DolcTijske Novico i/lajajo vsak fKífrliíU; ako ; : je ta (iiui {»rnziiik, (ian poprej. : : Cetia jiiii je ccio leio (oti april» do aprila) s k, za pol lern l'ôo k. Naroi-nina ZR Keiii(";ijo, Bosno in driiffc evropske íiržave znaša ;i'i>0 K, /,a Airieriko 4--50 K. liist ill (i^'iasi se plačujejo iiaiirej. Vso «lojiisiej uarofiiiiio iti oznanila S[(rejeitia tiskarna Krajec nasi. Še en sovražnik. t Dočiiii obilaja našo tližavo na zunaj obroč sovražiiiliov, lioteC jo občnlno oslabiti, Če ne docela iniiciti, jo -gloje na znotraj Cisto ])i1 korenini finli Inid s«\tažnik in sila nevaren. Ta je p i'« ti krščanski ihtli, ki ga silijo brezverci, vede ali nevede pod vplivom iiiednaiodnili fiaina/.onov. Avsiviji gre za obstanek prav zares. Če bo premagala obojega sovražnika, jo čakajo še soliični dnevi, bo še živela, še dolgo cvetela. Ali jih bo? Upajmo, dokler dilianio! Ta notranji sovražnik iii nov. Že davno pred vojsko je zbiral moči, se je uril in skušal tuiiitam se postaviti pokonci in Kačeti neizprosen boj. Pa časi iini niso bili ugodni. Državni možje so ga krotiti, mu niso dovolili dovolj duška. V začetku svctovtte vojske je moral ustaviti vsako Kunanjo delo, Zato se je zdelo nekaterim, dase i)o spi'cobi'nil in opnstil svoje načrte. A so se Imdo varali. Sovražnik čuje; Še dela. Še kuje načrte, še zbira sile, da nastopi ob ugodni priliki precej po končani vojski. Kaj boče pravzaprav? 13oj zoper Kristusa, zoper njegov nauk, zoi)er njegove ustanove. Hazkristjaniti iiočc (iržavo, vzeti veri vsako mesto v javnosti. Da to doseže, dela previdno po izgotovljeiicni načrtu. Najprej odstranimo kriŽ iz šole. Za lioga, za vero, za krščanski nauk ni prostora v šoli. 1'otem naj se iiptilje državna poroka, prav tako tudi razporoka, ali drugače povedano: ljubezen naj bo svobodna. Tako liočejo krščanski veri izpodbiti v drŽavi podlago, državo razkristjaniti in jo s tem uničiti. Na vse to se dela že sedaj med vojsko s polno paro. Sledi dokaz zaenkrat le za delo sovražnikov ozir „svobodne Šole". „Svobodna Šola" društvo, ki lioče razkristjaniti šolo, je obhajalo letos meseca marca na Dunaju občni zljor. Tu so na-migavali govorniki odkrito, da je vse pri-pi'avljeno, da se začne po vojski delo, da se oprosti šola vezi, ki jo je vanje vkovalo nazadnjaštvo in sovraštvo omike. Di'ugaČe povedano: po vojski mora krščanski nauk, sploh beseda Bog iz šolskega pouka. In ko so se vkvarjali spočetka letošnjega leta v naučném ministerstvu s pi'e-osnovo šolskega pouka in so pri tem seveda mislili dati prostora tudi verskemu iionkit, je ista „svobodna šola" precej ogorčena zavpila, ker se pri tej preosnovi še vedno misli na versko vzgojo mladine po šolah. ■ Stvar je torej jasna. Kam pi'idemo, če bi se te namere uresničile! Prav tje, kamor hiti Francoska dežela, kjer je vse to že precej izpeljano in po kateri se hočejo ti brezverci ravnati tudi pri nas. Slišinio vedno tožbe o podivjanosti francoske mladine, o polnili ječah, niiadostuih zločincih, vidimo njihove vojake, ki nič ne opravijo, vidimo, kar je dokazano, da hiti francoski narod v propast. In vse to že sedaj, ko še živi v deželi katoliški duh, ki je vzrastel in se okreiiil v teku veliko stoletij in ki se ue da na niali ukon-Čati, Ta dnh gine vedno bolj. Kaj bo, kadar bo izginil! Prav to grozi tudi nam, in se bo tudi uresničilo, če zmagajo brezverci. To je jasno tudi samo posebi. V mladih ljudeh divjajo hude strasti. Če se jim udajo, liodivjajo tiopoliioma, Morajo jiIi torej krotiti, držati v pravih mejah. Ali jih bodo krotili? (lotovo, Če bodo nvideli, daje to potrebno. Kjer živi katoliška vera, jih kroti ona, ker je to zoper voljo božjo, ker si s tem uničujejo časno in večno srečo svojo. Tndi sovražniki krščanstva priznavajo, da je treba tiiladino krotiti. A zato, pravijo, ui treba vere. Bo pa država jtrc-poHidala tatvine, prezgodnje spolno uživanje, pa bo. No, koliko dosežejo samo državni paragrati, ni težko povedati. Oko postave, ki naj pazi, da se iiaragrafi iz-poltijujejo, prav veliko dejanj ne more zaznati, ne dokazati. „Bomo pa fantom pojasnili," pravijo, „kako je ostudno injan-čevanje, kako je neolikano, izobi'aženega človeka nevredno, pretepanje in ))obijanje, bomo dokazali, da jim Škoduje prezgodnje in nezmei'iio meseno uživanje, jih bomo pi'epričali, da ljudje ne morejo Živeti v družbi. Če bi oni kradli ali ropali. Tako poučeni fantje bodo potem opustili pijan- čevanje, pretepe, tatvine, nečislovanje in podobno," O kako se motijo taki tiiodrijain". 'J'o naj brzda mlaiiino v šoli in potem! Če v hipu, ko gori mladina v strasti, še strah božji ne pomaga vselej, da bi ji ne ustregla, kaj naj potem še pomaga! Mar ji je, ali dela častno ali nečastno, olikano ali neolikano in podobno. Kakšna bo torej mladina, ki ne bi l)ila versko vzgojena. Kakšni bodo moŽjc, kakšne žene, ki bodo zrastli iz te mladine, iiod bo hiral in zašel na pot, ki pelje v propast. Zato smemo upravičeno upati, da se bo država upi'la takim naklepom. Trdno pričakujemo, da naši katoliški poslanci ne bodo nikdar glasovali za take brezverske predloge. In še najmanj, da bi mogla postava, narejena v takem zniisln, dobiti najvišje odobrenje. S tem bi bili začeli narodi propadati, sami sebe končavati. Pa tudi sicer ni pričakovati, da bi mogle v Avstriji prodieti take brezverske postave. Kaj ohranja Avstrijo, kaj veže narode sknp. 5Iar narodna edinost, kakor veže nekatere druge države? Nikdar. Veže jih ljubezen do skupne matere, Ijnbezeu do prestola in to — ljubezen do katoliške matere, katoliške vladarske ro-dovine. Vera je tisti znak, ki posvečuje Avstrijo in cesarsko hišo, in jim ohranja narode zveste. Če pade ta znak, ali ne bi padla tudi vez, ki veže avstrijske narode? Obnova parlamentarnega življenja v Avstriji. „Slovenec" piše: V ponedeljek, dne i!3. oktobra so se zbrali zastopniki vseh strank poslanske zboi'iiice na vabilo zborničnega predsednika dr, Sjivestra na Dunaju, Misel, da bi se glede jia ministrsko krizo seja odložila na poznejši čas, se je opustila vsled odločnega ugovora osobito od strani Slovenske Ljudske Stranke. Poteka in zaključka sestanka se smejo odkiito veseliti vsi, katerim je pri srcn blagor države in njenih narodov. Vsi zbrani parlamentai'CÎ od najzmer-nejŠih do najradikalnejSib strank, od najskrajnejše desnice do najskrajnejše levice — so slovesno dokumentirali svoja č».stva za državno misel in obenem soglasno zahtevali, da se nemudoma skliče državni zbor. Zoper iK)(rebne garancije rednega delovanja državnega zbora v smislu patrijotičnili omejitev, ki jiit zahteva sedanji položaj, ni bilo nobenega ugovora. Poslanci so tedaj držali, kar joljudstvo od njih pričakovalo. Nobena parlamentarna stranka ni več ovira, da se državni zbor takoj skliče. Besedo ima sedaj novi ministi'ski predsednik, ki bo gotovo moral upoštevati tako važni pojav vseh strank državnega zbora. Dokler tega pojava ni bilo, je lahko sleherni dvomil o delavnosti poslanske zbornice, ki se je morala raziti 1. 1314 radi obštrukcije od Češke strani. Danes pa tak dvom nima niti sence opravičenosti. Parlament jo sam iz sebe odstranil vse dvome in vse ovire. Naša država se vsak hip laliko povrne v vrsto konštitucijonaliiih držav — in to bo, kakor je ojjravičeno rekel dr. Šustcršič — istovetno z dobljeno bitko. Narodi hrepene po ustavnem življenju, lirepene po tem, da \)ridcjo po svojih poslancih zopet do besede v državi. — Narodi so pa tudi pošteno in v resnici krvavo zaslužili, da se upošteva njihova želja — (em bolj, kei' se gre za i)ravico, ki je zajamčena v državnih temeljnih zakonih. Besedo imanovi ministrski predsednik. Dopisi. Iz vojne nam piše Franc Taborski sledeče vrstice: „Poi'očaiiř par besed. Bivam jako v slabih zapuščenih krajih v visokih sneženih ledenikih. Vendai' me pa tudi tukaj najdejo Dolenjske Novice, ki jih vedno redno dobivam. Z veseljem jih pričakujem, da se malo razvedrim ž njimi. Zdi se mi, kakor bi me prišel moj ljubi domači prijatelj obiskat in to Še posebno zaraditega, ker nimam nobenega Slovenca za kamerada. 8ani sem med drugimi narodi, katerih je LISTEK. Zgodba o materinem srcn. M, Biiol. — 1'revul ZvoDiiiiir Selau. Ob bretajnski obali na Francoskem stoji neka veiika, samotna skala.. \ raz-poklinah i)reli)ivajo morski galebi. Tukaj ne raste nobeno drevo, niti grm, samo revna trava poganja tu in tam iz skalovja. Toda kra-sen je od tu pogled na moije, kajti skala je potisnjena daleč naprej v morje, katerega valovi butajo z veliko srditostjo ob njo. In kei- je ta skala daleč vidna mornarjem, so sezidali v davnih časih na njej kapelico, kateie vitki stolpič pozdravlja prišle kako)' odltajajoČe. Zvon v stolpu je bil pa zelo skrivnosten. Ki bilo nobene vrvi obešene na njem in tudi nikdar ni kdo zvonil. Včasih i)a, tako pripoveduje jirav-Ijica, je začel zvoniti sam od sebe in kdor je slišal skrivnostni glas, je padtil na^kolena in molil, kajti to zvonenje je iiomenilo, da se nahaja kateri luoinar v smrtni nevarno.sti. Bretajnski iiioi'narji so se posebno radi pripoi'očali Naši Ljubi Gospe od zvona. Stene te cerkve so bile pokrite z dai'ovi in noč in dan je gorela luč pred sveto po- dobo. Potem so pa prišla grozna leta revolucije in državljan,skill vojn; darovi so bili vplenjeni, cerkvica razdrta, stolp podrt in požgan, tako da so oil cerkvice ostale samo črne razvaline. in zvon? Bil je izginil in nihče ni vedel, kje se nahaja. ■Vendar skala ob morju ni bila tudi sedaj ne zapuščena. Mornarji so še vedno obiskovali kraj, predno so odjadrali na morje, še pogostejše pa so prišle njiiiove žene in otroci. Z rožnim vencetii v roki so klečali pred podobo, ki se je bila ohranila skoro čudežno na neki napol razi)adli steni. Pobožne roke so naredile nad |>o-dobo i)repros(o stj'eho in ta podoba, okoH katere so di\ jali moi'ski vihaiji, je vlekla bolj srca ljudi k sebi, kakor mojstrsko delo, ki stoji na marmornatem oUaiju, Nekoč je priromala tudi neka čino opravljena gospa, objokanih oči, k naŠi Ljubi (hostie od zvona. Bila je gosjia Ožje, vdova nekega kapitana, ki je pred kratkim umrl mornarske smrti v besnečih valovih. Svoji sojirogi ni zapustil ničesar drugega, kot neomadeževano ime, majhno penzijo in ljubkega otročička, ki je ležal še v zibelki. Bila je važna stvar, ki je pripeljala gospo semkaj: Marija naj ji izprosi, da mladi FmilČek ne bo izbral očetovega poklica. Toda s samo molitvijo se skrbna mati ni zadovoljila. Predno bi pogledalo Emilovo oko poželjivo po morju, se je izselila iz malega pristaniškega mesta it) šla v notranjost dežele. Ko je otrok malo odrastel, tnu je večkrat pripovedovala od očeta in s kakšno ljubeznijo! Kazala mu je njegov daljnogled, njegove zemljevide, sploh vsç predmete, ki jih je rabil in jih je mati sedaj hranila kot svete relikvije. To ni moglo vzbuditi v otroku veselja do mornarskega staiui, posebno še, ker jo videl bridke solze, ki so tekle materi iz oči, ko je govorila o očetu. Večkrat v letu je romala mati na skalo ob morju. Fmil je ni smel spremljati, tudi ni nikdar povedala, za kaj iirosi. l^boga mati ! Ni vedela, da je začel sanjati Emil, brž ko je inišel k pameti, o moiju in mornarskem življenju. Morje, katerega Še ui videl, ki ga še ni zibalo, morje, ki ga je mati varovala prod njim kot pred pogubo, ga je neprestano valjilo s svojim tajinstvenim čarom. 'J'oda bral je materi v očeh težko skrb in kadar ga je s tresočim glasom vprašala: „Otrok, kaj liočeš postati?" ni dal odgovora in je zbežal stran. Prišel pa je nekoč na obisk očetov brat, ki je bil tudi moi'nai'. Ta je začel brezobzirno govoriti: „Svakinja, kaj se braniš. Vendar ne bo odvi'gel stare navade naše družine, Mi Ožjeji smo vsi pridni mornarji, to nam je v krvi. He, mladi, stric te bo enkrat vzel na ladjo!" Emilové oči so se bliskale, videti je bil kot jetnik, ki so mu povedali, da je prost. „Dravo!" je zaklical stric, „ti imas čisto očetovo naravo." Tudi mali je videla navdušenost dečkovo. Vsa žalostna je zajokala. „Bodi vendar pametna!" jo je tolažil stric, „kaj pa naj postane druzega? Pisač pri notarju, pomočnik v trgovini, natakar v hotelu. Vsakemu človeku je dal Bog njegov poklic, če ne postane to, postane lump. Zanesi se na to, svakinja!'' Kaj je hotela uboga mati? Privolila je s krvavečim srcem. Toda predno ga je pustila od sebe, ga jc peljala k sveti podobi ob morju, da ga postavi v zaščito nebeške kraljice. Tedaj je prvikrat videl morje. Komaj je zagledal prvi kos inoija, svetlikajoč se v žai'u opoldanskega,solnca, je obstal kakor začaran, njegove oči so 0(1 viicli veli'ov dovolj, fiidi cigana nc manjka. Zima jo huda tukaj, skoi'aj vsak (lan pada sneg. Srbski ujtilitiki nam ju'i-naSajo živila in drva za kui'javo in tako s(j preži v ljamo dan za dnevom. 8cveda nam po-šilja vnics polcntar svoje svititiisne {»ozdrave; ali nii tiiu jili tudi vi'a(";atiio. rrisri',110 željo itiiani k sklejm : Naj nam naznanijo Dol. Novice kaj ktiialn Ijiilii mir, kateiega vsi ž(;ljno i)ii(*akujcnio. Naj se nas tismili lîog! Srííne iiozdiavc!" Iz Adlešič oktobra. Zopet nam je vzela vojska enega našili žiipljanov. Dno 20. t. m. pi'ejela je Ana Novak iz Sel b. št. 4. vojno dopisni«) oil vojaškega dii-hovnika, v kateri ji s|)oro(^a, da je ))adel njen mož Peter Novak, dne 1 t. oktobra na italijansketii bojišču na Tiiolskcm, in da je bil pokopan 13. okt. v ]\Iit.te]bretli-u. Star je bil S(.de 29 let. Zapnštla dva mala otroka od 3 do (i let. Jill je eden najboljših in najpo-stcnejSih niož in prav ski'ben gospodar, zatorej ga je toliko bolj Škoda. Od drugih naših vojakov pa smo izvedeli zadnji l'as, da sta v ruskem ujetništvu: Anton Milek, posestnik iz Adlešiíí h. št. M., ifi Miha Novak-Hi'U.sta, posestnik iz Sel b. Št. (i. Dva fanta pa sta bila ranjena na italijanskem bojiŠćii in sicer: Jože l'ožisk iz Adlešič h. št. 2(i,, bivši brivski jK)moť.nik v Celovcu, in Jože Adlešič, posestnikov sin iz Gorenjec h. št. 7, Vojska in smrt. Navadno gledamo in vidimo v smrti svojega najhujšega sovražnika,"s katerim stojimo vse svoje življenje v vojnem stanju, kateri nas zalezuje od zibelke do groba in streže po življenju itdadim in starim, visokim in nizkim, bogatim in revnim iit katďega se vedno kar najbolj mogoče iz-ogibljemo. — V vojnem času jia postane smrt nekak jirepotreboii zaveznik, ki ga hočeta jiridobiti oba vojsknjoi";» se tabora za sebe kot najhujše, nujsiguiiiejše orožje in kot najgotovejšo zmagoslavno potiioČ pri svojih sovražnih napadih. Oba tabora se laskata in hlinitá siin ti kot svoji dobri prijatelji(;i, vzbujata jej roparsko silo in sovraštvo do vsega Živega na vojnem polju, Vedno grozovitejše in znajdljivejše orožje podaja smrti v inoriliio roko Človek sam, jej donaša v dose^'o njenega neusmiljenega cilja živeža in morilne municije nad milijone in milijone vrednosti ter jej žrtvuje ljudi brez števila, brez izbire; vse, vse (lai'uje človek sam sitirti kot nekaki do-brotnici. Da, siiu't je velika dobrotnica pi av dandanes (";loveStvu in rešiteljica iz niuke-poliiega življenja v rajski odmor. — Vojska je smrt milijonov ljudi, smrt iiai'odov, kj se poslužuje vseh najgrozovitejših orožji in prii)()iiioikov, da doseže svoj krvavi vse uničevaltii nameit, vojska mori najlepše mladostne cvetke čvi'stih iidadeiičcv ravno-tako kakor najkrepkejše mo(îi Jiiož in očetov, Smit vzbuja smrtni jok in smilno žalovanjii. Prvo smi tno žaljc so jokali naši prvi stališi pri truidu pi'vega tmliea, pii ubitem Abelnu. Od tistega usodepolnega dne siinliii jok ni veČ izginil iz sveta. SmitJio pesem poj<> vsi ljudje, vsi narodi. V vseh Časih se je slišalo, se sliši in se bode slišalo snirtuo ječanje do onega dne, ko izgubi smrt svojo moč in želo, do konca svela. — Toda v krvavih bojih, v gi'ozovitili licnadnili katastrofah, ko obhaja smrt svoj veiiki praznik, vzkipi smrtno ječanje v mogočne kore gromov, podobno bi'tihajočim ognjenikom, ki segajo v nebo. Še nikdar, kar stoji svet, se ni mrtvaški jok tako strašno razlegal po vesoljnem svetu, ki hi bil piimerjati sedanjemu, ki ima svoj izvor v avgustu leta 1914 in preliesa malodane vse države. — Taksne žetve še smj't ni imela. Od i)rvcga življenja naše svetovne kroglje, ki jo je Stvarnik spustil v svetovni neizmeini prostor, še ni bila mati zemlja tako lU'enapojena človeške krvi in pokrita s tolikimi debelimi [dastmi mrtvih človeških trupel, kakor íiedaj v svetovni vojski. --(Udijo sledi,} Vojni pregled. Italijansko ))ojišče. — Kakor smo v zadi\jera listu poročali, so Italijani 22. oktobra povečali svoj topiii.ški ogenj iu iz tega razvila se je na Krasu za naso GoriSko in Trat nova bitka, kajti na posameznih odsekih sc je razvil divji boj, katercma daje naše topništvo iii metalci min svoj posebni pečat, do najvciijc Jju-tosti. Po uradnem poročilu 27. oktobra so je delovanje sovražnejja topništva in mctalcev min proti postojanki na Krasa in zadaj ležeče prostore od časa do časa pomnožilo do velike běsnosti. — 28. oktobra so pa uradno poroča, da trajajo na desnem krihi primorske bojne črte boji a topovi in minami datje. Sovražno pehoto, katera je ob cesti iiri Opaljeni selu prodirala, smo z Oí^iijeiii prisilili, (!a se je umaknila. .\a Tirolskem ])ovečal se je sovražni to])niški ogenj v posameznih odsekih. Na Krasu sploh pomnožajejo Italijani vsa njih podjetja, katera smemo smatrati kotnekak avod nove bitke, Uusko ImJiSiie. — Po uradnem poroćilu 28. oktobra so Ituai po dvadnevnem obstreljevanju odseka zahodno Lucka 27. oktobra napadli pri Zaturcj', toda njih napad se je izjalovil popolnoma, ter so imeli llusi težke izgube. V obmejnem trikotu pri Doniavatri in južno Kronstadta imele so naše čete 27, okt. velike uspehe, kajti udrle so pri Dornivatri v rusko glavno postojanko ter prih(j#ilo z naskokom več višin, ujele 8 častnikov in 514 sovražnikov, in zaplenile dve strojni puški. pad v sovražno glavno postojanko pri Dornivatri znači vsled širine istega veliko vredno izpopolnitev vže prej v odseku Neagra pridobljenega prostora. Južno Kronstadta zasedle so naše čete v dolini Prahova na cesti v Sinajo vzhodne višine ob tej dolini v bližini Aziiga, Ob straneh lioline Prahovo vzdigiije se zahodno do 2500 m in vzhodno tlo 1900 t[i visoko alpsko pogorje, ('esto po tej dolini zapiralo je vcí; vže v mirnih (íasih zapored napravljenih utrdb, tako pri Predealn in Azugi. Vse te naprave izbopale so se s prizidavanjem vže tudi med svetovno vojsko. Posebno važnost se je pripisovalo utrdbam na (.'labucetii Tau-nilui in Ciabucetu Azugii, katerih naloga naj bi bila, preprečiti prehod preko potoka Azuga. /aliodiM) bojiščíí. — iVemška vojna poročila zadnjih dni so jirinesla vest, da so h'rancozi osvojili vas in utrdbo Doaumont. Oe upoštevamo okolnosti, poti kateiinii sojini je to posrečilo, so nemškim četam le v čast. Francoski napad je pospeševalo megleno vreme, jarki Nemcev so bili raz.'! trezen i in utrdba ].)oanmont je gorela. Nemške čete so se le nerade in šolo na izrecno povelje umaknile v dalje severno ležeče pripravljene postojanke. Kljub osvojitve tega malega pi'ostoraod onej^a, ki so ga Nemci v februarju na en mah osvojili, ae Francozom jiredor ni posrečil, kajti drugače ne bi zamogli Nemci tik severno od tam zavzeti nove postojanke in še vedno so v posesti pretežnega dela meseca februarja osvojenega ozem^a. — Dne 28, oktobra se uradno poroiia, da so so na severnem bregu Somme zopet pričeli pehotni boji. Z močno topniško predpripravo napadli so Angleži na črti Guendecourt-Lesboenfs, Francozi poleg njih v okraju Morval v večernih urah. Nemške čete odbile so krvavo sovražnika s topniškim in ognjeni strojnih pušk, severnovzhodno od llorvala tudi z orožjem ter obdržale vse postojanke v lastnih rokah. Tudi vzhodno Moze vršili 80 se ponovno težki za Nemce uspešni boji. Po ljutem topniškem ognju napadle so močne francoske čete iz gozda Thiaumont, na obeh straneh utrdbe Doaumont in v gozdu Kumin, toda vsi ti napadi zrušili so so z velikimi izgubami za sovražnika pred nemškimi postojankami. ]ta1kansko bojišče. — 8 prebitjem sovražne bojne črte (!opadinu-Topraisar-Tuzla v Dobradži zadal je maršal Mackensen združenim lîunmnom, líusom in Srbom odločilen poraz. Po zavzetju etiiuega nimunskega pristanišča Konstance, osvojile so bulgarske čete še Medžidije in utrjeno obmostje Crnovodo. Popolnoma razbita riimunsko-ruska armada so sedaj v največjem neredu umika proti Braili iu Tulči, kar znači kako težak U(larec je bil zadan sovražniku in kakšen jo pritisk zasledovalcev, kateri stoje vže samo Se 50 km južno Tulčo in 70 kuL južno Galaca. Pri Ba-bafiagu, 35 km jažno TulĚe, na severnem bregu potoka Taita, zavzele so ruske pomožno četo sprejemno postojanko, v nadi, da se v isti bežeče čete ustavijo in zasledovalcem zabranijo v tem odseku prehod pi'eko Spodnje Donave. Ker 80 zasledovalci bežečeinu sovražniku tik za petami, je mogoče, da se vnamejo v najkrajšem času zopet novi boji. Po nekem poročilu iz Sofije našle so se v Dobrudži take množine žita, da z istim lahko prežive eno ceio leto vse balkanske vojne sile, liumunija niti več upati ne sme, da izboljša svoj vojaški položaj. Katastrofa je neizogibna in samo Še vprašanje nekolikih dni. — Na Macedonski bojni črti postalo je vsled s protisunkom bulgarskih iu nemških čet ustavljene srbske ofenzive, precej ndrnejše iu skoraj gotovo ugiblje Sarrail, na kak način spravi Srbe iz njih kritičnega položaja. Kazna bojišča. — Turški glavni stan poroča 27. oktobra, da so na bojni črti ob Tigrisu turški letalci usfiešuo metali bombe na sovražne lope in zbirališča čet. Na kavkaski bojni črti so se vršile praske, jiri katerih so ujeli Turki več sovražnikov. Na drugih bojnih črtah se ni zgodilo nič posebnega. Na iiiorjii. — Kakor poroča Woltťov urad 27. oktobra iz Berohna so dosegle nemško torpedovke velik uspeh. Deli nemških tor-petlovk udrli so v noči od 2C, na 27. oktobra iz nemškega zaJiva skozi cesto Dover-ť^aiais do črte Folkestone-Boulogne v angleški kanal. Po poročilu poveljnika torpedovk Commodore Miehelsen so bili deloma neposredno pred sovražnimi pristanišči potopljeni; najniaiç 11 predstražnih parnikov, in 2 do 3 rušilci ali torpedovke. Posamezne osebe posadk so rešili ter privedli kot ujetnike. Najmai^ dva rašilca in več drugih stražnib vozil je bilo težko poškodovanih od torpedov in po topniškem ognju. Južno od Folkestone je bil nadalje potopljen angleški poštni parnik Queen, kojega posadka je rešena. Brez vsake izgube in nepoškodovane so se nemške torpedovke vrnile zopet v nemško vodovje. Novi ministrski predsednik dr. pl. Koerber. Cesar je imenoval dr. Ernesta id. Koerber za ministrskega i)i'edsednika z lastnoročnim pismom : Ljubi dr. pl. Koerber: Imenujem Vas za Mojega avstrijskega ministrskega predsednika in zrem Vašim predlogom glede ustvarjanja novega ministrstva. Dunaj, 20. oktobra 19!fi, Ivoerbei' 1, r. ■ Frane Jožeť 1. r. Novi ministrski predsednik dr. Ernest 1)1. ICoei'ber je rojen O, novembra 1850 v Tridentu kot sin majorja. Šttidije je dovršil v Tlieresianiimii in na dunajskem vseiiČi-lisću. V službo je stopil najprej pri dunajskem deželneui sodišču, iiozncjc pa je prišel v tj'govsko mijiistrstvo. Minister jc postal pod Gautscliom in je imel trgovinski portfelj, V kabinetu Clary je bil notranji iiiinister. Dne J 8, januarja .li)Ot) je bil imenovan za ministrskega predsednika in za ministra notranjih zadev. Dne 31. decembra 1904 pa je odstopil in se umaknil v zasebno življenje, dokler ni bil poklican v februarju kot namestnik Buriana za skupnega linain^nega ministra. Kabinet novega ministrstva bo po izjavi „Reiclisiiošte" sledečo sestavljen: 1'redsed-nišlvo : Dr. pl, K o c r b e )■; notranje zadeve : Jiaron jil. iilej^lcben; deželna bramba: Daron pl, 6 c o r g i ; uk in bogočastje : Vitez llussarek; [iravosodje: Di'. Franc Klein; javna dela: Dr. Trnka; finance: Jlaj'ek; železnice; feldcm, Schlcvei-; poljedelstvo: Vit(jz pl. Gorski; gališki deželni minister: Dobrinsky. postajale večje, kakoi' bi hotele spi'ejeti vse skrivnosti in prelesti morja. Potem ga je prijela mati za i'oko, ga peljala k sveti podobi in tam sta molila nekaj časa. Ko pa je Uiati začutila solze v očeh, je po-migiiila sinu, naj jo pusti samo, in Šel je k robu morja in jc gledal j)o biezkoiiííni površini, katere modrina jc bila še lepša, kot modrina neba, in mislil na vse, kar bo videl onstran morja, na palme in )>isahe litiže, na temne pragozde in na siiežnike. Tak pai'adiž, kakor je tiiislil Emil, mornarsko življenje ni bilo, a bilo njegov poklic — v čimer je stric (iisto prav imel. Tako sc je radovoljno vdal vsem težavam, tudi ko je slal v zimski noči na straži in je mraz silil do mozga. Ivadar je jdsal domov, je bilo vedno zraven; „iMamica, jaz sem zdrav in si'eČen," To jc moralo materi zadostovali in se je tudi zadovoljila. Vso drugo je prc-jiiistila Mateii Božji. Jlinilo je leto. „Triton", ladja, ki j(i na njej služil Emil, je odplula v južno Ameiiko. Gospa Ožje se je zo|)Ct priselila v mesto ob morju, kjer je bila živela s svojiui možem. Njena okna so imela razgled na morje, ÍJeravno ji je uropalo njena ljub- ljenca, vendar ji je storilo boljše, če ga je vi-(lela. Mnogokrat med dnevom je pogledala po moi'ju in poslala matenii blagoslov in pozdrav v daljavo... Kadar pa so nastopili pomladni iti jesenski viharji, se je zdelo, da iiijejo bolj v njenem .srcii, kakor na morju. „Zoi>et moram iti k Na.ši Ljubi Gospe, potem mi bo bolje", je mislila, ňla je. Vihar se je ptdcgel. Bil je krasen dan, Krvavordečc je tonilo solnce v morje in je obsevalo s svojimi ognjenimi žarki rdeče skalovje in sivi zid razpale cerkvice, ko se je vrgla gosiia Ožje pred potlobo na kolena. Zrak je miren iti ravnotako morje. Naeniirat glas zvona! . . . Tiho se je glasil iz razpadlega stoliia. /^liuo je pretresla groza. Ôepet-alaje: „Bila je samo jirevara." Vstala je in st(j])ila k robu skale. Solnce je zatoiiilo, mila, rdeč.a svetloba je ležala na morju in na nebu. Jlir v čistem zraku, mir tia vodovju. Toda čuj ! . . , DnigiC glas zvona, čist in jasen. Gospo je pretreslo. Da, to je bil zvon, ki je izgijiil. Dal je znamenje, da se nahaja neki mornar v smrtni nevarnosti. Zopet je pokleknila gospa k molitvi. Tretjiii so jc oglasil zvon, da jc nehote jiovzdignila oči proti stolpu, (îeraviu) je vedela, da i'azdrti zidovi stoljiovi nimajo nobenega zvona. Mnogo tisoč ljudi je sedaj iia morju, na jugu in na severu, ribičev, trgovcev, mornarjev. Dvomila pa ni niti za trenut-ek, da je njen sin tisti, ki rnu velja znamenje, da se 1'juiil bori s smrtjo. JCje je sedaj? Sto in sto milj od domovine, a tako blizu maternemu sicu. Kar se je bala, je ])rišlo in čudno, raviio sedaj je mirna, j\led molitvijo se že Čuti usli.šaiio, sluti, da ima njeiui molitev moč, valove pomiriti, ki ji hočejo pogoltniti sina. Pozno zvečer je prišla domov. Zgodaj zjutraj priliodnjega dne je šla vprašat v neko pisarno, kako je z„Tritonom", ladjo, ki se na njej vozi sin. Poznali so gospo Ožje, o „Ti'itonu" pa ni niliče vedel nobene vesti. Drugi dati je šla zopi;t vprašat, ravno lako tretji dan. Tedaj je zapazila, da se uradnik obotavlja z odgovorom, „Nič(isar mi ne jn^ikrivajte!-' je zaklicala, ,Triton' se je dtie novembra ob peti uri potopil!" Bilo je, kakor je jtovedala, niso tajili. Ravno je prišlo poročilo. Ob brazilijanski obali se jc „Tritoir' razbil ob neko pečino. 0 usodi ljudi ji niso hoteli ničesar povedati, Kmalu se je napolnila jdsariia z drugimi ljudmi, ki so prišli iz istega vzroka. Gospa Ožje ni mogla poslušali tega vpraševanja, siljenja, jokanja in se je odstranila. Doma jo jc Čakala brzojavka. Silno se je tresla. Nikoli ni hotela tako hitro in nikoli ni ni(";esar tako nerodno naredila, kakor je odprla brzojavko. Pa se je glasila : „Triton'' se potopil. Mošivo izgubljeno, samo 1 rije rešeni, Emil." « Petdeset let je preteklo in Emil Ožje še živi. ICrepak je in zilrav, izvzemši njegov revmatizem, ki ga jo obsodil, da živi na sultem. Ljudje, ki ga poznajo, govoré z občudovanjem o nj(;govi]i doživljajih in junaštvih iz inoiiiarskegii življenja. Kakor večina bretajnskih ljudi, je kapitan Ožje veren moŽ, Vsaj enkrat v letu roma k sveti podobi ob mojjii in ne bi bilo svetovati, ga zaradi tega i)ostiiehovati. S tega kraja gleda po Širokem morju, kjer jc prvikrat občudoval prelcst morja, potem pa moli tilio in pobožno na mestu, kjer je molila njegova že davno umrla mati, Uo je slišala tri skrivnostne glasove izgitielega zvona. DomaČe in tuje novice« Odlikovanje. IVods^dnik Katol. fisk. društva v ljjiil>ljiuii pinlat, Ainh'cj Kalan ]G odlikovan s (íastniSkíin križem Fran .ložej'ovrffii itîda vojno dckoi'adjo. — To odlilíovřinju nas vesuli, kav je ž njim K najvišjega mesta iirlziiano in pohvaljeno neumorno, požrtvovalno patrijoti("no delovanje. i\at. lisk, društva, ëegar mnogoletni predsednik je prelat Kalan, ki s ki'ei)ko loko vodi ili'uštvo v smislu pravil v vcrsko-iiaiodiiem in avstiijsko-pairijotiČnem dulju. « Ganljiva žalna slovesnost je bila na (lan vseh Svetiiikov olj 11. uri iloiiohlne lia novoitieškeiti novem pokopaliííu na giobeîi v tuliajsiijih bolnišnicah uitn'lih vojakov-jiinakov. í^e lansko leto je postavila, kakor stno poročali, novomeška občina visoko jjîramido z napisom, kot začasen spominek na vojaško skupno grol)išěe în kot začasno časteěe znamenje, ki kaže, kjer puCivajo oni, ki so žrtvovali Življenje za ccsarja in doniovino. vojni se boile postavil tem junakom dostojniši trajen spomin. Na piramido so položili vence: Blagorodni gospod K. Uosmaun kot župan v imenu mestne občine, c. iji ki", rezervna bolnica Nagyiíikinda, podi užiiiea Uilecega Križa, unifoiinirana meščanska garda itd. Posamezni grobovi so bili šc posebej ozaljšani s zelenjem in vcnci, kar so hvalevredno ])oski bele čč. dame iz mesta in lldeč. Križa. Navzočili je bilo mnogoŠteviltio naj-odlii'^nejših dani in gospodov iz visokih krogov, vojaškega in civilnega stanu, zastopniki cei'kvcnih in svetnih uradov, ženske podružnice Rdečega Križa, vdiko vojakov inrekonvalescentov, obilo občinstva i/, mesta iti okolice itd. To je zai'es lej) dokaz našega spoštovanja in naše ljubezni do ])adHh vo-jak{)V, ki počivajo v naši zemlji, doma iz raznih ki'ajev nase ljube in mogočne Avstrije. Slavnost se je pričela z nagi'obiiieo: „LJsliši nas Gospod", katero so združeni pevci vseli stanov krasno ixvedlí jiod vod-stV(nn kajuteljskega pevovodje. Nato je v nemškem nagovoru vojni kurat č. gospod Krauter slavil padle junake in jim zagotovil ti'ajen spomin. Njegov govor je liil globoko pi'etnišljcn iu je segel poslušalcem v srce. l'o končanih tiiolilvah za mrtve so jtevci zapeli žalostinko: „lilagor iini, ki se spočije" z istim globokim preťre-sujočim čutoni kakor prvo. — Po končani slavnosti se je preblagorodni gospod |)od-polkovink H o ťseh us t er v jedeiuatili liesedah zahvalil vsem sodelujočim [[deležnikom ter vsem navzočim sploh, ki so kakorkoli pripomogli, da se je ta žalna slovesnost tako lejio in ob taki častni udeležbi zamogla izvršiti. Hodi vseiu rajnkiiii lirabrim vojakom ohranjen vsikdar v našilr srcili časten in slaven siiomin! Njih duše pa naj uživajo rajski oddih v kraju večnega niij'U in večnega phi(Mla! Konferenca Sod. ss. Cordis Jesu za novomeško dekanijo se vi-ši 1 ii. novembra v IMiriu iieči. ííačetek ob 10. uri. Gospodje, ki se je bodo udeležili, naj takoj sporoče Župnému uradu v Mirni peči. Spremembe v frančiškanski provinciji. Ljubljana: P. Angelus ?ilh:jnik, gvardjan, r. Gabr, PlanÍnšek, snbsiflijar in katehet. — Novomesto: 1'. Klemen Grami)ovčau, vikarij za sveto Goi'o, P. Blanko Kavčič, učitelj, P. Solan Cimeraian, kateliet, P. Engelbert Klasinc, P. Benjanim PetriČ, učitelja. — Kaiiniik: 1'. Yincencij Kunstelj, gvaidjaii, r. Evsiahij Beilie, ui-edtiik „Cvetja" in vikarij, r. Edvard Ravsiehar, gvanljan za Gorico, P. Bernardin Mlakai*, hda.or gitun., P.Alh.Pirc, katehet. v .Mekinjah in gvardjan za Sveto Goro, P. Dijoidzij Dušej, vodja Til.reda, P.Oton Kocjan, katehet. — Pazin; P. Marijan Šiiea, vikarij. — Nazaret: P. Norbei t Sušnik, gvardjan, P. Keriihin Tusek, žnpni uprav, in vikainj, P. Emilijan Dovgati, inisijonar. — Brežice; Ananija Vi'aČko, gvardjan, P. Koni'ad ňlcsar, P. Kiiderik Sailer. — Maiibor: P. Ivlarus Rottaian, gvardjan, 1\ Seveiin Korošec, vikarij, P. Sevei'in Fabiani, siibsidiarij, P. Ant. Avbelj, subsid., kateliet. — 8v. Trojica: P. doahim Košenina, vikarij. — lîrezje: P.Kornelij PetriČ, vodja III. reda in kateJiet v !Mošnjah. Odlikovanje hit g.,losi p Frank, c. kr. vodja jioštnega uiada v Čertnošnjicah z bronasto častiio svetinjo „Rdečega kiiža" z diplomo. Pred par dnevi je dobil tudi niesto male, veliko dijdomo řia zasluge vojnega botrstva. Iz srednješolske službe. V H. činovni razred so s L oktobrom l[)l(î pomaknjeni: Ivan Grafeiiauer, Julij Kardin in di'. V. Sarabon na c. kr. T. drž. gimn. v Ljubljani; dr. Simon Dolar na c. kr. drž. višji realki v Ljubljani. Pogreb vojnega kurata Č. gospoda A. G n i d o vec - a je bil v četi'tek :i6. oktobi'a. v Postojni ob veliki udeiežhi duliovsčine, vojaštva in žalujočega ljudstva. Ob rakvi v cei'kvi je govoril g. katehet A ž m an v slovenskem in nemšketii jeziku. 1'ri pogi'ebu je svirala vojaška godba istega polka, kateremu je bil pokojni jired leti po enoletnem prostovoljnem službovanju prideljeii kot častniški aspiraid.. Pogreb je pričal, kako je bil pokojni vojni kui'at in bivši postojnski kaplan vsted svojega plemenitega in moško umirjenega značaja ter vsled svoje nesebične poži'tvovalnosti in gorečnosti splošno spoštovan in priljubljen. Cerkev in domovina je z njim izgubila enega svojih najidealnejšili sinov. Oglasil se je 24. oktobra iz ruskega ujetništva Ausec Franc, bivši knjigoveški pomočnik pri tvrdki J. Krajec nasi, v Novem mestu. Na dopisnici, katei'o je pisal 5. okt. domov svoji materi, piše sledeče: „Ljuba mama! Naznatijam Vam, da seru v ruskem ujetiiištvu. rjet sem bil ! 3. avgusla. Sedaj delam v neki tovaini. Hrane imam dovolj, tobaka tudi in še nekaj denarja bodem zaslužil. Tukaj se nahajajo tudi: gospod poročnik Lui'ini, Fink iz Di'ske, Kanipuš iz Sti'aže, iSaje iz Muiiabeija in še več drugih. Zdrav sem hvala Bogu. Siioročite atu in bratu, (nahajata se namreč oba pri vojakih), ker jaz jima ne moi'em pisati. Odpišite mi takoj ko iirejmete. Zame ne skrbite, meni je čisto dobro. Pričakujemo pa vsi željno, da se povrne zopet ljubi mir, da se vrnemo domov. Crejmite nebroj srčnih pozdravov, kakor tudi vsi znanci oil Vati) livalež. Fr." —■ Nahaja se v gu-bei'niji (îharkov, kraj: Kramatov. Občni zbor živinorejske zadruge za novomeško okolico bo v nedeljo ô.novembi'a t. I. ob uri i)opoiii(]nc v občinski ^>isarni v Kandiji s sledečim sporedom; 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. Ž. Poročilo iiačelstva. 3. l*otrjctije računskega zaključka za 1. Ii)l5. 4. Predlogi za delovanje zadruge 1. li)17. Nujno vahiuu) vse 1). n. člane, da se ga točno udeleže. Iz seje C. kr. okrajnega Šolskega sveta v Rudolfovem z dne 1 '2. t. m. Po pi'ečitanju in odobrenju zadnjega sejnega zajiisnika z dne '21. julija t. 1. se sprejme predlog glede podelitve naduČiteljskih mest na ljudskih Šolah v Ambrusu, Podgradu, Brusniciih in Hitijah, potem učiteljskih niest na šolah v Žužembei'ku, Óatežu, Stopičah, Gaberjali, Žvirčeh, Šmihelu pri ííužembďku in Ambrusu. Sklenilo se je pi'cdlagati tli učne titoči v poniaknjenje v višji plačilni razred, poteni priporočali piošiije ene učne moči za podelitev denai'iie (lodpore. Tretii učnim močem se je priznala starostna dokládá. Določilo se je, katerim učnim močem naj bi se podelila remuneracija za i)ouče-vatije v gospoilarskiii in poljedel.skili zadevah v izrediiih učnih urah v šolskem letu 10.K)-ll)ltJ, potem katerim učiteljicam naj bi se priznala remuneracija za poučevanje v ženskih ročnih deliii. Premeščenje učiteljice Karoline Kiichler iz Dol. Nemške vasi v Žužemberk se j(! naknadno odobrilo. Vzelo se je dalje naknadno na znanje imenovanje več suidentinj. Za suplentinjo na dekliški ljudski šoli v líudoiťovem se je imenovala učit.kaiididatinja Ana JCodeiman namesto stalne učiteljice Gizele Ekel, katera je dobila daljši (loimst. Strašna nesreča se je zgodila přetečeni torek, dne 24. oktobra IIMO na Siilioru. — Tukajšnji župan gospod .lanez Kramarič je šel ta dan s svojo ženo na semenj v Novo mesto, kjei' sta kiijiila ])ar prašičev. Nazajgi'ede, ko j)ridelačez visoke Gorjance, se prisedeta pod cerkvijo sv. Vida na dugorju k vozniku danezu Radoš i/, Jlrasta h. št. ki je vozil okoli (in glav malih prašičev. 1'eljalo se je šc nekaj drugih ljudi. Na klancu pod vasjo ]\IaČkovec se jiretrga zavoia, enovprcžni konj leti z vso hitrostjo ter trešči na ovinku v železno cestno ograjo z vozom s tako silo, da se voz v sredi prelomi. Vsi potniki odletijo, župan lia sam urno skoči z voza ter nesrečno pade ob kamen ter si či'epinjo razbije. Vkljiib temu se sam vzdigne in hiti domov. Doma toži, da mu je slabo in da ga glava močno boli. Proti polnoči i)ade v nezavest in domači g. župnik je bil takoj klican, ki mu je mogel podelili le sveto odvezo in sv. poslednje olje. Di'ugi dan je župan umrl. Njegova žena si jo zlomila desno i'oko in levo nogo, voznik Radoš je dobil notranje iioSkodbe v spodnjem telesu, posestnikov sin Anton Bravar iz Radovice ii. št. 54 si je zvinil levo roko, l;i letni i\Iarko Režek tudi iz Radovice II. št. 1 i', je ostal pa nepoškodovan, dasi je šel voz in konj čez njega. Res čudno! « Primarij dr. Peter DefranceschI, znani, zdravnik iz Gorice, ki je bil zadnje čase šef-zdravnik v neki rezervni bolnici na Dunaju se je preselil v begunsko taborišče v Brucku ob Litvi. Več spoštovanja do blagoslovljenih prostorov! i{o sem jired kratkim prišel na svojem izlelu do neke žnpne cerkve, sem se začudil, koliko nesnage je bilo kar po vrsji nasute (d) cerkvi tik zidu na dveh straneh in med grobovi na pokopališču... Silno neugoden ul.is napravi to na tujca. Pokopališče in cerkveni zid so blagoslovljeni, to raj : ne i'abite jih za sti'anigča! S tem žalite Boga, svoje rajnke in delate neČast sebi in župniji! 20 vinarski niklasVi novci pridejo iz l)ronieta s 1, jatmaijem 1917. Ker bodo án vinarske iiiklaste novce jemale javne blagajne samo do dne L aprila leta 1917, se opozarja, da naj vsak zamenja najdalje do konca tega leta niklaste 20 vinarske novce z druginu novci. Strela udarila. Dne oktobra 1.1. ob 1(1. uri (lopoludne je udarila strela v kozolec — last grofa Wambohla — na llmeljniku in istega z v tijem se nahajajočo mi vo uničila. Dobra zeljnata žetev. Posestnik Janez dane iz Tješnice, žii])nije Řt. Peter pri Novem mestii, je pridelal zeljnate glave, katerih ena tehta od T» do 7 in p02, (i05, «07, 008, till, (>12, HI3, (iao. — Zasebni v0]H0|i0&tiii zavitki so dovoljeni zHiiaprej }>od oljstojočitiii pc^oji le na o tie vojne poštno urade, oiiirotna etapne poštne urade s številko, ki so označeni v l^ornjetti seznamu. — Vsi druyi vojni poštni uradi in ota]ini poštni uradi s številko, ki iiiso navedeni v tem seznainu, so zajirti za. promet z zaseljninii vojnopoštniini zavitki. — Promet z zasebnimi vojnopoštnhni zavitki na vse c. in kr, etapne poštne tirade s krajevno označbo v zasedenem ozotulju Kuske 1'o^jske, Srbijo, Čriiegore iii Alliatiije — IzvzemSi etapne poStne urade iMitrovica na Kosoveai iti Novipazar— je dopuščen sîejkoprej pod obstoječimi pogoji. Vreme v novembru. 1. Vseli svetnikov mrzel dun, božič bofie v leti vkovan. 11. Če sveť Martin zinrzuje, kmet voljne zime pričakuje. Dež Martina in ztiirzilna, pa pozebe ozitiiina. Za solneem svete^ja Martina, kaj kmalu pride, sneg', zmrzlina, in če te tudi dobro greje, ie tri dni babjo leto šteje. 22. Ce na dan svete Oecilije grmi, dokaj pridelkov k letu kmet dobi. 25, Sveta Kata sneg pred vrata. Listopada zmrzlina, je svečana ne bo; listopada jnžnina, bo svečana mrzlo. IVflN Loterijske številke. Gradec, 25. oktobra 75 31 88 68 83 Poštne vesti. Sozjiatn vojnih poštnih uradov, pripušče-uih k prométu k z zasebnimi vojnopoStnimi zavitki: 5, 5/1II, », 11, 13, 19, li)/I/, 20, 20/V, 24, 2ft, 37, 39, 40, 42, 47, 49, 51, 55, 58, 60, 63, m, 6Í), 76, 77, 84, 88, 90, 04, 95, 102. 105, 107, 110, 111, 113, 125, 128, 130, 131, 133, 137, 138, 145, 140, 147, 148, 150, 153, 155, 165, 167, 175, 176, 177, 178, 180, 181, 183, [84, 185, 188, 189, 190, 191, 203, 207, 209, 215, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 227, 22!J, 232, 237, 239, 240, 250, 252, 253, 255, 256. 25H, 2.59, 260, 262. 207, 270, 271, 272, 273, 274, 276, 277, 281, 282, 283, 284, 285, 286, 287, 288, 289, 291, 292, 293, 294, 295, 296, 297, 302, 307, 315, 316, 317, 318, 319, 324, 332, 334, 335, 336, 338, 340, 352, 354, 361, 364, 368, 369, 371, 372, 376, 377, 378, 385, 386, t>Hvoc in vlasuljar KUDOLFOVO Glavni ti-g, imsproli mestni liiši priporoča že izffotovtjcnc lasno kito v vseh ijarvnb. Izdeltijfi tudi drng'e lasno iiotrolíSňlnc ter ima vedno v zalogi podliiy;e, mila, pristno tekO(';ino Ilair-]Mttrol in Itii,vni]n ])roti izpadanju las, potem líiu-í^it za sigurno odstranitev kurjih očes in druge toaletne stvari. — KniPiiJ» iia drobno in debelo zmešano in rezane žcMiske lase. 128-21-23 Hiša na prodaj V Kandiji pri Novem mestu. v hiši so štiri sobe, dve kuhinji ter l>rostori za in'odajaltio s stanovanjem. Poleg hiše nahaja se tudi vi't. Hiša leži na jako lepi priliki. — Več se izve v Novem mestu v prodajalni C. Germa. ijtj-s-í IP^ NA PRODAJ sta pod ugodnimi pogoji V sredini mesta v Krškem due hiši z gospod, poslopjem. v hišah se nahajajo gostilna, kavarna in zaloga piva ter zasebna stanovanja, — Gostilniški ])iostori so zelo jiripravno razdeljeni; poleg hiše se nahaja velik zaraščeti senčnat vrl, zidano kegljišče. V gospodarskem poslopju' se nahajajo hlevi za domačo in tujo živino, velika ledenica, skladišče in tri sobe za posle. — Radi njih razsffižnosti in po lef^i pa sta Inši tudi pripravni za izvrševanje mesarije, pekarije ali katerosibodi trgovine. Ker lastnik radi bolezni posestva ne tiiore nadzorovati, proda iiito po zmerni ceni! Kupeem daje pojasnila lastnik Valentin Scagnetti, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6. 00 CO