli v bolnišnico, kjer je v ponedeljek pop. umrl. Nova kolonizaeijska banka. iz Zagreba podajo: Zagrebška hmttsko-slavonska banka je v zvezi z ogersko hipotekarno banko iu cskompino banko odločila osnovati posebno banko za kolonizacijo ": parcelirauje zemljišč v Hrvatski in Slavoniji po vzorcu novo osnovane take banke za Ogrsko. Ta banka bi imela parcelirnti v neobljudenih krajih velika posestva ter jih dajati narodu iz preobljude-nih krajev. Tako bi se uredila notranja kolonizacija ter bi se preprečilo izseljevanje. (iUivnicit, ki je že pokrita, je določena na eden milijo«, kron; bauka pa stopi kmaio v življenje. Kakor *e govori, je to novo podjetje deloma naperjeno proti ..Hrvatski poljedelski banki4* in pada v oči, da je ta nova banka v zvezi z odrsko banko, ki ima enake svrhe. Laški socialni demokratje iz Avstrije in Italije bodo imeli dne 23. in 24. aprila v Trstu skupni shod. Na dnevnem redu je: „Stališče italijanskih socialnih demokratov v Avstriji k narodnim in drugim vprašanjem''. Zav^iii Hrvatje. Nemška gledališka družba iz Maribora je hotela prirediti nemške predstave v Varaždinu. Občinski svet je to skoro Mi;>i,\sm> prepovedal. Samomor V TrStU. — Usmrtil se je Leon Dorengini, trgovec z mobilijami v Trstu. Živel je ločeno od svoje žene. V trgovini pa je imel neko 31 letno vdovo D. Bradaschia, ki se je usmrtila 6. febr. letos. Sedaj ji je sledil on v smrti. Atentat na policijskega šefa v Varšavi. — Zvečer 26. t. m. je bila vržena pod voz policijskega šefa v Varšavi, po imenu Nolken, bomba. ^^Mft^ilBU^ : 2Gr f,. m. ob 8. in četrt uri zvečer 'je eksplodirala v dvorišču pražke policijske uprave bomba, vsled česar j"e bilo ranjenih 5 oseb, med temi dve smrtno. Policijski šef se je peljal v kočiji na .jnestojiesreče. Nedaleč od viseljskega mosta je bila vržena proti njemu bomba. Nolken je bil na obrazu, na desni roki in nogi težko ranjen. Storilec je ubežal. Atentat na policijsko postajo se je, kakor se zdi, izvršil v svrho, da bi se policijskega mojstra prisililo, da gre na policijo. Oseba, ki je izvršila atentat na policijskega mojstra, je bila najbrž sama na begu ranjena. Atentat z bombo je provzročil 18-letni ključavničar Štefan Okrieja, doma iz okraja Novo-Minsk. Dva slučaja smrti na krovu parnika »Carpathia". - Dne 23. t. m. je prišel v Trst parnik „Carpatbiau iz Nevvjorka. Med raznimi potniki »ta bila tudi dva v tretjem razredu, ki sta se vračala iz Amerike v domovino. Kden je bil 24 letni knjigovez I). Hruška iz Jtiimu-nije, drugi pa lil let stari S. Slečkovski iz Hrvatske. O Hruški se pravi, daje bil že nekaj bolehen, ko je nastopil potovanje, drugi pa je bil zdrav. Hruška je bil ves srečen, da se je vrnil; po zajutreku se je vlegel, pa kar nakrat umrl. Ko so njegovo truplo nesli z ladje, je prišlo Slečkovskemu kar nakrat slabo, in par minut pozneje je umrl. Demonstracija čeških rekrutov. v Brno so se pripeljali k naboru mladeniči iz občine Babic na treh vozovih, ki so bili prirejeni kakor mrtvaški vozovi. Oviti so bili namreč s črnim suknom in venci, a ž njih so plapolale črne zastave. Na velikih črnih deskah ko imeli vozovi sledeče napise: »(Sivino, ker moramo iti! Kdor bo potrjen, postane suženj! Naše življenje hočejo imeti; našo dušo iu naš jezik ubijajo! Armada je grob naše mladine, ječa naše svobode. Orožniki so napise konrt-skovali. NOV Otok, V južno-japonskem otočju je nastal vsled vulkanskega delovanja nov otok. Otok je velik 5000 yards in proti morju posut s peskom. Na severni strani otoka je jezero z vrelo vodo. Južna obal je skalovita. Otok je dobil uradnim potom ime Nishima. Skrivnostna bolezen se je pojavila v Mia- delfiji. Zdravnik Craig je zdravil nekega bolnika, katerega niso hoteli vsprejeti v bolnišnico. Bolnik je umrl, a dva dni potem je v strašnih mukah izdihnil tudi zdravnik Craig. Le!st zdravnikov, ki so Craigu pomagali, je obolelo od iste bolezni, ter se nahajajo sedaj v smrtni nevarnosti. Zaprli so se v posebno stanovanje ter ne občujejo z nikomur. Živijensko zavarovanje po razglednici je najnovejši pojav na razgledniškein polju na Angleškem. Tvrdka Wrench je izdala tako karto, ki zavaruje odpošiljatelja za 24 ur na 10.000 mark za slučaj smrti, ako zavarovanec izgubi življenje pri uporabi kakega javnega transportnega sredstva. Zavarovalni paragraf se, nahaja na prednji strani karte in ga mora*nodpflfSiIja-telj podpisati s črnilom. Občinski zastop V Puljtl bo baje razpuščen Še. pred konstituiranjem. Imenovan da bo vladni komisar. 80 bomb na pokopališču. — V Varšavi je našla policija v nekem zidanem grobu na Pav-lovskega pokopališču 80 skritih bomb. Zaprli so več oseb. — Ta vest se uradno de-mentuje. SredStVO proti tuberkulozi-?--=-Profesor--Levy-| v Milanu je naznanil italijanskemu kralju Viktorju Fmanuelu, da je našel sredstvo, s katerim se na lahek način in zanesljivo ozdravi tuberkuloza. 0 Utrdbah V Pulju. Izkušnje izpred Port Arturja hoče uporabiti vojaška uprava pri utrjevanju Pulja. Mornariška uprava hoče zavarovati v pristanišču usidrane vcjne ladje tako, da ne bo mogoče zapreti vojnim ladjam izhode iz pristanišča. Zato so potrebne večje zgradbe, da bo vojno brodovje v popolni varnosti v vojnem pristanišču. Obenem so pa tudi potrebne utrdbe od vhodu v pristanišče, da l)o sovražniku onemogočeno zapreti vhod z branderji. Pred 800 metrov širokim vhodom v vojno pristanišče- leže Brionski otoki. Na zahodu jih loči od celine pristaniški basin, na severovzhodu pa Kaznnski prekop, ki je pulj-sko vnanje pristanišče in ga varujejo imiogo-biojne dobro oborožene utrdbe. I).- bo pa vhod v vojno pristanišče v slučaju vojne popolnoma zavarovan, zožijo Fazanski prekop na 40O metrov. V ta namen zgradijo dva nasipa. Prvi nasip bo zgrajen od utrdbe Marije Lujize proti sredi prekopa iu drugi od otoka Vel, iiriouija mimo Peredskih utrdb proti sredi prekopa. Med obema nasipoma bo prostora le 400 metrov in mogočne utrdbe bodo zabtanile vsak sovražnikov poizkus, zapreti vhod v puljsko vojno pristanišče. Nasipa bosta široka liO metrov in ob pričetku in na koncu 20 metrov. Zvezali ju nameravajo z mostom na vrtilo. Poleg teh zgradb pa nameravajo prekopati zemsko ožino pri tnkozvanih Maksovih lopah, da bo še en izhod iz vojnega pristanišča. Drugi prekop bo zadostno zavarovan po trdbahu Stoja in Bourgnignon. Po dovršenih zgradbah bo imelo vojno brodovje v Pulju na razpolago tri izhode in ne bc mogoče brodovja tako zamašiti v pristanišču, kakor je bilo rusko v Port Arturju. MakSim Gorki pride pred sodnijo baje 12. maja t. 1., in sicer v Petrogradu. Obdolženje, tla jo sestavljal oglase, vzbujajoče narod na revolucijo. Razprava se bo vršila baje pri zaprtih durih. Dveletna vojaška služba na Francoskem. — Poslanska zbornica je sprejela načrt zakona za dvoietao vojaško službo. Velik del socrjalistov je glasoval za načrt, kar je omembe vredno. Dveletna vojaška služba se razteza na vse vojaštvo. Ali jednoletnih prostovoljcev ne bo več po tem zakonu, kakor tudi morajo edini sinovi-vzdrževatelji rodbin služiti odslej po 2 leti. Vojaška uprava sodi, da more le na tak -način ostati pri sedanjem številu vojaštva. Ali je mogoče topničarje in konjenike zadostno izvežbati v dveh letih, se pa šele pokaže. Turško Oboroževanje. — Javljajo nam iz Skoplja : Turška zbira vedno več vojske in jo pošilja proti novopazarskemu sandžaku. Te priprave morejo biti edino sigurnostne mere proti eventualnemu napadu od Avstrije. Proti Srbiji in proti Bolgarski to ne more biti naperjeno, ker je Turška zelo dobro informirana j) tem, damedSrbijo inBolgarskonepbstoji nikakova vojaška zveza, ki je sploh nemogoča sedaj, dokler imate Srbija in Bolgarska popolnoma drugačne poglede na makedonsko vprašanje. Vsi s strahom pričakujejo spomladi, ker je vse prepričano, da pride do resnih komplikacij. »Jugosl. Korespond.« *GesarJevič Saharski«. Giosoviti Jacquas Lebaudv ima sina; nanfrec njegova ljubica, kateri je dal naslov grofica de Lochesje povila sina, S to žensko se je bil Lebandy, cesar Sahare, seznanil v Bruslju, potem pa je živel ž njo v Parizu. Ko sta se nekaj sprla, jo je zapustil. Sedaj ga je tožila radi očetovstva. Lebnudjr se je udal, zahteval pa, da naj francoske oblasti njegovega sina vpišejo v matrike za podanika saharskega cesarstva, V Franciji so se mu seveda smejali, zategndel pa namerava iti v Švico, skleniti morgmuttični zakon, v nadi, tla se ga oblasti v Švici usmilijo ter vpišejo njegovega sina za podanika saharskega cesarstva. Tako bi Štelo to slavno cesarstvo: cesarja, cesarico in cesarje-viča, edinega podaniku. Zanimivo sporno vprašanje, v Hamburg« je dobil v neki gostilni gost v školjki biser. Ni ga dni krčmarju, marveč jo šel k zlatarju vprašat, koliko je vreden. Zlatar je rekel prvotno 3000 mark, Najditelj ga ni hotel dati, Ivo je prišel zlatar potem za njim v gostilno, je izvedel gostilničar, za kaj gre, ter hitro rekel, da biser privida njemu.' Sedaj teče pravda, in sodnija odloči v kratkem, kdo ima pravico do biserja, ali krčmur ali gost. Ki)jižc\Vi)Osh Slovenska ŠOlSka Matica je izdala 3 knjige: Itealna knjižnica, I. del, Zgodovinska učna snov z a lj udske šole, spi-suje prof. J. Apih, četrti snopič. Pedagoški letopis. Uredila H. Schreiuer. in dr. Tominšek. Vv.ne si ike kIjudskošolskim berilom. Drugi del, 11. snopič. Uredila H. Schreinerin dr. ,1. Bezjak. ,. da. gospod," odvrne Dantes, .in zahvaljujem se vam, kajti bili s*«* v.;i več prijatelj nego sodnik." ..Pridržati vas moram torej še nekaj časa v ječi, a kar najmanj časa mi bode mogoče, (.»lavna priča zoper vas je to l'i>mo, in glejte../ Villefort stopi k peči, vrže pismo v njo in ostane tam. dokler ne ostane po njem samo pepel. ..In glejte/ nadaljuje, „jaz je uničim. ,l> gospod." vsklikne Dantes, „vi ste več kakor pravični. v'i ste poosebljena dohrotljivost / • Toda čujte," nadaljuje Villefort, „tako dejanje vas je izdalo [wx z zaupanjem do mene, ali ni res?" -*> gospod, samo zapovejte, in hočem vas ubogati/ -Ne,- pravi Villefort, bližaje se mlademu možu, „ne za-V"vediu>in. samo svetujem vam." -Govorite, in vaš svet hočem ubogati kakor povelje/ ..Pridržati vas hočem do večera tukaj v justični palači; morda vas pride zaslišat še kdo drugi. Povejte mu vse, kar st*' povedali meni, toda nikomur, in naj bode Llorkoli, niti be-iw o tem pismu." * Obljubljam vam, gospod/ zdaj je bil videti Villefort kakor oni, ki prosi, .. jetnik wr oni, ki navdaja skuiika s poguw«u. -Kazumljivo vam je,* pravi, zroč na sežgani papir, „da ^«m tega pisma zdaj. ko je sežgano, ne more nihče očitati; ^' vas kdo vpraša po njem, samo zanikajte vse, zanikajte presno, iii rešeni ste/ R Zanikal bodem, bodite brez skrbi/ pravi Dantes. -Prav, prav," pravi Villefort in položi roko na zvončevo ^'ico, da bi pozvonil; toda naenkrat vpraša: »Ali ste imeli samo to pismo ?* sedi« kakoi p Samo to/ ,,1'risezite mi'/ Dantes dvigne roko. „Prisegam,"' pravi. Villefort pozvoni. Policijski komisar vstopi. Villefort se mu približa ter mu zašepeče nekaj besed na uho. Komisar mu samo prikima. »Pojdite z gospodom/' pravi Villefort Dantesu. Dantes se pokloni, vpre v Villeforta poslednji pogled hvaležnosti in odide za komisarjem. Komaj se zapro za njima vrata, zapuste Villeforta moči, da omahne onemogel na svoj stol. Čez nekaj časa reče: „0 moj Bog, od česa sta odvisna življenje in sreča!...! Če bi bil prisoten kraljev proknrator ali bi bili poklicali mesto mene instrukcijskega sodnika, bi bil jaz izgubljen, in to pismo, | to prokleto pismo bi me strmoglavilo v prepad. O, oče moj, j oče moj, ali ostaneš vedno ovira moje sreče na zemlji ali sej bodem moral vedno boriti s preteklostjo V* S Nato se zazdi, da je posvetil v njegovo dušo nepričakovan žarek svitlobe, in obličje se mu razjasm. Smehljaj pogladi njegova zgrbančena lica, njegove bledeče oči dobijo zopet svoj navadni ostri in odločni izraz, in zdi se, da ves pomirjen nekaj razmišlja. »Takoje," pravi; „da, to pismo, ki bi me bilo lahko po-gubilo, bode morda moja sreča. Kvišku, Villefort na delo!" In ko se prepriča, da ni jetnika več v prednji sobi, odide namestnik kraljevega prokuratorja ter pohiti proti hiši svoje neveste. vin. Grad If. Ko gre skozi prednjo sobo, da policijski komisar dvema Čakajočima orožnikoma znamenje, na kar vzameta ta Dantesa v j svojo sre.Io in odideta ž njim skozi vrata, ki so vedla iz stanovanja kraljevega prokuratorja v jiistično palačo. Kakor se je dotikala Villefortova soba justične palače, se je dotikala justična palača ječe, tega temnega poslopja, ki gleda z vsemi svojimi odprtinami na stolp Accoules, ki se dviga pred njim. Po mnogih ovinkih dolgega hodnika, po katerem sta vedla orožnika Dantesa, zagleda ta vrata z železno omreženim oknom, na katera udari policijski komisar trikrat z železnim kladivom, da se odzove v Dantsnnvem srcu boječ odmev. Vrata se odpro, orožnika ga potisneta skozi nje, ker se je Še obotavljal. Dantes prestopi usodepolni prag, in vrata se za njim hrupno zapro. Drug zrak mu leže na prsi, mefitičen in težak; bil je v ječi. Peljejo ga v precej dostojno sobo, ki pa je bila omrežena in skrbno zaprta; pogled na njo mu ne vzbudi nikakega strahu. Sicer pa so mu že zvenele v ušesih kot sladko upanje besede namestnikove, govorjene s tako sočutnim glasom in obrazom. Bilo je že ob štirih, ko so dovedli Dantesa v njegovo sobo. Kakor smo že povedali, je buo prvega marca; jetnika je obdala torej kmalu popolna tema. Njegov posluh je postal tem dovzetnejši, čim bolj je bil nedelaven njegov vid. Pri vsakem najmanjšem Šumu je vstal, prepričan, da prihajajo, da mu vrnejo prostost, ter stopil za korak proti vratom. Toda kmalu se je izgubil šum v drugi smeri, in Dantes je omahnil na svojo pručico. Končno, proti deseti uri, ko je pričel Dantes že izgubljati vse upanje, začuje korake, bližajoč se, kakor se je zdelo, to pot njegovi sobi: res se bližajo koraki vedno bolj in bolj ter obstanejo končno pred njegovimi vrati. Ključ se obrne v ključavnici, masivna vrata se odpro, in sij dveh bakelj razsvetli sobo. V siju teb bakelj se posvetijo Dantcsovim očem sablje iu puške štirih orožnikov. (Dalje pride.) 10 07 5 NAZNANILO. Podpisani si usojani naznaniti slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem otvoril v prejšnjih prostorih »Mizarske zadruge* v Solkanu svojo veliko tovarno ¦ pohištua useh slogou, ===== od najpriprostejega do najmodernejšega. == Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih ter jamčim glede svoje tehnične izobrazbe za precizno in v vsakem pogledu dovršeno delo. Cene bpez konkurence. Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem Fran S^ebeiliČ, mizarski mojster. Slično dunajskim tvrdkam S« m znižal tudi jaz radi I pozne zimske sezone I i i 11 Stampilje iz kavčuka vseh vel i kosti j in oWiR (v medaljonih, svinčnikih itd. s poljubnim besedilom izdeluje JoSlp KrmpOtiČ v Pulju HHI Piazza Carli štev. 1. aster pošilja naročila iranko na dom. Naročila sprejema tudi »Goriika Tiskarna" A. Gabriček v Gorici, kjer so razvidni tizorci stampilj. Kai^ol f)i*ašal<, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za blrmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-ogbrojim naročila ter obljublja solidno postrežbo po jnko zmernih cenah. Gorica # Gorica Hotel jri zlatem jelenu"! v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača" in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. itn ••••••»»——•—#e——< Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Gorso Franc. Gius. št. 2. filijalka V isti ulici št 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir~ mance, poroke itd. Vsa naročila ''^vršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Z« veliko noč priporoča goriške piaee, potice Itd. A. vd. Berili i Gorica Šolska ulica št. 12 velita zaloga oljfcinoia olja prve vrste najb ijših tvrdk iz stre, Dalmacije, Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K -64, —72, —-80, —-88, —96, 1-12, 1-20, 1-3«, 1-44, l-(JO, 1-80,'2- . -------- Na debelo eene ugodne. -------- Pošilja poStninc prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno Pravi vnski Ms in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. i •Si jako občutno eene vsega zimskega blag;a in sicer: Raznovrstne pletenine za dame in gospode^kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-perilo, volnene rute, šerpe, dalje kožuhovne ovratnike, svileno blago, raznovrstne okraske za obleke itd. Dalje priporočam svojo veliko zalogo krasnih ovratnic za gospode, belega perila, dišav, mila, glavnikov, pasov, predpasnikov, modercev, dežnikov, žepnih robcev, galoš, domačih čevljev, hlačnikov itd. I J. ZORNIK sedaj Gosposka - Gorica ulica št v. 10. j\nton 3vanov pečenko - Gorica TEKALISČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogi monarhije v sodih od 56 l naprej, zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarne S. jfruerjevih dedičev v Ljubljani in plzenjskega piva ,r raz'•<>]* i loveče tteku »Meščanske pivovarne". Zaloga ledu, karerega se oddaja I« na debelo od J 00 kg naprej, Con« zmarna. Postrožba poštena In točna. m ii 1 03 Zavod cerktferjih urnetqiq „Madoqqa" Si Ulrich, Groden, Tirolsko se priporom častiti duhovščini v.a izgotovljenjc SV. razpel, 8». kEpOV, Jaslic, kriŽ6Yllf pOtOV, altafjev, prižnlc itd. ter jamči za točno in pravilno izvršitev. Spričevala o lino izvršenih delih so na razpolago. Premije: Inoinost, Dunaj, Bozcn, Pariz. siv" Zahtevajte cenik! -"**» TrLotf5ko-obrtrja rej^troVarja zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu." Hranilna vlog« obrestuje po *'/,%, večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru - Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posoilia daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačavanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po i krono na teden, t j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 30. junija 1904: Da!«il: t) podpisani.........K 1,174.800- b) vplačani........» 376.103-— Dan* pasajlla..........> 1,930.929-— Vlog«................» 1,828.591'— ZLATAR H = DRAGOTiN VEKJET = 1 fC. VECCHIET) g ===== Corso 47 - TRST - Corso 47 _ jj Priporoča svojo prodajal"ico zlatanine, srebrnine ter žepnih, 3 zlatih in srebrnih ur. ;'* Sprejema naroebe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. ^ Velika izber srebrnine za darila. 3 Kupuje a t zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. 5 t:,.: .„ • • Cene zmerne. ...... ;$ Za pomladno in poletno dobo bogata izbira klobukov za dame po zmernih cenah. v Raštelfn št. 3, II. nadstropje. isee se učenca = za knjigarno in trgovino z tnuzikalija1111 in umetninami. ___—-— Ponudbe na: Soriška tiskarna fl.Gabrščefc.