Zgodnja
Kalollčk cerkven lis«.
i shaja v tak petek ne celi poli, iu veli& po poŠti •• celo leto 4 gld. 60 kr., aa pol let« 2 gld. 40kr., ufttrr Ivu J gld. 30kr V tiskarniui dprejemaua na leto 4 gold., ca pol leta 2 gold., >a četert leta 1 gold.; ako saden« na ta dan praznik icide Danica
dan poprej.	_ __
Tečaj XXVII.
VT Ljubljani 9. prosinca 1874.
Llat
Koledar za naslednji teden.
Prosinec. Janavar.
11. 1. NedeUa po bv. 3 Kraljih. Evang. Jezus 12 star. (Luk. 2). 8v. Teodozij, učenec Simeona Stebrovca, predstojnik menihov v Kapadociji, je veliko preganjanja terpel, ker se je poganjal za čisto vero zo-per krivoverskega cesarja Anastazija, ki je vlekel s tadanjimi krivoverci — Nestorijem, Evtihom in Diosko-rom. ves«
Efezu in Kalcedonu -
a. Neprestrašen je na lečo stopil, rekoč: „Kdor štirih oljnih cerkvenih zborov — v Niceji, Carjem gradu, jzu in Kalcedonu - ta k 6 ne čisla kakor štiri evangelije, on bodi izobčen." — Poganjaj se po zgledu zv. Teodozij a za Čisto resnico, vdaj se z vso ponižnostjo zklepom vesoljnih cerkvenih zborov, ker sv. Duh po njih govori. —
Sv. Higin pap. sprič. — Sv. Palemon opat, učenik zv. Pahomija. — fcv. Honorata dev.
1 i'. Ponedeljek. Sv. A r k a d i j, spričevalec. Pod cesaijem Decijem se je bilo začelo grozovito preganjanje kristjanov. Arkadij zbeži iz mesta Cezareje v samoto. Ker ga rabeljni ne najdejo v njegovi hiši, zve-žejo sorodnika in ga peljejo v ječo. Arkadij to zve, zapusti samoto in stopi pred deželnega poglavarja, rekoč: „Spusti njega, ki je zavoljo mene po nedolžno zapert" Sodnik: „Vem, da si se zato odtegnil, da bi ne dsroval na&im bogovom. Daruj jim, in vse ti bodi odpušeno." Arkadij: „Tega ne bom nikdar in nikdar storil." Sodnik ukaže rabeljnom, naj mu ud za udom z života režejo, Arkadij pa Boga hvali in pomoči prosi. Umeri je 1. 312 po Kr. — Za vero se ne boj terpeti, če je treba tudi umreti!
Sv. Ernest opat, rojen na Bavarskem 1. 1032 iz rofovske rodovine. Ko nekoliko odraste, si zvoli du ovski stan. Njegov stric Hilarij, opat v benediktinskem samostanu in njegov učenik, ga poterdi v tem sklepu. Uči se bogoslovja v Bambergu, na zadnje v Parizu. Verne se v svojo domačijo kot mašnik, doktor sv. pisma in cerkvenih pravic, in stopi v red sv. Benedikta. Po smerti njegovega strica Hilarija ga enoglasno izvolijo opata. Želja sv. deželo obiskati ga nagne, da se pridruži trumi križanske vojske, pa na potu umerje leta 1096, ker so ga bili turki zalezli. — Ticijan sprič. — Janez šk. v Kaveni, in Prob, šk. spoz. v Veroni.
13. Torek. Sv. Jita, vdova. Hči imenitnih in bogatih staršev, je bila prisiljena zgodaj v zakonski stan. Nezadovoljna, je vedno žalovala in plakala, še ceI6 smert želela možu. Milost božja pa ji dd spoznati, da s takim nezadovoljnim življenjem je na potu v pogubljenje. Začne ojstro živeti, milošnjo deliti in moliti. Bila je vsa druga, zadovoljna žena. Mož ji umerje čez pet
14t, zapusti ji 3 sinove. I81čtna in bogata vdova je imela veliko snubačev, in zopet jo oče sili v zakon, pa te nikakor ne vdA. Celo daljni sorodnik jo vedno zalezuje. Jita neko noč, v veliki nevarnosti pred njim, kliče Marijo na pomoč; zalazovalec zbeži kakor preplašen tat Jita obilno vbogajme deli, oče ji očita, da trosi in da bojo njeni otroci kruha prosili; to ju tako speče, da svoj denar za velike obresti posoja; pa kmalo »pozni, da te je zapredla s tem v satanove mreže, toraj razdeli uDogim, kar je preveč prejela, izroči posestvo s otroci vred svojemu očetu, in' se podi v bolnišnico streč takim bolnikom, kterim'bi skorej nihče streči hotel. Jita sprosi očetu spoznanje' skritih grehov in solze pokore, svojemu starejemu, razuzdanemu sinu pa spre-obernjenje, da zapusti pregrehe in svčt, gre v samostan, postane mašnik, živi spokorno do zadnje ure. Jita dela let oistro pokoro, ker je svojemu moiu smert želela. Bog ji naznani dan njene smerti; zaspala je v Gospoda 13. grudna 1227, stara 69 Ičt Bog jo je poveličal ■ mnozimi čudeži. — Starši! ne silite otrdk v stan, do kterega nimajo poklica. — V hudih skušnjavah kliči Marijo! — Spomin je ta dan tudi sv. Leoncija škofa; — sv. Vincencija spozn.
14. Sreda. Sv. Hilarij, škof Piktavienski na Francoskem, cerkveni učenik, je bil sin imenitnih pa neverskih staršev. Oče ga pošlje na visoke šole v Rim in na Greško, da se ie učil posvetne modrosti in go-vornosti. Po preteklih 10 letih se verne v domsčijo ; njegova učenost povsod slovi, pa ta učenost mu pokate pot do svete resnice, prebira sv. pismo in se ad ker-stiti; vsemu ljudstvu je bil zgled prave pobožnosti. Zavoljo njegovega sv. življenja ga izvolijo za škofa; močno se brani, poslednjič vender le privoli. Tisti čas cesar Konštancij Arijevo krivo vero na vso moč razširja po zahodnjih deželah, in že več škofov ima na svoji strani; dve leti se Hilarij vojskuje z njimi z besedo in v spisih. Poganjaje se za pravo katoliško vero spiše 12 bukev zoper Arijevo krivoverstvo. Arijevci vsi razdraženi prosijo cesarja, naj jim Hilarija s pota spravi; cesar ga pošlje v pregnanstvo v Azijo in ž njim tudi več druzih katoliških škofov. Arijeva zmota je bila tudi po vzhod-njih deželah močno razširjena, Hilarij jo z vso močjo zatira; cesar skliče arijanske škofe v zbor, ter tudi Hilarija vanj povabijo. Hilarij govori v zboru s toliko Berčnostjo in učenostjo zoper njih zmoto, da so bili vsi zbegani; toraj prosijo cesarja, naj Hilarija domu pošlje, da bojo pred njim mir imeli. Cesar jim spolni željo 1. 360. Hilarij domu grede poterjuje včrne in škofe v sveti veri, zlasti po Laškem. Nepopisljivo je bilo veselje po škofiji, ko so vidili svojega ljubljenega škofa. Hilarij skliče več cerkvenih zborov in očisti Francosko arijanske zmote. Bog je svojega pogumnega služabnika s
mnosimi čudeži poTtličtl | tukaj naj le enega omenimo. Bres sv. ker«ta umerlega otroka obudi Hilarij na prošnjo jokajoče matere v življenje, ga kersti, in deček odraste in bil je pobožen služabnik Božji. £>eet Kt po vermtvi is pregnanstva sklene Hilarij svoje trudne Življenje 13. grudna 1. 369. Papež Pij IX »o ga vverstili med cerkvene učenike. —
V sposnovanju svete vire.
Bodi zvest ino serčan, Zanjo se ne boj zamire,
Terpi zanjo vse voljin!
Sv. Feliks masni k. — Sv. Malabija prerok. — Sv. Makrina, učenka sv. Gregorija Čudodelnika in stara mati sv. Bazilija, ki ga je v veri zredila.
15. Četertek. Sv. Komedij spozn., na Tirolskem doma, imenitnega rodu, sin prav pobožnih staršev, ki so ga v strahu Božjem izredili. Kristusove besede: ,, Ako hočeš popolnoma biti, idi, prodaj kar imaš, in daj ubogim, in boš zaklad imel v nebesih, ter pridi in hodi za menoj", te besede so bog< ljubnemu mladenču tako globoko v serce segle, da zapusti grad Ta ver, bogastvo, starše, obiskoval je svete kraje, šel z dvema mladenčema, tudi plemenitega stanu, v Rim. Obišejo »v. Vigilija, škofa v Trientu. Vernejo se v Trient, napravijo si kapelico v samotni dolini Nonsberg-u, prav v divjem kraji, in ondi žive v molitvi, premišljevanji in zatajevanji. Njih svetost ni ostala skrita, z vsih krajev ljudje k njim prihajajo, poslušajo njih nauke in opominjevanja, in se jim v molitev priporočajo, zlasti ker je Bog po njih tudi čudeže delal. Lita 12*j6 so ondi zidali samostan, kjer je sloveča božja pot. — Sram nas bodi, da se tako malo zatajujemo, ko so ti sv. možje, plemenitnega stanu, tako ojstro živeli! — Spomin je dansi tudi: Zvelič. opata Mavra; — ss. prerokov Habakuka in Miheja; — Sekundine dev. in sprič.; — sv. Mak sima ški, in svelic. Izidor a spozn.
IG. Petek. Sv. Ho nora t, škof Arleški na Francoskem, sin neverskib staršev, pa že v svojih pervih letih izvoljen otrok B< žji. Zoper voljo staršev se je učil keršanskega nauka in je hrepenel po sv. kerstu. Oče ga vleče na svojo stran, ter ga vo^i k posvetnim veselicam; milost Božja pa ga še močneje vleče, ter se di kerstiti. S tem očeta huao razkači, k mu žuga in veliko silo dela; ivladeneč pa se ne premakne, vse tiho in voljno preterpi. To njegovega starejega brata tako močno gine, da se di tudi kerstiti. Njuno življenje je bilo an-geljsko, vse ju časti in hvali. Prazni časti in hvali se umakneta v samoto. Mile prošnje rodovincev in grenke solze očeta, ki ju je jel ljubiti zavoljo njunih lepih čednost, ju ne premorejo < dverniti od sklepa. Kakor r.ekdaj Abraham zapustista domovino in se podasta na Greško, tam stareji brat Venancij umTje y Gospodu, on pa se verne na Laško. Zvrli m samotni Lerinski otok za stanovanje, duhovni v Tusciji mu odsvetvajo, ker je tam obilno strupenih kač, on pa zaupa v obljubo Božjo: ,,Po gadih in baziliskih (nekih večih kačah) bos hodil in boš poteptal leva in zmaja". iPs. 90. 13). Ob njego vem prihodu na otok kače zginejo, in če se še ktera prikaže, je neškodljiva. Kmalo se mu pridruži veliko učencev, z njih pomočjo obdeluje zemljo, sozida samostan in cerkev. Po prigovarjanji sv. Leoncija, Forliškega škofa, prejme mašnikovo posvečenje. Obilno ljudstva neprenehoma k njemu prihaja, vee z ljubeznijo sprejema in jim deli du£no in telesno pomoč; prizadeva si, *sim vse biti, da bi vse Kristusu pridobil. Zavolio iz-verstnih čedno-t ^a izvolijo za škofa v Arleau na Francoskem 1. 42») Prav nerad, vendar pa zapusti svojo samoto, ker spozr.a, da je to volja Božja. S koliko gorečnostjo je težavno visi pastirsko službo opravljal, priča
sv. Hilarij, toraj je prehitro opeSal. Na smertni postelji daje svojim obiskovavcem lepe nauke in jemlje prav ginljivo od njih slovo, po tem terdo zaspi. Ko pri postelji zdihujejo in plakaje, se prebudi in smehljaje pravi: „Mar mi ne privoiite kratkega spanja, ke nisem «e dolgo prav nič spal?" Po ten spet zaspi, in se nič več ne prebudi. Bres smertnifa težav je ftel ▼ boljše življenje 16. grudna 1. 430. — Prijatli moji! sv. Honorat je iel spi na uni svet, ker je vse žive dni nad sabo čui. Če tudi mi vse svoje življenje nad sabo čujemo, smemo upati, da bomo tudi mi sladko zaspali v Gospodu. Gorji pa njemu, kdor vse svoje življenje v grehih spi, in se ie le smertno uro prebudi. — Sv. Marcel papež sprič. — Sv. Ticijan šk. spozn. — Sv. Priscila sprič.
17. Sabota. Sv. Anton, pušavnik spozn., je bil rojen na Egiptovskem od imenitnih in pobožnih staršev, ki so ga v strahu Božjem odgojevali, prav skerbno za-nikarnih tovaršev varovali, ter ni nič slabega ne vidil in ne slišal. Bil je deček nedolžnost sama. Osemnajst letni mladenoč zgubi starše, toraj opravlja s svojo sestro domače reči. Komaj pol leta po tem premišljuje gredi v cerkev, kako so aposteljni vse zapustili in za Gospodom hodili, in kako so verni vse prodali, denarje pa aposteljnom za uboge izročili. Stopivši v cerkev sliši brati sv. evangelij: „Ako hočeš biti popolnoma, idi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in boš zaklad imel ▼ nebesih." (Mat. 19, 21). Misli si: „te besede so prav meni rečene"; proda vse, kar ima, in razdeli ubogim, sestro pa zroči Bogo posvečenim devicam, in 6e podi v pušavo.
Tukaj ga satan strahovito napada, straši v m nožih podobah, terpinči in pekli, da je groza. On pa skušnjave premaguje z molitvijo, s postom in z mislijo na peklenski ogenj. Pod cesarjem Maksimino'/> se spočne preganjanje kristjanov; sv. Anton se takrat poda v Aleksan-drijo, ter kristjane v veri poterjuje, k stanovitnosti opominja, in želi za sv. vero kri preliti. To pa ni bila volja Božja. Preganjanje potihne in sv. Anton se verne v pušavo. Kadar se mu smertna ura bliža, okiskuje brate menibe, jim daje svetih naukov, ginljivo jemlje od njjh slovo. Vsi ga jokaje objamejo kadar jim pravi: ,,Čas je, da bom razvezan, ker se mi bliža 105. leto." Svoja strežnika prosi, naj nikomur ne pravita, kamor ga bota pokopala. „Ljuba moja otroka", jima govori, „Bog bodi z vama; Anton gre tje, in ne bo več pri vama." To zgovorivši, se mu raesvetli obraz in ugasne. Njegovo telo je bilo po Božjem razodenji najdeno pod cesarjem Justinijanom in v Aleksandrijo preneseno, v cerkvi sv. Janeza Kerstnika pokopano. — Ce te nečiste skušnjave napadajo, misli na peklenski ogenj, ker ta ogenj premore v tebi pogasiti nečisti ogenj.
Kratke pravila za življenje od sv. Antona.
Ljubi ponižnOi-t, ona te bo obvarovala grehov.
Ako vidiš brata smertno grešiti, ne zaničuj in ne pogubljaj ga.
Ne mešaj se med ljudi, ki živi po šegi sveti, in ne posnemaj tistih, ki hočejo le pred svetom pobožni biti.
Obžaluj noč in dan svoje grehe: napolnuj si sve-tilnico z očesnim oljem, namreč s solzami obžalovanja.
Nikoli ne jej do prenasitenja.
Spij malo in z mero; obiskovali te bodo angelji.
Ogibaj so v^acega pričkanja.
Vsa učenost in modrost je človeku v tem, da Boga
ljubi.
Misli sam pri sebi: Ni mi na tem svetu ostati, morebiti ta dati ne več, in ne boš grešil.
Bodi pameten in zmeren v vsih svojih djanjih.
Vsak dan umiraj, da boš živel.
Ne zaupaj vsi m, ker svet je poln zvijačnosti. Ako »i storil greh, ne zakrivaj ga spovednika. O Tešili se britkost, rodijo ti prečistiti j i vega sadii. Pokoriina je popolnamost vojske. Sv. Sulpicij ftk. s primkom Pij, spor. — Zvelič. menihi Anton, Merul in Janes.
gAM-Uberaimim kaimUemmmm 9 pre-mimteK in omrmmmienfe.
Baron plemeniti Šrotter na Nemikem, protestant, je •vojim volilcem razposlal zahvalnico, v kteri so ti le po-mislika vredni stavki:
„Pravico" navzgorej, „pravico" nasdolej, „pra-tico" na vse strani zahtevamo mi, in pravico tirjamo sa vsakega posameznega izmed nas, in za celo naio stranko ravno tako, kakor se nam nasproti samovoljnost ▼ vsaki podobi studi, naj se pokaže v obleki policijskih aaredb, ali „liberalnih" od samovoljne večine manjšini posiljenih postiv. Uklanj»mo se deržavljanskemu postavo* dajstvu, kolikor ne nasprotuje Božji volji; ali mi poznamo se visi pravico in svetejsi zapovedi, namreč te, ki jih oznanuje sv. cerkev in so nam v serce zspisane. Zato smo sicer pripravljeni krivico terpeti, vendar pa nam nikoli in nikdo ne bo ubranil, da bi pravice ne terdili.
»Resnica ima le en vir, večnega Boga resnice. Kar ima tedaj človeku zares koristiti v njegovi deržini, v njegovih občinskih zadevah in v deržavljanskem življenji, ne smč prihajati iz druzih kalnih virov. Vabljenja „liberalizuia", kteri je, kakor socializem, sad človeškega poviševanja nad božjo veljavo, spoznamo kot take, ki so v svojem notranjem neresnica. Njegova „pro-stost'* je zakrita sužnjost, njegova „omika" olikano barbarstvo, njegovo „bratoljubje" samopridnost. Nase oči so od laži odvernjene in k luči resnice obernjene.
,.Prostost hočemo, ne razuzdanosti; pred vsim prostost Bogu po naši veri služiti, — prostost cerkvi. Vse druge tirjatve do vlade, do postavodajstva in do uprave se umaknejo tej edini tirjatvi. Kaj nam pomagajo razširjene meje, milijarde, železnic?, postave za občinski in srenjski red, ako se nam pogreša cerkvena prostost! V vsih okolišinah življenja nam je prostost draga, nič nočemo vediti o samovoljstvu, o deržavnem vsegamo-goštvu, o večinskem despotizmu; ali pred vsem hrepenimo po tem, da se cerkev reši iz njenih vezi.
„Gospodje! Jest se ne spoznavam k cerkvi, k kteri spada večina vas; pa vendar se čutim z vami edinega v tem, kar je naj više. Predsodkov in nesporazumkov, ki so prav pogosto (da bi tako ne bili!) pri protestantih vzrok, da katoliško cerkev s sovražnim očesom gledajo, tacih jest ne poznam. Spoštujem vašo cerkev kot mater moje cerkve; ljubim jo zavoljo zakladov, ki so jih tudi odločene cerkvene občine od nje podedovale: upam na njo, zakaj ne morem si prikrivati, da ona sam« bo močna zadosti ustavljati se viharjem, kteri so začeli razsajati zoper celo keršanstvo; in bojujem se zanjo po svojih slabih moččh zavoljo pravice.
„Tolažim se z upanjem, da ta lepi čas bo zdaj še skrite služabnike resnice in pravice med mojimi verskimi tovariši kmalo poterdil, da očitno spoznavajo to, kar je v veri občnega, in jih peljal na stran tistih, kteri so brez strahti pred žuganjem svetne moči zastavo razpeli za to, kar je keršanskemu sercu naj dražje. Pravim: „ta lepi čas," zakaj vsak čas poskušnje je tudi čas milosti. In koliko blagoslova se zdaj razliva na nas! Vsak posamezni se čisti in vterjuje; predsodkizginjajo: bliža se čas sprave raznih včrstev; in sklepajo se pri-
jateljske zveze s pravično nado na stanoviten obstanek, ker imajo korenine v zemlji, ktera rodi le sad življenja.
„In ali bi ne bila nespamet ali maloserčnoet m našo sv. cerkev tresti se? Ali tožiti zato, ker jo zlobne roke hoč"jo oropati njenega lepega oblačila? Ona j« nevesta našega Gospoda Jesasa Kristasa in kot taki se ji spodobi lepotičje, Čast in gospostvo, bo pa mar nevesta manj draga v očeh svojega nebeikega Ženina, ako bo tih lepotij oropana samo v prečudoi lepoti svoje stvetosti se svetila? Ne obžalovati, ampak slaviti hočemo ta čas in z vami, gospodje, ki vas zavoljo vase serč-nosti spoštujem io zavoljo vaše zvestobe iz celega serca ljubim, z vami se hočem deržati veselega upanja, in is tega veselja bomo zajemali moč k stanovitnosti v boja, in iz te moči gotovost konečue zmage!"
MiatoHčansiro r Bremenn.
Preč. škof Osnabriški (Osnabriick) je kotapostolj-ski namestnik severnega nemškega in danskega misijon* preteklo jesen obiskal te kraje in ondi birmoval. Začel je bil v Bremenu misijon, kjer je ob enem blagoslovil altarje obnovljene cerkve sv. Janeza. Ta cerkvena slovesnost, dandanašnji dvojnega pomena, je bila pripravna obuditi živo vdeleževanje in premišljevanje katoličanov, najpred bremenskih, potem pa tudi daljnih.
Bremenski apostelj je bil sv. Vilehad, ki je bil L 780 iz Frizije prišel v te kraje poleg Vezre od Karola velikega premaganim Saksoncem sveti evangelij osna-novat. Ta svetnik je bil pervi škof Bremenski. Podiko-fom Ansgarjem ste bili mesti Bremen in Hambarg ze-dinjeni, in Bremenska škofija je bila povzdignjena v nadškofijo. Bremenska cerkev se je bila pod krepkimi, modrimi in pobožnimi pastiiji prelepo razcvetela; obžalovati je le, da je tudi tukaj Cerkev v politiških bojih večkrat terpela veliko škodo. 47. in zadnji škof Janes Adolf, vojvoda Holsteinski, je bil prestopil k luteran-stvu.
Nesrečna ločitev od Cerkve po tem odpadniku je terpela nad 150 lčt, in le misijonarjem se je zahvaliti, da sovražniki prave vere niso popolnoma zaterli. Se le 1. 1747 se je smela zidati kapela za službo Božjo. Katoličane so komaj terpeli v mestu, oropali so jih pravic druzih meščanov in so jih celo mnegoverstno preganjali in zatirali. Pri vsem tem pa vendar, kakor naznanujejo misijonski letniki, ni preteklo nobeno leto, v kterem bi se jih ne bilo več povernilo k materi Cerkvi. Le polagoma se je zamogla katoliška Cerkev iz svojega skri-vališa prikazati in n pr. dobiti dovoljenje bolnikom zakramente deliti, poročevati, pokopovati itd. — 19. vinotoka p. 1. je minulo 50 let, kar je poživljena in opro-stena katoliška občina Bremenska imela sprevod v obnovljeno in na novo posvečeno cerkev sv. Janeza. Ta dan je b:l preč. apostoljski namestnik odločil za blagoslovljene altarjev, ktere je izdelal Hertel v Monastiru in tudi vodil popravljanje cerkve. Veselo je bilo viditi, kako obilno se je bila vdeležila pomenljive cerkvene slovesnosti občina, ki se vedno lepše razcveta, in kako veselje je razodevala nad prelepim delom. Da je Bremenska občina svojo cerkev tako lepo obnovila, s tem priča zvesto vdanost in stanovitnost v svoji veri, v veri svojih očetov. Ni dvomiti, da cerkev sv. Janeza že zdaj komaj zadostuje potrebam. Tudi vedno razširjanje Bremena, tako da imajo nekteri katoličani predeleč v cerkev, vedno bolj razodeva potrebo nove kapele v novem delu mesta, toliko bolj, ker je tam tudi kolodvor. 20. vinotoka je preč. škof birmoval okoli 200 mlajših, tudi nekaj starših ljudi, popoldne je pa odpotoval proti Bremenskemu zavetniku dalje.
Vediti je, da Bremen je imenitno tergovsko mesto s kacimi 75,000 prebivavci; vsa svobodna deriavica Bremen pa jih ima čez 110,000. Ako se v velikem ter-govskem mestu, v kakoršfeih so prebivavci radi le v posvetne koristi in v denar zamaknjeni, vender katoli-čanstvo v novo razcveta, jfc to gotovo veselo in dobro snamnje za sv. Cerkev.
Makmsne rane Je zapustilo preteklo
telo?
Leto 1873 je katoliški Cerkvi zapustilo veliko vojsko za resnico in pravico, ker skoraj povsod ima prav zagrizenih sovražnikov, ki bi jo radi pokopali z njenim papežem Pijem IX, z njenimi škofi, masniki in pravimi verniki vred. Cerkev ima najmočnejšega prijatla v vsem katoliškem ljudstvu vesoljnega sveta; ima pa smertnega sovražnika v laži-liberalcih in prosto zidarjih, ki se več ali manj strinjajo z rudečkarji in se s ker-vavimi bodali skrivajo pod klobuk „omike" pa „inte-ligencije," ali v resnici niso ne omikani in ne „inteligentni" ali umni. Med drugim kažejo v svojem časništvu, kako so neuglajeni, divjaški, srovi in neobtesani. Brez jasnega uma so pa zato, ker ne sebi in ne drugim ne privošiio sreče in blaženosti v prihodnjem življenji.
Tacih ljudi je izredilo veliko lansko leto, in ti so med vsim narhujsi najglobokejši rana, ki jo je lansko še bolj ko poprej razširjeno in razgnano zapustilo novemu letu. Ali se bode v novem letu našel zdravnik za to prehudo sklečo rano človeštva, ali se bodo hotli k zdravniku verniti? Kdo ve? . . .
V	Avstriji je zapustilo lansko leto se posebej staro nezaceljeno rano razdjanja med raznimi narodi, ki neizrečeno kliče po zdravniku. Liberalci jo mislijo celiti po verski strani z novimi cerkvenimi postavami; ali če bodo postave delali brez zdravnika papeža, brez zdravnice sv. Cerkve, bodo rane le še hujše. Po narodovski strani jo hočejo celiti s tim, da bi zdravim obliže pri-lepljali, ranjenih se ne dotaknili; nekterim narodom in stanovom več kot ravnopravnost doveršili, drugim se odrekali, za čimur že toliko let kličejo.
V	denarnem oziru je lansko leto napravilo silovit polom. Kdo bo ozdravil to rano?
Francija se povzdiguje izmed merličev in rAn, ki so jih ji vsekali Napoleon, Prusi, rudečkarji in brezverci — pa ne more prav navkviško; vzdiguje roke k Bogu, k postavnemu kralju, — republikanarji jo pa po rokah bijejo.
Italija je že kakor okostnjak od vsih strani zglo-dana, objedena, ranjena od samih njenih osreČevalcev, reševalcev in zedinjevalcev, in žuga čisto dognana na skup se zgruditi.
Nemčijo železni ra6ž od same ljubezni tako stiska, da mu kri spod nohtov gleda, posebno redovnike, škofe in katoliško duhovstvo. Obilno je svobode v tem, da se katoliška reč tare in tepti, sicer pa zastonj iseš prave svobode.
Na Švicarskem je še toliko hujše, kolikor je republikanski birokratizem in terorizem goropadniii memo samoderškega.
Španijo je zapustilo lansko leto v rokah nezmožnih rogoviležev in vm^s mnozih rudečkarjev. Ves narod je tako rekoč ena sama rana. Od severa se počasi pomika v deželo zvezda otetja; če bode zasijala že letos vsi deželi, to je v Božjih rokah.
V	naši deželici so tako imenovani „mladi" (kteri so pač pogosto „starihe," ki še bolj norč memo mladih) narodu vsekali kervavo rano in pričeli so že tudi samo
vero mešati, kakor stari strastniki o Lutrovem času, ktere sedanji mladi prestavljajo. Kričali so v začetku s lažnjivimi vstavoverci vred: „vera ni v nevarnosti," ob enem so pa povsod vero zatirali, in tako delajo ie zmiraj in čedalje huje in z veči prenapetostjo. Nič se jim ne smili ubogi narod, ki ima že toliko druzih ran.
V lavantinski dolini na Koroškem, kakor ravno pišejo, ni nobena reč več varna. Iz Štajarskega se sli-ftijo prav pogoste tatvine in tolovajstva. Po Kranjskem čedalje več poboiev. Zraven tega toliko bolezni pri ži-vinici in pri ljudeh!
Kdo je zdravnik pri tolikih ranah?
Zdravnik nas je Bog v nebesih, Jezus Kristus, nas srednik, Odrešenikin Zveličar, in njegov namestnik na zemlji , Pij IX v Rimu. K Bogu, k sv. Cerkvi in zveličavni veri naj se obernejo narodi. V tistem trenutku, ko se bo to v resnici zgodilo, se bodo jele tudi ran« celiti.
JFrancifa
1tlaborans morbo comitiali".
Ravno danes je leto, kar je (9. jan.) pred svoj sodnji stol poklical Bog Napoleona III, in koliko upanja smo imeli že potem, da v prid katoliški cerkvi in morebiti še drugim v Evropi dobi Francija poštenega kralja, pa — to upanje je splavalo po vodi. Ali se spolni nam kedaj, ali ne, kdo ve? Jako presunilo pa je premnoge pisanje pobožnega in učenega škofa Pija iz Pikta-vije (Poitiers), v kterem po sv. pismu pov6at od mesečnega mladenča, ki ga je Kristus ozdravil, pomenljivo obrača na Francosko samo.
Dogodba se po Mat. (17, 14. itd.) glasi: Kadar Jezus po spremenjenji na Taboru pride k množici, pristopi k njemu človek, poklekne in reče: Gospod t usmili se mojega sina, ker je mesečen, in veliko terpi; zakaj večkrat pade v ogenj in večkrat v vodo. Pripeljal sem
fa že k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti, 'o sv. Mark. (9, 16 itd.) je rekel oče: Učeaik! pripeljal sem k tebi svojega sina, kteri ima mutastega duha, in kjerkoli ga popade, ga meče, da 8e peni, in škriplje z zobmi in sahne. Jezus pa mu je odgovoril in rekel: O neverni in spačeni rod! Doklej bom pri vas, doklej vas bom terpel? Pripeljite mi ga le sem. In so ga pri-eljali. Tedaj vpraša njegovega očeta: Koliko časa je, ar se mu to prigoduje? On pa mu reče: Z mladega. Ako premoreš, usmili se nas, in pomagaj nam! Jezus pa mu je rekel: Če moreš verovati, vse je mogoče verujočemu. In zdajci je zavpil oče mladenčev in je • solzami rekel: Verujem, Gospod; pomagaj moji neveri. Tedaj cažuga Jezus nečistemu duhu ter reče: Gluhi in mutasti duh, jaz ti zapovem, izidi iz njega in ne hodi več vanj. Nato zavpije in ga silno strese, in gre is njega. In bil je kakor mertev, da jih je veliko reklo: Umeri je. Jezus pa ga prime za roko ter vzdigne, in je vstal. Tedaj so pristopili učenci posebej k Jezusu in so rekli; Zakaj ga mi nismo mogli izgnati? Jezus pa jim je rekel: Zavolj vaše nejevere.
To evangeljsko povest obrača škof od besede do besede na Francijo. Domovina naša, pravi, je podobna božjastnemu, in bolezen to ima z mladega, sej pravijo, da sedanja Francoska je postala 1. 178y; toraj je so mlada. Od te dobe terpi za božjastjo, morbo comi-tiali laborans, kakor bo dejali nekdanji Rimljanje, ker so narodne skupščine prejenjati morale, če je koga božje verglo. Bolezen ta — morbus comitialis — zaznamnjuje padavico ali božjast, pa tudi govorico ali parlamentarstvo, ktero je naie zlo in ktero nas sem ter
tj« premetava, da padamo zdaj v vodo, »daj v ogenj, zdaj v kervavo morje, da smo v strašilo ljudem krog in krog.
Škof potem raakazuje, kako je očetu in sinu po svetem pismu pomagala le vera, in da tudi Francija zdravja sme upati le tedaj, ako se s terdno vero zateče k Gospodu. Mnogi menijo, da jih otme verozakon, pa vendar sami verovati nočejo, toraj je njih upanje zastonj. Še aposteljni obsedenega mladenča niso mogli ozdraviti, ker njih vera ni bila dosti terdna. Francoska se povrača k veri, povrača se ji tudi zdravje, dasi brezverci menijo, da je umerla, kakor mladeneč v sv. evangeliju. Upajmo, da jo prime za roko Jezus Kristus, in da jo vsdigne.
V tem oziru je pomenljivo tudi, da je v narodni skupščini katoliški poslanec Brunet k zakonu o po-stavljevanji stolnih sodnikov ali županov (maires) na-svetoval naslednji pristavek: »Nobeden ne smč imenovati se za župana, dokler pismeno ne spoznd, da veruje, da je Bog, in dokler ne obljubi, da bode v občini svoji branil vero in njene služabnike/'
Kako potreben je poslednji pristavek, jpričuje tale prigodba. Po Francoskem imajo po vaseh med seboj občinsko tlako, da morajo občanje pripraviti ali natleči kamnja za ceste, ali pa se odkupiti s G franki. Po starodavni navadi so tega doslej župniki in nji ovi namest niki bili prosti. Letos pervikrat pa se je nekterim županom zljubilo, da so to tlako ukazovali tudi župnikom, in prigodilo se je, da so nekteri, ki pri svojih pičlih prihodkih z 900 franki (360 gld.) omenjene globe plačati niso mogli, po več dni v svoji duhovski obleki ob cesti kamnje tolkli, nikakor ne v spodbudo mimogredo-•čim ljudčm. (Katholik 1873).	J. M.
Ugled po Sio venskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Vabilo. Katoliško-poli-tisko društvo v Ljubljani ima to nedeljo, 11. prosinca, popoldne ob petih svoj oblet ni shod v svojih prostorih v Virantovi hiši. Na dnevnem redu je: 1. Slovesnostni govor; 2. društvene poročila; 3. volitev odbora. K obilnemu vdeleževanju vabi
OUbor.
— Iz duhovnega podpornega društva. Začasni odbor tega društva je imel 5. t. m. posnet o družbinih zadevah, v kterem so bile na versti zlasti prošnje za pod poro. Bilo je podpore podeljene nekaj že poprej, nekaj se je določilo zdaj, in ena prošnja za preteklo leto je Se napovedana. Poprej že sta dobila dva gospoda vsak po 100 gl. Sedaj je določeno za enega 200 gl., za enega dO gl., za dva druga po 100 gl., in za enega se ima še določiti, kadar napovedana prošnja pride. Z vsim tedaj je dobilo in dobi za preteklo leto sest gg. duhovnov gotovo 750 gl. podpore iz društvenega premoženja. V peterih primčrljejih je vzrok huda dolga bolezen, v enem pa druge nesreče in nezgode. Odbor je vse razloge vestno prevdarjal in spoznal res pri vsih potrebo. Prepričal se je pa tudi pri tem, kako prazen je tisti ugovor: da ima duhovšina zadosti in da vsak lahko izhaja. Bolj natanko naznanilo se bode dalo v včlikem shodu, pri kterem se bode volil tudi stalni odbor. Ta shod se mora v kratkem sklicati; vprašanje je, kdaj bi bilo za gospode po deželi bolj pripravno? Najberže taki dan, ko bode kak drugi shod. Odbor bode imel na to osir;
morebiti ve pa tudi kteri gospodov kaj primarnega na-8 veto vati.
Kakor sadaj vse kaže, smemo prav veseli biti, da se je to društvo osnovalo. Želeti je, da jih še mnogo pristopi, ter se društvo prav vterdi in opomore. Zato bi bilo dobro, da bi se gospodje v svojih oporokah ali ▼ kacih vgodnih okolišinan ozirali na to mlado droktvo, kterega potreba se zmiraj bolj razodeva in poterjuje.
—	Rokodelski pomočniki SO bili novega leta večer
napravili prijazno jaslično veselico, kakor imajo navado vsako leto. Nagovor gosp. predsednika dr. Vončina, petje, deklamovanje in tombola — to je bilo na programu tega večera. Verlih pomočnikov in gostov so bili napolnjeni prostori, soba vsa sijajno razsvitljena, božično drevo je migljalo v neštevilnih luČicah, jaslice ▼ ■▼e-čavi. Gospodu predsedniku in pomočnikom se je vidilo, kako živo vneti so za svojo družbo, ki je obhajala že svojo 19. obletnico. Veselo je bilo tudi slišati iz poročila predsednikovega in Bonačevega, da ne manj kot 600 tacih društev s 70.000 družniki je po širokem svetu. Gg. pomočniki se zbirajo o večenh po doveršenem delu k branju, igranju, prijaznim pogovorom. Imajo pa tudi poduk od več dobrotnih gospodov v raznih rokodelcem potrebnih reččh. V resnici je ta častna družba ne le sploh koristna za rokodelce, temuč sploh v vsakem osiru hvale vredna. Želeti je, naj bi se je vsi rokodelski pomočniki vdeleževali.
—	Učencem gimnazije ljubljanske se na prošnjo
njihovih katehetov naznanja, naj vsi, kteri v Božični dobi niso še prejeli sv. zakramentov, storijo to sami posebej, ker se vsled nenavadnih šolskih praznikov do 21. t. m. sveto opravilo spolniti ne more skupej, kakor ae je ravno v tem času godilo doslej po postavi.
—	»Učiteljski Tofari" - verii šolski list pod vred 'tnštvom gosp. Mat. Močnika, je s 1. štev. letošnjega leta
jčl prinašati življenje ranjcega našega rojaka, pisatelja itd. Petra Hicingerja, zraven tega pa toliko dobrega na vse strani, da je res vredno in močno želeti, naj bi se gg. duhovni, učitelji in drugi na „Tovarša" prav obilno naročili. Velja 1 gl. 50 kr. na pol leta. Dobro reč moramo podpirati, da se nam ohrani.
Brezverska černa nehvaležnost. Kranjski duhoven Knaffl je iz svojega premoženja na Dunaju vravnal velikanske vstanove za kranjske vseučilišnike na Dunaja, in ker vse te reči ni v roke dal kakim duhovskim napravam ali sploh duhovnom, ampak kranjskemu doktorju „juris", ker so bogoslovci izločeni od štipendij ; zato ga neki pisač v „Narodu" dve sto lčt po njegovi smerti natolcuje in sumiči, da je bil „posiljen, nezadovoljen, nesrečen duhoven." „Kombiniral", to je izmislil si je dolge levite, kako se je mati jokala, kako ga je mati prosila, kako ga je oče klel itd. itd., da je le posiljen duhoven postal; kako ga je grizlo in peklo vse žive dni v persih." In zaslišite: „Bil je pa potlej Častit duhoven, karakter, pameten mož, ki je zvesto spolnoval
vse dolžnosti svojega stanu".....In vender tako strašno
nezadovoljen s svojim stanom?! Razlagaj si to, kakor veš in znaš!
Tako le je tedaj. Stčri ti katol. duhoven liberalahu in sovražniku vere in Cerkve še toliko dobroto, on bo nazadnje reč gotovo tako zasukal, da bo iskal okidati — če ne tebe, pa vsaj tvoj duhovski stan! Ta pisavec tudi lahko ve, da nikoli bi vseučilišniki ne viivali Knafflovih zalog, kakor neštevilni drugi druzih dobrot ne, ako bi bili duhovni oženjeni; vender jim tako radi o ,.medenem" (?) zakonu govorč! To pa, se vč, is »golj »usmiljenja"? Kako „lepo serce" imajo ti ljudje, kaj ne/
Tukaj je pa vender tudi prilika za majhni pre-miilik: Kako da liberalci le duhovne omilujejo aarad
»jih stan« in jim toliko nezadovoljnost pripisujejo, vsi-lujejo? Naj bi se obernili se k drugim stanovom in oko-iiiinam a svojim medenim ,,mehkočutjem". Ali ni pri dmaih nič »milovati"?
Izmed 100 zakonskih jih je 90, v čas i ie več, nezadovoljnih; zakaj tu ne milujete ?
Izmed 1000 vojakov prostakov jih je 999 le zato v tem stanu, ker si pomagati ne morejo. Zakaj ne mi* lujete?
Izmed 10.000 beračev je ravno toliko nezadovolj-cev; stopite mčd nje s „Slov. Narodom" v roci in mi-lujte jih!
kdo vas prosi sa vaše milo vanje? Ako hočemo duhovni biti „odpadniki" in „teptavci svoje lastne Cerkve", nam je ravno tako pot odperta, kakor vam.
Vsak, ki v kaki stan stopi, občuti več ali manj njegove tete, ne vidi pa vsih pritežnost druzih stanov; zato se velikrat sliši o nezadovoljnosti. Kolikrat nam je ie toiil ta ali ta n. pr.: zakaj da ni postal duhoven, ko je imel lepo priliko; ali bomo zato vse zakonske ali druge stanove milovali? Svet je bil in bode »eolsna dolina'4, — milovaj ali ne milovaj! Darovati se moramo dragi sa druzega, da bo za vse prav, in biti morajo mm goteri stanovi na zemlji, ker so mnogotere človeške potrebe, da se za vse oskerbi. Vi milovatelji v „Slov. Narodu" pa dobro poglejte, če sadi za vašim milova-njem ne tiči neka vse bolj milovanja vredna lastnost, ki se ji pravi »sovraštvo svoje lastne Matere?"
Iz Cerkljlllke^t nam je prišel pred nekaj časom prijasen daljši dopis. Zap6znil se je; naj povemo le njegov obseg.
Korenjak Darovec, ki je I. 1856, ko je bival cesar v Ljubljani, palil germade po planinah ter potem prejel svetinjo cesarske poroke, je tudi v večer pred 251etnico cesarjevo na višavi sprožil nekaj možnarjev in kres za-žgal. Nadalje popisuje streljanje, cerkveno slovesnost, lepo petje naslednjo nedeljo. — Vsled hude bolezni »kujavice" se boji, da bode lepo cerkveno petje pešalo, ki se je že precej povzdignilo. Opominja pa rojake in učitelje, da naj se z lepo pogodc itd.
It Vipave piše gospod Bogomir K., c. kr. kancelist, in terdi, da spis zarad dr. Spazzapanovega pogreba razun resničnih dogodb obsega tudi obrekovalne nesresnič-nosti, ki naj jih prekliče gosp. dopisnik; ni pa razložil, v čem bi dopis bil neresničen. Zaterjuje le osebno, da nikjer, kjer je bil, kakor tudi njegovi hišni ljudje za-morejo pričati, cerkvene zapovedi v oziru na post aii spoved ni zanemarjal. Ako je v tem tako, verjemimo, da vsaj ni hudo mislil, če se je bil v kaki reči prenaglil.
Is Zgornje Istre. — V nedeljo po Božiču, 28. decembra, je bila za tukajšnje kraje nenavadna slovesnost. Od vseh strani je vrelo ljudstvo v Klano, faro v najskrajnem kotu zgornje Istre. Domačinom Klancem so je radost brala na obrazih, z zvonika je vihrala velikanska narodna zastava , od cerkve do župniške hiše so bili lepo okinčani mlaji, med dvema narvečima je bil pripet slavolok s primernim napisom z modro belo-rudečimi čerkami; med vbranim priterkovanjem zvonov so je razlegal na daleč in široko močen strel. Kaj je to pomenilo? Koga so toliko slavili? Daroval je on-dotni rojak čast. g. Miha Laginja, četertoletnik v ter-žaškem semenišču, pervo nekervavo daritev Najvišemu. V slovesni procesiji spremljan od mnogih svatov in sedem gg. duhovnov, ki so nekteri po 3, cel6 po 4 ure daleč prišli poveličevat slovesnost, se podi novo-mašnik v krasno okinčano cerkev. »Veni Creator, Gloria" itd., sploh vse, kar se med av. mašo in po •v. maši pri takih priložnostih glasno moli ali poje, je
opravljal g. novomašnik starosto vensko, kakor je v Li-burniji v obče in tudi v nekaterih županijah v Istri ie starodavna navada. Govor hervaški je imel čast. gosp. Ernest Jelušič, šolski ravnatelj v KastvL Razlagal je pazljivim poslušavcem imenitnost duhovskega stanu, posebno trojno službo katoliškega duhovna, kot učenika, darovavea s7. maše in del vca ss. zakramentov, oporni-novaje, naj oi se vredne skazovali milosti in dobrot, ki jih Bog deli po mašnikih kristjanom. Ljudstvo domače in ptuje je bilo toliko bolj ginjeno pri vsej slovesnosti, ker se ne pameti in ne vč, da bi bila v Klani, ali v celi dekaniji Jelšanski, kamor spada tudi Klana, kteri« krat nova maša. Pa tudi od Klane do Tersta, dobrih 13 ur hodA, kjer je poleg velike ceste mnogo vasi in dve veliki fari, se ne morejo ponašati ženim duhovnom ismed sebe. Ne morem se sderžati, da ne bi pri tej priložnosti pohvalil neutrudljivo marljivega mnogočasti-tega gosp župnika v Klani Fr. Kosca. Še tri leta ni, od kar je mladi gospod tam župnik in cerkev je, bi rekel, vsa ponovljena. Lani so se postavile lepe nove orgije, ki izverstno poveličujejo službo Božjo, oltarji so vsi lepo okinčani, po cerkvi je mnogo novih naprav, katere so se prej |H>grešale. Naj bi sosednja mnogo veča pa silno zanemarjena fara, ki ima ie skoro 3 leta svonove pri cerkvi na stebrih obešene, okoli cerkve pa ie leta in leta gromado in podertijo, v cerkvi pa ailna burja piše , da ljudstvo mraza trepeti, se od Klano učila in njo posnemala v skerbi za lepšanje in kinč hišo Boije.
Bog pa ohrani mnogo let g. novomašnika v sedanjih okoliščinah v posebno težavnem stanu, ker v tcržaški škod ji bo čez malo let, kakor se zdaj kaže, silno pomanjkanje duhovnov. Luni je bil sprejet en sam bogo-sloveč v semenišče, letos tudi le eden; mesto 50 je le 13 bogoslovcev v vsih štirih letih.
Zunaj katoliške Cerkve ni zveličanja.
Naj svet po svojih puhlih načelih sodi kakor hoče, večna resnica ostane, da „zunaj rimsko-katoliške Cerkve ni zveličanja." In sicer iz tega stalnega vzroka, ker bi bil Bog Človek Jezus Kristus, večna resnica, sam seboj v nasprotji, ako bi bil vstanovil več cerkev, kterih načela bi si nasprotovale, in ker ena in sveta od Zveli-Čarja vstanovljena Cerkev nobena driifra ni in biti ne more kakor katoliška Cerkev, in: „Kdor Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nejevernik in očitni grešnik." (Mat. 18., 17.) Herik IV, francoski kralj, seje hotel odpovedati Kalvinovemu krivemu uku, kterega se je deržal, in se zopet poverniti v naročje katoliške Cerkve, od ktere so se bili njegovi predniki ločili. Da bi imel pravi vzrok odstopiti, je poklical veliko število kal-vinskih pridigarjev in katoliških duhovnov, in zastavil je najpred kalvinskim pridigarjem vprašanje: „Ali za-more katoličan ravno tako priti v nebesa, kakor kal-vinec?" In modri gospodje so odgovorili: »Se ve da; mi nismo tako terdi, kakor so katoličani! Kristus je za vse umeri, katoličani so ravno tako lahko zveličani, kakor mi." Potem je kralj ravno tako vprašal katoliške duhovne in precej je dobil odgovor: »Gospod,o osebah soditi ima samo Bog; pa toliko je gotovo po sv. evangeliju, da le ta more upati večnega življenja, kteri je otrok od Kristusa vatanovljene Cerkve." In kralj je odgovoril: ..Če je temu tako, potem raz vidite, gospodje, da je po vsaki ceni varnejše pokatoličiti se". — To tudi vsakemu pamet pravi, kdor je še kaj ima.
Naj bolje je pri materi Cerkvi.
„Eichsfelder Volksblatter" pišejo, da odpadnik k starokatolikom nadučenik D. Waldmann se je zopet vernil v kat I. Cerkev. Verske spremembe, ktere se vedno naprej prikazujejo med priverženci zoper-katoli-čanov, kakor tudi preganjanja, ktere se skoraj povsod vzdigujejo zoper rimiko kat ilisko Cerkev in njenega poglavarja, njene škofe in mašnike, so ga nagnile k resnemu premišljevanju, kar ga je potem zopet pripeljalo k mat-ri Cerkvi. Te dni se je ustmeno in pismeno odpovedal svojim zmotam, ter se je podvergel sklepom Va ikanskega zbora, posebej tistim, ki zadevajo nezmotljivost cerkvenega poglavarja, ter hoče živeti in umreti kot zvest sin katoliške Cerkve. Waldmannu gre ta čast, da nikoli ni nameraval in si prizadeval še drugih v ■vojo zmoto zaplesti ali jih k odpadu zapeljevati.
Resnica is nasprotnih mL
Thiers, akoravno Volterjan, pravi „Volksbl.", je govoril pred malo mesci k več poslancem levičarjem besede, ki so vredne, da se rešijo pozabljivosti. Rekel je namreč: „Spomnite se, gospodje, da Francija tako dolgo nič ne bo veljala pred svetom, d« kler papež ne bo dosegel pravic v katoliški Cerkvi, ktere mu gred6. Ne v^m, kdo mu bo zopet pripomogel k njegovim pravicam, ali jest, ali Vi, Henrik V, ali kdo drugi; dokler vendar papež ni to, kar mora biti, Francija v Evropi ne velji nič.
Hazgteci po mrein*
Avstrijansko Zastran poloma. Kadar se zgodi velika nesreča, je vselej dolžnost, da se preiše, kdo je kriv in ne zadolženi zanikarneži ali pa hudobneži kaznujejo. To je toliko bolj potrebno v denarnem polomu, v strahotnih sleparstvih, ki so toliko ljudi nesrečnih storile. Ko bi bili to storili kje kaki kmetje, kdo v6, koliko bi jih že tičalo pc ječah in bi. se preiskovali! S kol.ko ojstrostjo se n. pr. preiskujejo denarni ponarejevalci, ker taki storč občinstvu veliko škodo!
V polomni zadevi tedaj je mesca listopada lanskega leta poslanec Steudel poprašal ministra za notranjsko. Interpeljral ga je tako-le:
„Če je stan in gospodarstvo vsakterih napr&v, ki so zastavljene na očitno zaupanje (kredit), že podverženo najnatančniši in naj ostrejši preiskavi, in še posebno, če se je že storilo, kar jo treba, zoper zadolžene, da se taisti postavni sodni|i izroče? '
Minister za notranjsko je to poprašanje izročil ministru za pravice, dr. Glaserju, in le ta je zag -tovil , da bode zbiral potrebnih pomočkov za odgovor na to vprašanje. Dano je toraj deželskim sodnijam in policijam povelje, da vse pisma in naznanila (ves materija!), kar se tiče gospodarskega poloma, tudi brez-imenske o vaje, naj se izroče ministru za pravice. Samo po sebi jasno je, da tudi zapisniki (akti) čveterih bank, ki so v odbobnanskem stanu, se morajo ministru predložiti, namreč: komisijonske, menjavske, obertnjiske in zavarovalne družbe zoper naravne poškodovanja. Ka-košen bodo tega preiskovanja nasledek, to se ima pokazati.
— Ker Cehi nvojih poslancev niso dalj v državni zbor, so nove volitve razpisane na 10. pros. Češki inožje so priporočili toraj svoje kandidate, izpustili so pa vse tako imenovane „inladočehe," ki jih v kvar čeških pravic
mika iti na deržavni zbor. Čehi, ki terdijo svoje pravice, upajo, da bojo njih možje izvoljeni. Dunajski vstavo-veroi so že v Pariz telegrafirali, kako koristen bo češki razpor za vstavoversko reč; Čehi pa upajo, da „mladi" boao pri volitvah šli čisto pod klop ter češki narod ostane edin vkljub vstavo verski Škodoželjnosti.
Menda bodo vender tudi na Slovenskem preumali, da zarad nekterih ve kače v se ne sme celi narod tergati v kose, kosce, in koščike ter s tim sovražnikom delati sladnost in veselje, narodu pa pripravljati pogubo in pogin na vse strani.
Iz Amerike. — Zopet ste He prigodili dve nesreči, ki se pripisujete močno zadolženi amerikanski nemarnosti. V novem Jorku se je razpočil pred enim mescem hlap-nik parobroda; 7 oseb je bilo kar mertvih, 20 pa ranjenih. — Vzrok: kotel (hlapnik) je bil izročen nadzorstvu dečka; mašinist se je bil šel sprehajat — Na reki sv. Lorenca se je vžgal poštni parobrod „Bavarija" ki hodi med Montreal om in Toronto: brodniki so aa vsi rešili, kapitan in 14 popotnih oseb je poginilo, bodi si, da so zgoreli ali so pa v valovih našli smert. Vidi se, da se v Kanadi ravno tako godi, kakor v zedinjenih deriavah. Lahkomišljenost in brezvestno st se tudi na ti zemeljski poloti pov«od nahaja.
Konzul seje spreobernil. 2. vinotoka, aa angeljsko nedeljo, je bil v opatijski cerkvi v Lisuge-a na zabodnjetn Francoskem gosp. Tomaž Shmith, advokat in konzul zedinjenih deriav, slovesno sprejet v katoliška Cerkev. To spreobrnjenje ae prišteva k čudežem, ki ao se zgodili na prošnje naše ljube Gospe v Lurdih. Sprt obernjenec je *in protestantskih staršev in |e bil rojaa ▼ Bostonu, ti vi pa od svojega 24. leta na Francoskem, kjer je bil svoje vcepljene predsodke o katoliški Cerkvi sicer opustil, pri tem pa ni čutil v sebi nagnjenja do katoliške vere. Zadnji dan vel. serpana se je podal s romarji v Lurde iz radovednosti in je klečal poleg va-liko druzih pred podobo neoraaiežane Božje Matere; med tem se je veliko spremenilo v njegovi duši. ČutU se je kakor spremenjenega, si je kupil rožni venec in ga je molil skupno z drugimi romarji. Domu pridfii si je napravil katekizem in se ga je pridno učil, se je odtegnil za nekoliko tednov v imenovani samostan in je bil potem keršen.
Listek za raznotero robo in blago.
Na gomili Miloša velicega.
(Poleg talijanskt-g-i *loiil Hogdnn Ternovec.)
Oglej, ošabnost puhla se človeška! V to žaro, ktera slavo vso zapira; Razmotri, kak trenotek sam odtira Vse, čemur slepi svet na roke pleska.
Le išči v šaplja kinči, polnem bleska, Imena večega, da v zgodbe dira; Zastonj bi misel tva za vojne, mira Enacega dejanj iskala treska.
Ah! da od slave te in velik6ati Pogledu zdaj se mojemu namaka Onostje ttamo, s prahom vse obdano.
Časti, oblasti, žezlo, v»e k »nčano, Via iarja, vodja ozka hrani raka: Ostane človek le v Bogi vistati.
U Ljubljane. Rokodelski fantje so imeli ss. 3 Rrsljev-večer veselje, da ni kmali enacega. Jded jaslicami in božičnim drevesom so junak Gostinčar in njegovi pridni tovarši /glasovali govorčke in pesmarije, vmes pa pesmi peli, da jih je bilo ie veselje poslušati. (V Rimu so majhni dečki ta dan imeli tako veselje, dokler ni bilo to častitljivo mesto v babilonski sužnjosti.) Potem pa so se jim delili mnogoteri darovi od dobrotnikov, kakor tudi sad z božičnega drevesa. To je bilo rajsko veselje. Škoda, da tudi šolska mladina nima povsod kaj tacega. Rečem vam: rokodelski fantje, dobro ste se skazali! Vredni ste pohvale!
Slava gospodom in gospčm, ki ste se z njimi trn-dili, — ki ste zanje darovali in darovale!
Škoda je, da gosp. dr. Vončina ne more vsih sprejeti, ker pravijo, jih da čez 70 jih nima prostora, ali kako-&en že je zaderžek?
— Darove, za Dobnce v Danici zbirane, smo zaporedoma oddajali, in do malega vse oddali; prihodnjič bolj natanko.
? it Vidu nad Ljubljano gosp. Aliroclav Tomec svojo umetnost pridno nadaljnje. Slika zdaj podobo sv. Križa za Štango. Zgotovil pa je eno naj večih in naj lepiih svojih d čl, namreč sv. Petra za Poljane v Istri, lastna kompozicija. G. T< mec je tudi spreten organist in sprejčl je orgljanje v duhovnijski cerkvi sv. Vida. To je prav lepo slišati o našem umetniku.
T Postojni je izvoljen poslanec Adolf Obreza.
Nt češkem se ljudstvo izmodruje, srenje in okraji razglaiajo nezaupnice osem in dvajseterim poslancem, ki so se bili odcepili od domače večine in so hotli tvojo pot hoditi, kakor pri nas delajo tako imenovanci „mladi". „Mladi" so bili s svojim zanikarnim svetom le o Roboamovem času napravili nesrečo, kraljestvo razderli, in da ni pravega Boga molilo, temuč so jim vlili zlati teleti, rekoč: „Glej Izrael, to sta tvoja bogova, ki tta te rešila iz egiptovske dežele." Kaj je bil nasledek ? Ljudstvo je malikovaio; hude vojske so divjale med lastnim narodom; skoraj vsi kralji hudobni. Ljudstvo je lezlo v nevednost, zmiraj manj je bilo pravega če-Šenja Božjega.
Po Laškem bo bili mesca grud. in so Še hudi potresi, ki sem ter tje Škodo delajo, še b«dj pa strah. V Beluni so na Božič mčgli cerkev zakleniti in zunaj na prostem imeti Božjo sluibo.
Strasansk vihar je bučal 16;grudna po Angleškem, Škotskem in Nemškem. V mestu Seffield u je celo veliko ljudi pokončanih.
Sv. Oče Pij IX so zopet preživeli enega svojih smert nih sovražnikov. Nino Bixio, duša gariba'dovskega tolovajstva, je umeri neprevidoma, star kom;»j 52 let.
Koroški deželni zbor noče, da bi deželani zvedili, kaj se govori in dela v deželnem zboru, ker za dvč petini slovenskih prebivalcev nočejo dajati tudi slovenskih poroči), kakor je nasvetoval poslanec Emspieler.
Popotvanje v Jeruzalem za letošnjo veliko noč. Kdor se želi te božje poti vdeležiti, naznani to še pred 8. sveč. general koroiaarijatu za Sveto deželo na Dunaju, (Stadt, Franciskaner PJatz Nr. 4). Vloži se ravno tam sa streške iz Tersta pa nazaj do Tersta 440 gl. v srebu (za 1. razred na ladiji pa ot 0). Odhod iz Tersta čez Karv (Korfu), Smirno, Kajfo, Nazaret itd. je 2£. sveč. Vernejo se iz Jeruzalema tez Jafo, Aleksandrijo itd.
Denarna cena. Cesarski cekini so po 5 gl. 35 kr.; napoleoni po 9 gl. 1 V9 kr.; sto gld. srebid veljA 10C gl. a. v.
Eškrive ignaellanske
za vse dni v letn.
2. To ti bodi pervo pravilo v tvojem djanji: Tako v Boga zaupaj, kakor bi fcilo Je samo na Boga zastavljeno, kako se bo delo izšlo; delaj pa tako z vso pridnostjo, kakor bi Bog nič, ti pa vse sam storil. (S. Ign. ap. Nolarci.)
Slabo je upanje in na bolnih nogah stoji, ako ga roke ne podpirajo. On, ki te je stvaril brez tebe ko te ie ni bilo, te zdaj ne bo ne zveličal in ne ti pomagal brez tebe.
Daj ti iskro, Bog jo bo rszplal v ogenj. Vsej sčme, on bo dal rast. Tako bo vse srečno rastlo, brez tega bo nerodovitne vse.
Brez Boga ne premore! nič, če prav bi hotel. Bog pa noče nič storiti brez tebe, akoravno zamore. Z Bogom v zvezi vse zamoreš.
MMobroinl darovi.
Za sv. Očeta: Duhovnija Budanje 15 gl. s prošnjo sv. blagoslova. — Oseba z Breznice po gosp. Belarju 2 gl. 35 kr. s prošnjo za dušno in telesno zdravje in za blagoslov za srečno zadnjo uro. — M. K. 1 gl. T star. dvajs., s prošnjo sv. blagoslova za zadnjo uro in da bi Bog po njih molitvi skoraj odvzel hudo bolezen z Brezjviške fare. — A. Platnar 1 gl. — „Svetemu Očetu za novoletno vezilo, da bi nam sprosili blagoslova božjega" 36 gl. (Svoj novoletni dar v. č. gosp. župnik v Gorjah zopet prepustijo sv. Očetu. Vr.)— lz Sentju* rija pri Šmariji 7 gl.: „Naj blagoslovč sv. Oče šentjurskega pastirja in ovčice, njih pa naj ljubi Bog reši sovražnikov ter podeli častitljivo zmago Cerkvi!" — Tri napo-leone: „Preslavnemu jetniku, našemu Očeta, vse hvale vrednemu namestniku."
Za afrikanski misijon: M. Vidmar 1 gl. — T. Pire 1 gl. — M. Ilece 1 gl. — g. Štef. Jenko 1 gl. (v 1. 42 po zmoti 50 kr). — lz št. Jurija pri Smariji 4 gl. — M: Šurga, M. Knific. F. Šlibar in M. Dolenec 4 gl. - M. Gerjol 1 gl
Za gosp. misijonarja J. Čebulja: Oseba z Breznice 1 gl. po g. B.
Za misijon mil. Škofa Mraka: Oseba z Breznice 1 gl. po g. B.
Za Trapiste v Bosni: A. Potočnik" 1 gl. — K. Debeljak 1 gl.
Za Kalvarijo in cerkev sv. Joiefa: G. Jan. Dogan 5 gl. - G. Ant. Vonča v Bevkah. 5. gl.
Za hratovsino sv. Leopolda: Iz Lipoglava 2 gl.
Za Dolence s točo poškodovane: Iz Škocijana pri Turj. 3 gl.
Za pogorelce v BiŠki vasi : Iz Skocijana pri Turj 2 g.
Pogovori z yy. tinpisovnlvi.
G. Jož. K-č: Vse opravljeno. Ker je bilo za „Dan." že nekaj naprej plač., je to pri „Slov." všteto, in velj& 50 kr. za naprej. — G. S. Ž-k: Za Bosno reč prejeli in oddali. - G. Jak. Korošak: Se bode zgodilo. - G. J. Krambergar: Zarad spremembe napisa administr. ni dobila nobenega naznanila. Blagov. povedati številke doželj. listov. — G. Ant. J-ču v Teiž.: Je že v redu in dobite vse. — Prosimo vse naročnike, da bi naročuino hitro poslati blagovolili, da pride vse v pravi red.	:______________
Odgovorni vre dni k: Loka Jcran. — Tiskarji in založniki: Jožef BlaznUoii dediči v Ljubljani.