AÑO (LETO) XXXII.. (26) No. (štev.) 8 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 24. februarja 1973 Naša prva naloga Ni mogoče ugovarjati dejstvu, da je porazno zastal razvoj narodov in držav, kjer je prišel na oblast komunizem. Pa naj-bo to moskovski, kitajski, ali Titov, kakor nekateri delijo v različne skupine komunistične režime. Moskovski se že nad pol stoletja brezuspešno trudi, da bi uspel v tekmi s svo-hodnimi narodi. Kitajski je, četudi azi-jatsko skrivnosten, po gospodarskih statistikah ¡sodeč, daleč zaostal in ne vzdrži tekme z nobenim svobodnim narodom. Titov komunizem, ki si je z bombastičnimi frazami o samoupravnem sistemu pridobil neko ime v svetu, je celo v tako zvanem tretjem svetu postal nepomemben in nezanimiv, življenjski standart je sicer tudi pod komunizmom marsikje napredoval v zadnjih desetletjih; to je naravno. Nikjer pa ni dosegel takega napredka, kakor so ga dosegle države pod svobodnimi in demokratičnimi vladavinami. 'Zmaličilo se je tudi komunistično propagandno geslo o diktaturi proletariata. Ostala je le diktatura v imenu proletariata — nad proletariatom samim. Bilanca komunističnih režimov bo za vsak narod globoko pasivna. Slovenci pri tem nismo izvzeti. {Nasprotno, spadamo med tiste narode, katerim je komunizem zasekal toliko in tako globokih ran, da bo treba naporov prav vseh, doma, v zamejstvu in v svetu, da se bodo te rane zacelile. Že danes hi :se moral celoten slovenski narod pripravljati na to odgovorno delo. .Pri ugotovitvi, da bi moral pri bitnih narodnih vprašanjih sodelovati ves narod, doma, v zamejstvu in Slovenija v svetu, vidimo, da je prav komunistični režim v Sloveniji tisti, ki po zgledu vseh zatiralcev slovenskega naši oda v zgodovini hoče Slovence razdvajati, da ne bi enotno nastopali v boju za svoje pravice. Poslužuje se sistema fevdalne gospode, ko so Slovenci, kot podložno ljudstvo razdeljeni v grofije in kneževine, govorili toliko „dialektov“ enega jezika, da so se med seboj le s težavo razumeli. Tudi komunizem danes hoče, da se Slovenci med ¡seboj ne bi razumeli, da bi mu bili podložni doma, v zamejstvu in po svetu in povsod naj bi reševali slovenske narodne probleme tako, kakor je to v interesu komunizma. Slovenci v domovini naj bi gledali na politično emigracijo kot na sovražnika domovine, če se bori proti režimu. Zato o tem sovražniku domovine ter njegovem delu, uspehih ter uveljavljanju v svobodnem svetu, Slovenci v domovini ne ismejo vedeti, ne pisati. Skozi komunistična očala naj bi gledali Slovenci v domovini tudi na problem zamejskih . Slovencev na Koroškem in "V slovenskem Primorju. Pogled skozi ta očala pa vrednoti interese komunizma nad koristmi slovenskega naroda in ohranitev komunizma je po komunistični teoriji več kot ohranitev slovenske narodne manjšine na Koroškem in Primorskem. Zamejski Slovenci naj bi tudi na politično emigracijo gledali kot na sovražnika domovine. Zato je matična domovina, ki je najprej podpirala na Koroškem samo levičarsko usmerjene slovenske organizacije, pred leti Gala malo podpore in opore tudi katoliškim Slovencem — članom narodne manjšine na Koroškem, jih je takoj obvezala, da morajo za to plačati visoko ceno: niso več svobodni v govoru in pisanju, ničesar ne ¡smejo več pisati ali govoriti, kar ne bi bilo po volji ljubljanskemu komunističnemu režimu. Tako so se katoliški Slovenci na Koroškem znašli med dvojnim pritiskom: na eni strani skrajno napeti avstrijski šovinisti, ki kličejo vsaj malega Hitlerja, na drugi strani pa ljubljanski komunistični režim, ki koroškim Slovencem v trdem boju za obstanek stavlja pogoje, predno jim nudi pomoč ali da oporo. Slovenski komunisti so prevzeli vlogo fevdalnih zatiralcev svobode ¡slovenstva, tako doma kot v zamejstvu. Ob teh razmišljanjih nam prihaja v spomin smrt Bajžljeve mame, ki je umrla koncem lanskega leta v Buenos Airesu. Vsa slovenska demokratska ODPOR POLITIKI ZKJ D JILAS, NACIONALIZEM, LIBERALIZEM, ITD. Že od vseh začetkov jugoslovanske komunistične partije je lahko v njeni sredi zaslediti tendence, ki se niso strinjale z osrednjim vodstvom. Odpor, Ju se je porajal proti njenim ukrepom, pa je dobival vedno večjo obsežnost zlasti, odkar je KP prevzela oblast po revoluciji. V povojni Jugoslaviji so te tendence dobivale vedno večji splošni značaj, ker odpor ise ni kazal le v partiji, temveč bistveno tudi izven nje. Od tedaj, pa vse do danes se stalno pojavljajo pozivi na boj proti „nacionalističnim silam“, “liberalizmu”, “centralizmu”, “tehnobi-rokratizmu”, “frakcionaštvu” in podobnim strahovom, katerih se režim na oblasti stalno in vedno bolj boji. Kakšne so današnje odporne tendence, proti katerim usmerja svoje sile ZKJ v tem času, se najbolje razvidi iz govora, ki ga je imel pred študenti mostarskih fakultet in višjih šol Todo Kurtovič, član izvršnega biroja ZKJ. Iz njegovih izvajanj povzamemo najbolj značilne odstavke. Podnaslovi so naši. ČAS PORAZOV „Lahko rečemo, da zadnja leta pomenijo čas velikih bitk in zmag ZKJ, čeprav nekateri to javno, v tisku, pogosto zanikajo. Nekateri iso trdili,“ je med drugim dejal Kurtovič, „da nas druge partije prehitevajo in navajali nekatere zahodnoevropske komunistične partije, in da je samoupravljanje pri nas birokratsko vsiljeno od zgoraj, ne pa odraz hotenj delovnih ljudi, da ni vzniklo od spodaj ter da nas pot samoupravljanja ne vedi v komunizem in da bi zato morali poiskati kako drugo pot. Naše samoupravljanje ¡so jeli primerjati s tistim, kar na Zahodu imenujejo participacija, čeprav se družbeni odnosi kvalitativno razočujejo med našo in zahodnimi državami in teh stvari, upoštevaje njihovo bistvo, ni mogoče primerjati in enačiti. Poleg tega negatorskega odnosa ali skepticizma nekaterih krogov, izraženega v časopisju ali kako drugače, pa smo v tem času poslušali tudi zahteve najširših krogov delovnih ljudi, zlasti iz vrst neposrednih proizvajalcev, naj čim-prej preidemo od besed k dejanjem pa tudi nezadovoljstvo, da ne napredujemo bolj naglo po začrtani poti in v skladu s prejeto politiko. Zadnja leta je bilo slišati odločne proteste proti razpravam brez haska, ljudje so zahtevali dejavnost, saj je bila pomanjkljiva aktivnost osnovna slabost ZKJ. PROTESTI PROTI KOMU? Delovni ljudje so vse to zahtevali v okviru obstoječih institucij, na osnovi začrtane poti, ne da bi izrazili kakršno koli željo po spreminjanju sedanjih institucij. Slišali smo zelo odločne proteste in nasprotovanja najširših slojev proti metodam pritiska nesamoupravnih institucij. Spominjate se, ob kateri priložnosti je to bilo začenši z afero o delitvi sredstev mednarodnih finančnih ustanov sledil je devizni režim, cene itd. Vek čals je ZKJ uži/ala podporo pri tem, da bi čim hitreje napredovali, da bi zatrli odpor proti ZK, ki ga je bilo čutiti iz nekaterih krogov. Ljudje so odkrito protestirali proti poskusom pla-giatskega prevzemanja tujih izkušenj, ne oziraje se, s katere strani prihajajo. Pri tem je bilo čutiti tudi odpor proti poenostavljanju in hotenju, da bi naše razmere primerjali s položajem v drugih državah in da bi tam iskali izhod za našo pot. Kaj se je v tem času dogajalo v ZKJ ? Potekal je boj proti vsem takim pojavom, pri tem pa so bili zlasti značilni nekateri dogodki kot na primer 17. in 21. seja, nekatej i sestanki izvršnega biroja itd. V ZKJ je potekala jasna diferenciacija in široko aktiviranje sil, sposobnih hitreje napredovati Tekaj so se v ZKJ diferencirale tudi bile, ki so ¡$e zadovoljevale z leporečjem in se zgolj izrekale ter „opredeljevale“ za boj, v resnici pa so proti boju. To pri nas zlasti prihaja do izraza v tako imenovanem liberalizmu. Ta liberalizem ni zgolj značilnost enega območja, čeprav je iz pogojenih zgodovinskih in drugih razlogov prišel na posameznih območjih bolj do izraza. Ta' pojav pomeni v ZKJ obliko frak-cionaškega odpora proti politiki zveze komunistov tistemu, kar je bilo sprejeto na kongresih in napisano v našem programu. Pri nas so se začele oblikovati nekatere sile, in pri tem imam v mislih liberalizem, ki . odpira pot kakršnemukoli odporu proti sprejeti politiki. Ta liberalizem utira pot tudi protirevolucionarnim silam, ki se bojujejo za spreminjanje družbenih odnosov, na primer nacionalističnim silam, pa tuli tehnobirokratskim silam, ki so najhujše nasprotnice ¡samoupravljanja, ki so za centralizem, za oblast in moč v rokah posamičnih skupin v javnosti pa se skrivajo za formalnim izrekanjem za samoupravljanje. PRODOR LIBERALIZMA Naš razvoj v zadnjih letih je to jasno potrdil. Teze, da je osnova v ZKJ opredelitev, ločena od praktičnega boja, ¡so pravzaprav zanikovanje boja in so objektivna podpora protisamouprav-nim silam. Zato so te šile v zadnjem času tudi ploskale liberalističnim pogledom. Delavce so jemali- kot objekt in ne kot silo, ki naj bi bila nosilka napredka. Proces, ki je za nami in ki še traja, vodi do jasne diferenciacije interesov. Zato je tudi razredni boj, ki je potekal v tem obdobju moral nujno diferencirati vsako okolje. Diferenciacija je bila zadnja leta bolj izrazita kot v povojnem obdobju. Vse to pomeni, da sedanji trenutek po eni plati terja odločen boj proti vsemu, kar je v nasprotju z skupnost v Argentini je žalovala za njo. Komunisti so ji ubili moža in 4 sinove. Dva kot ranjenca na Turjaku, dva pa sta bila vrnjena iz Vetrinj. Izseljenski listi so se spomnili z globokim spoštovanjem smrti te slovenske matere. Njeno smrt je zabeležil tudi Naš tednik v Celovcu, ki ga izdaja Narodni svet koroških Slovencev. V kratki notici je zabeležil njeno smrt. Ni pa smel omeniti njene tragike, da so ji komunisti ubili moža in štiri ¡sinove. Le to je zapisal: „Si smrtjo Bajžljeve mame je slovenska skupnost v Argentini izgubila ženo, ki je bila lik slovenske matere.“ Več Naš Tednik ne sme zapisati, če pričakuje kakršno koli pomoč ali oporo iz domovine. Tudi tega ne sme objaviti, da smo Slovenci v Argentini na naš narodni praznik 29. oktobra slovesno protestirali proti krivicam, ki jih trpi slovenska narodna manjšina na Koroškem. Naš Tednik je smel objaviti proteste Hrvatov in Madžarov in vseh mogočih organizacij in Violencia Irracional El país se ha visto nuevamente conmocionado en los últimos días por el asesinato en Chivilcoy del chofer de dirigente gremial José Rucci. Otro episodio de violencia, el cual dejó como saldo 9 muertos y 15 heridos, fue el producido en Santiago del Estero durante el mitin electoral del Frente Justicialista. Estos cruentes sucesos fueron comentados por el diario La Nación, que en su editorial del día 17 de febrero expresa, entre otras cosas, lo siguiente: Si se hiciera ahora un recuento le los ataques perpetrados por el odio irracional que arma el brazo de la iracundia resuelta sólo a consumar el sacrificio de quienes están en una posició|n distinta tanto como a satisfacer su ansia de exterminio; computarán, como decimos,, todas las muertes ocasionados por la exacerbación del rencor, ligaríamos a una suma realmente aterradora, aumentada en estos días a raíz del suceso de Chivilcoy, representativo de la agresión a las formas de la barbarie. Las pasiones políticas y, en algunos casos, las divergencias gremiales, son los dos grandes generadores de estos hechos dolorosos que se repiten con una frecuencia que puede considerarse ¡sistemática, de modo que lo que es, en resumidas cuentas, una manifestación patológica ¡se ha convertido poco menos que en un fenójmeno de reiteración tan inevitable como un proceso cíclico. No se percibe de qué manera resultará posible detener esta trayectoria de la tragedia que enluta de continuo al espíritu público, puesto que el empuje homicida avanza sin pausa, ciego e ¡resistible, para asestar sus golpes mortales. usmeritvijo zveze komunistov, po drugi pa povezuje vse sile, ki so zmožne sodelovati pri tem programu in emeri. Zato tudi ne moremo ¡sprejeti nekaterih tez, ki jih srečujemo, da ni treba zaostrovati stvarnega boja zveze komunistov. ZK ne more sprejeti politike, ki v današnjih razmerah ne loči med tistim, kar je za samoupravljanje, in onim, kar je proti. Tudi v naših razmerah, kjer v tem pogledu vlada lažni mir, lahko rečemo, da ni ne boja ne razvoja ZK. To velja tudi za organizacije v podjetjih, v občinah, ustanovah in povsod drugod. Teza, ki naj bi vse izgladila, je zdaj zašla v neposreden spopad s politiko ZKJ, oziroma v neposreden spopad z vsem, kar želimo doseči s pismom. Kot je znano, smo vrsto let imeli pri nas dvojnost v političnem ravnanju nekaterih ljudi v ZKJ. Mislim, da je bilo to značilno zlasti po IV. kongresu. Tako so posamezniki in skupine prikrivali frakcionaško dejavnost. ZKJ ni kot organizacija nikoli zatajila. Kontinuiteta se je nabploh ohranila. ZKJ se je zlasti zadnja leta nenehno krepila in usposabljala za bolj odkrit in odločen boj. Rad bi povedal, da 'kljub vsemu, kar ¡smo doslej ukrenili, in v boju proti nacionalizmu, nacionalističnemu samozadovoljstvu, tehnokratskim silam in raznim voditeljskim klikam je bilo veliko ukrenjenega,, vendarle še prikrito delujejo frakcionaške skupine, bodisi da se to kaže v boju za drugačen program ZKJ ali v boju za oblast posameznikov in skupin bodisi v napadih na ljudi in organizacije, na napredek. DJILASOVI SADOVI Ko govorimo o odporu, bi rad tudi omenil, da se vse to dogaja v času, ko se ZKJ bojuje na več področjih. V zadnjem času smo doživeli še zlasti močan odpor desničarskih sil in Djilas je bil njihov najbolj izrazit posameznik, ker je prvi iz vrst ZKJ odkrito vstal proti revoluciji in politiki ZKJ. Zato pomeni liberalizem, ki je kontinuiteta tega, čeprav ljudje iz časa Djilasa in ti današnji niso med seboj povezani, vendarfe napad z detenice. To bi lahko imenovali prozahodno orientacijo, ne glede na opredelitev posameznikov. In to je tisto, kar zasledimo v tožbah reakcionarnih skupin na Zahodu, ko pravijo, da se usmerjamo na Vzhod, čeprav je povsem jasno, da se ne moremo in nočemo usmeriti ne na Vzhod ne na Zahod.“ Kurtovič je zatem govoril o zvezi tehnokratskih sil in poudaril, da tega ni opaziti na posameznih območjih, temveč sega širše in na vse strani. Taka podpora prihaja do izraza tudi v nekaterih listih. Dejal je, da centralistične težnje zasledimo na vseh področjih, od književnosti dalje. Tako je pred kratkim izšla knjiga, ki zagovarja duhovni centralizem oziroma etnocentrizem. V tej knjigi je zapisano, da na nekaterih področjih živi le kultura enega naroda oziroma knjiga to poudarja in zagovarja. Tako območje naj bi bila tudi BiH. Boj in stališča ZK na področju kulture, avtor imenuje ideološki kon-servativizem, nacionalizmu pa je na-kljonjten. Noče opaziti nacionalktičine destrukcije, temveč krivdo za vse vali na ZKJ, je opozoril Kurtovič. Zatem je poudaril, da se je treba odločneie postaviti po robu-vsem tistim, ki skušajo povedati, da je odpor, ki ga srečujemo, premočan, da ga nekateri komiteji in posamezniki v njih napihujejo, in ki trdijo, da gre za občasne rojave, ki jih ni treba resno jemati. T'>ko gledanje je pravzaprav zanikanih razrednega boja.“ Ob dogodkih na Koroškem ustanov, le slovenske emigracije ni smel objaviti. Vse to dokazuje, kako utemeljene so bile zahteve v Poslanici Narodnega odbora v maju 1972, da je matična domovina ¡Slovenija dolžna dati moralno in materialno 'oporo trpečim zamejskim bratom „brez ¡ozira na njihovo svetovnonazorsko gledanje, ne pa da jih ponižuje na stopnjo sredstva za širjenje komunistične ideologije“. Edino vodilo vseh Slovencev doma in v svetu bi morala po teh skušnjah biti ugotovitev Poslanice NO, kjer pravi: „Kadar gre za ohranitev naroda, mora Vse drugo stopiti v ozadje, žrtvovati je treba osebne ali skupinske interese, če zahteva to narodov obstoj.“ Naša naloga in to prva naloga, od tedaj, kar smo šli v isVet, je: rušenje komunističnega režima v domovini. Vse drugo je manj pomembno, če hočemo delati za blagor slovenskega naroda. M. S. V okviru koroške veje Avstrijskega društva za nego deželne obrambe je 31. januarja govoril o vprašanjih o-brambe avstrijski obrambni minister Karl Liitgendorf. „Strankarsko nevezan minister“ je v predavanju obrazložil svoje predstave glede reforme zvezne vojske. ¡Čeprav je predsednik organizatorskega društva apeliral, naj bi v diskusiji ne ¡obravnavali problem dvojezičnosti na Koroškem, je kljub temu navzoči zastopnik Našega Tednika vprašal, kako se izvršuje slovenski uradni jezik v območju obrambnega resorja. Kljub temu je minister Liitgendorf bil mnenja, da je stavljeno vprašanje spadalo k stvari in nanj odgovoril. Dejal je, da je na dopolnilni komandi tako za Koroško, kakor tudi za Gradiščansko na razpolago oseba, k, je vešča slovenščine, oz. hrvaščine, ki je na razpolago tistim, ki se želijo poslužiti materinščine, oz. niso vešči nemščine. ,Po diskusiji je Liitgendorf v pogovoru z zastopnikom Našega Tednika dejal na njegovo vprašanje, ali je to vse, in ali namerava ministrstvo doku- mentirati enakopravnost slovenščine tudi z dvojezičnimi formularji, pozivi, odredbami in predpisi, je dejal, da bo ¡o tem razmišljal. ¡Naš Tednik o tem komentira, da seveda tudi v zvezni vojski zadeva dvojezičnosti še ni rešena. Občinske volitve Medtem pa se ¡Sovenci pripravljajo na nov spopad. Pri občinskih volitvah, ki bodo letos 25. marca, bodo v večini dvojezičnih občin južne Koroške nastopili z lastnimi listami. Po sklepu deželnega zbora, da poviša mandatno število po občinah, bodo te marčne volitve tudi za slovensko narodnostno skupnost velikega pomena. V marsikateri občini bodo Slovenci mogli doseči dodatne mandate, v nekaterih ¡občinah bodo pa na novo poiskusili. Že' sedaj se na te volitve slovenske organizacije temeljito pripravljajo. Veljavnost sinodalne predloge Sinodalna predloga o sožitju Slovencev in Nemcev v koroški Cerkvi je s po-(Nad. na 2. str.I EGIPT SE POGAJA Z ZDA IN ZSSR SADATOV DELEGAT TUDI V PEKINGU IN INDIJI Zunanjepolitični svetovalci v Kairu, med njimi zlasti Hafez Ismail, so, kakor kaže, končno prepričali egipčanskega diktatorja Sadata, da z grozilnim besedičenjem ne bo zbral arabskih držav za skupen nastop proti Izraelu niti ne prisilil Moskve, da bi mu dala dovoljenje za oborožen napad na Jude še manj pa iseveda, da bi prestrašil ZDA, glavnega zaveznika Izraela. Do tega sklepa prihajajo opazovalci razvoja na Bližnjem vzhodu, ko u-gotavljajo, da je Sadat poslal svojega glavnega zunanjepolitičnega svetovalca Hafeza Ismaila v Washington, kjer naj bi imel razgovore z ameriškimi zunanjepolitičnimi osebnostmi. Ismail, 54-letni egipčanski diplomat in bivši šef egipčanske obveščevalne službe, se je na poti v Washington ustavil tudi v Londonu, kjer je imel razgovore o arabsko-izraelskem problemu tudi z britanskimi zunanjepolitičnimi strokovnjaki. V Kairu sicer niso objavili podrobnosti njegovega potovanja v Washington menijo pa, da bo Ismail govoril tudi z ameriškim zunanjim ministrom Rogersom. Ta je pred nekaj dnevi na tiskovni konferenci izjavil, da bodo v Washingtonu „z veseljem“ sprejeli slehernega visokega egipčanskega funkcionarja. Egipčanski diktator Sadat je Ismaila označil za „mojega Kissingerja“, ko se je ta na kairškem letališču vkrcal v letalo za polet v London in Washington. Ismail se je bil nekaj dni prej vrnil Nov finančni sistem svobodnega sveta ŠE DVE LETI PRIPRAV V zvezi z Nixonovo objavo o deset odstotnem razvrednotenju dolarja, ki je spet zamajala finančni sistem svobodnega sveta predvsem pa gospodarstva Zahodne Nemčije, Italije in drugih zahodnoevropskih držav ter na Daljnem vzhodu Japonske, svetovni finančniki u-gotavljajo, da se nezadržno bliža čas, ko bo treba celotno finančno strukturo svobodnega sveta postaviti na novo, solidnejšo podlago. Doslej je finančni sistem svobodnega sveta temejil na dogovoru med velesilami, ki so ga podp'saie še med drugo svetovno vojno leta 1944 v Bretton Woods v ZDA, kjer so sklenili da bo ameriški dolar temeljna valuta za določanje vrednosti vseh drugih valut svobodnih držav Ta dogovor je več ali manj ohranjal finančno strukturo svobodnega sveta nedrdaknjeno vseh minulih trideset ’et. Sedaj bo treba, zaradi ir - h, takrat nepredvidenih gospodarskih raz- IIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIbihiiki Politične stranke v Argentini N. N.: „Sinoči ste veliko govorili in to z nezanimivimi osebami.“ Rivarol: „Govoril sem veliko, da mi ni bilo treba poslušati.“ Antoine Rivarol (1753—18011 Iz življenja in dogajanja v Argentini PREDVOLILNI SPOPADI Prinašamo tretji del povzetkov iz programov političnih strank, ki bodo nastopale na marčevskih volitvah. To pot objavljamo povzetek obeh večinskih strank, ki bodo po mnenju opazovalcev (Odločili prvo in drugo mesto, to so radikali in Justicialisti. Tu glavni odtenek njihovih programov: UNION CIVICA RADICAL Nad osemdeset let stara stranka, katere program se tekom let več ali manj spreminja. Sedanji program je deloma popravljena verzija izza zadnje vlade (1963—66). Ustavni sistem: Priznava narod za edinega naslovnika oblasti in skelne, „da bo ustavna skupščina morala pregledati izvršene ustavne spremembe“. Zavzema se zlasti za neodvisnost pravosodne oblasti in za pravice, Kongresa. Vloga države: Kot tipična stranka srednjega sloja, z nekoliko levičarsko barvo, daje državi stransko vlogo glede gospodarske iniciative, a nekoliko večji poseg na socialnem polju. Gospodarstvo: Zahteva „vzpostavitev gospodarskega sistema, ki naj teži k ustvarjanju resničnega in trajnega razvoja, ki naj omogoča socialno pravičnost, izhajajoč iz stališča, da človeško delo ni prodajno blago, kajti socialni cilji gospodarstva“ morajo težiti k temu, da vsak član družbe dobi 'zadosten dohodek za človeka vredno življenje. „Ustaviti proces potujčevanja našega gospodarstva“, ter dosego gospodarske avtonomije. Zunanja politika; Sloni na mirnem sožitju in na samoodločbi narodov. Vla- z obiska v Moskvi, kjer je imel razgovore s sovjetskim predsednikom Brež-njevom in drugimi sovjetskimi veljaki. V Washington pa bo prišel še pred prihodom tja izraelske predsednice Gol-de Meyer. Ta namerava prileteti v ZDA prve dni marca. Kakor je znano je Egipt prekinil diplomatske stike z ZDA leta 1967, takoj po poraznem šestdnevnem spopadu z Izraelom ter je sedaj Ismail prva visoka egipčanska osebnost, ki prihaja v Washington v zadnjih šestih letih. Sadat istočasno pošilja na zunanjepolitična potovanja tudi svojega zunanjega ministra Mohameda Zayyata, ki fco v kratkem obiskal Moskvo, Peking in New Delhi v Indiji. Zayyata je v Moskvo povabil sovjetski zunanji minister Gromiko, medtem ko se je v Kairu samem dogovoril o obisku v Pekingu s kitajskim veleposlanikom v egipčanski prestolnici. Hafez Ismail, ki sedaj odhaja na posvete v Washington, je sicer že dolge mesece glavni zunanjepolitični svetovalec Sadata toda šele pred kratkim, tako menijo opazovalci, ,se mu je posrečilo prepričati Sadata, da Egiptu ne preostane drugega, kakor normalna diplomatska pot za ureditev razmer na Bližnjem vzhodu. Ismail je bil eden od častnikov e-gipčanske vojske, ki je podpiral Nasser-ja leta 1952, da je izvedel revolucijo, zatem pa je bil v diplomatski službi kot egipčanski veleposlanik v Angliji Italiji in Franciji. mer v svobodnem svetu, ta sistem deloma spremeniti. Prav tako bedo morali spremeniti sistem meddržavnih carinskih predpisov in dogovorov po katerem se je doslej razvijala svetovna trgovina svobodnega sveta. Ko :so ZDA in druge; finančne in gospodarske velesile decembra 1971 sklenile tkim. „Smithsonski dogovor“, s katerim so razvrednotile ameriški dolar in sicer prvič po letu 1930, so istočasno tudi sklenile, da bodo izdelale dolgoročno valutno reformo, s katero naj bi nadomestile sedanji finančni sistem svobodnega sveta. Finančni strokovnjaki tkim. „Skupine desetih“ najbogatejših nekomunističnih drža,v so se takoj podali na de-o ter nato lanskega septembra sprejeli medse še nadaljnji deset razvijajočih se držav, tako da se je ta skupina razširila na dvajset držav. Med njimi je tudi Argentina. Razširjena „Skupina dvajsetih“ se da bo imela diplomatske stike z vsemi državami, „ne glede na ideologijo, raso ali vero vlade“. Ohranila bo članstvo države v Organizaciji ameriških držav. Vzgoja: Vzdrževala bo čim popolnejši šolski sistem. Glede privatnih šol, jih priznava, a po programu bodo morale delovati v sklopu državnih šolskih ustanov. Privatnim šolam bodo postopoma odvzeti državni prispevki. Vendar se je v privatnih pogovorih ali raznih intervjujih ta zadnji del programa «milil in celo zanikal. Družina: Ne zavzema se posebej za družinske probleme, pač pa precej za pravice žene in za varstvo mladostnikov. Gede razporoke ni verjetno, da bi jo radikalni poslanci v kongresu pospeševali, še manj, da hi vlada predložila tozadevni zakon. V glavnem je program stvaren, in nanj stranka mnogo zida. Vendar, kakor spoh pri raznih' strankah, njegova izpeljava zavisi od raznih povolilnih okoliščin. FRENTE JUSTICIALISTA DE LIBERACION Kot smo že na drugem mestu omenili, je volilna kampanja stranke vodena bolj na osebno privlačnost Perona, kot na strankin program. Kljub temu ima fronta Program in principalne točke, ki jih je težko opredeliti, saj so zmes raznih struj (od levice do konservativcev); ki delujejo v območju fronte. Dr. Matera je program označil kot „najbolj buržujskega“, vendar je v tej izjavi nekoliko pretiravanja. Ustavni sistm: Zavzema se za tro- ŠKOFJI LOKI (Za tisočletnico) O Loka, hvala H za tista leta, za vse veselje, sonce, bujno cvetje. Zaklad globinski, trajno doživetje, na skrivnem peta pesem, neizpeta. Spominov tisoč v srcu se prepleta in duhu nudi tla, močno zavetje, zagon in hrano, vabi ga v razpetje vseh sil: o bitja teža, slast obeta! Blešči se grad v daljavi, kapucini, stoji pogumno sveti Jakob v veri, tišče se hiše kot golobi v gruči. Le biiči divji burni svet, le buči: pot gre navzgor v nespremenljivi smeri, ki pne se iz zvestobe korenini. Dr. Milan Komar zilija — 930 milijonov, zatem Argentina — 414 milijonov, Čile 222 milijonov, Peru 217 milijonov, Mehiko 208 milijonov, Venezuela 201 milijon in Kolumbija 101 milijon. Volovsko leto mo Kitajskem Fred nekaj meseci so kakor na povelje izginila iz prometa na Kitajskem in po ostalem svetu tako razširjene „rdeče knjižice“ Maocetungovih „modrosti“, s katerimi so kitajski komunistični vodje zapeljevali v mistiko Mao-cetungovega božanstva nevedne kitajske množice. Ugotovili so namreč, da z Mao-cetungovimi „modrostmi“ Kitajska kot država ne bo daleč prišla, ker je množice navajala na mišljenje, da ho sleherni problem rešen z recitiranjem Maocetungovih „modrosti“. Kitajsko partijsko vodstvo je potisnilo v pozabo ob danem trenutku tudi tkzv. „rdeče stražarje“ ki jih je bilo nekaj let prej organiziralo za izvedbo ,¡kulturne revolucije“. „Rdeči stražarji“ so se spremenili v pravo nadlego ne samo nasprotnikom režima temveč tudi režimu samemu. Partijsko vodstvo je namreč polagoma izgubljalo kontrolo nad množicami podivjanih „rdečih stražarjev“' ter je bil Maocetung prisiljen da je pred dobrimi štirimi leti tej množici mladincev zastavil nadaljnji pohod. ¡Partija je „rdeče stražarje“ naložila na vozove in na vagone ter jih, kljub višem protestom, razvozila v oddaljena področja v no-tranost države da bi se „integrirali s kmečkim prebivalstvom“. ¡Partija je menila, da bo na tako enostaven način rešila „kitajsko mladinsko vprašanje“: s lopato grabljami in vilami v rokah bo vsem mladincem hitro splahnelo „revolucionarno navdušenje“. Na pustinjah v Sinkiangu in Notranji Mongoliji bodo hrepeneli po vrnitvi na vzhod, v civilizirane kraje. Letos^ge je po štirih letih_ odkar so bili izgnani v notranjost, prvič zgodilo, da je kitajska partija dovolila bivšim „rdeči stražarjem“ vrniti se v Peking in druge vzhodne kraje Kitajske. Več tisočev so jih z vagoni prepeljali v Peking na spomladanske slovesnosti v zvezi -s proglasitvijo Volovskega leta, ki se je začelo prvi teden v februarju. Toda za partijo je takoj nastal nov problem: ti, sicer štiri leta starejši mladinci že brez revolucionarnega navdušenja, so se sedaj navdušili za buržuj-ski način življenja. Peking se je namreč v štirih letih močno spremenil v tem smislu, da sedaj po trgovinah v Pekingu dobiš vrsto dobrin iz zahodne-. ga sveta, odkar se je Maocetung odločil, da bo izstopil iz lastne izolacije v svet. In mladinci so navalili na trgovine in po razstavljenih buržujskih dobrinah kljub vsem naporom komunistične milice, da bi jih usmerila na njihove domove in v normalno življenje. Kitajska, kakor vse druge partije pred njo ¡sedaj Ugotavlja, da je mladin sko vprašanje bolj zapleteno, kakor si ga pa zamišlja marksistična doktrina. Vsah teden ena NA POLJU Simon Gregorčič Iz tisoč rož presladek duh in s tisoč vej veselo petje; oko ti vabi rodno cvetje, preživo petje mami sluh. Na sredi mladega polja veselje mi na uho bije; zakaj se mi v srce ne zlije? Zakaj solza v očeh igra? Oh, to srce se ne zvedri, veselju neče se odpreti, kraljuj al ne, ti roža v cveti, poj al molči, ptiček ti! A ne! Le poj, o ptiček, poj! Naj bode mrtva moja duša, saj pa kdo drugi te posluša, ki s tvojim združil glas bo svoj Precvitaj, cvetje prelepo! Pa bodo te mladenke zale v dišeče kite ljubim brale, — če meni jih ne bo nikdo! Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji” 19. februarja 1953. — št. 8. NOVICE IZ SLOVENIJE Ob imenovanju zagrebškega nadškofa dr. Alojzija ¡Stepinca za kardinala ¡so komunisti naročili svojim služabnikom na raznih položajih, da ¡so morali s svojimi izjavami obsoditi to imenovanje. Tako sta se med drugim zvesto odzvala naročilu svojih komunističnih gospodarjev predsednik Društva slovenskih književnikov France Bevk in sedanji dekan pravne fakultete v Ljubljani dr. Maks Žnuderl. Njun napad na Vatikan zaradi imenovanja dr. Stepinca za kardinala je „Slovenski Poročevalec“ objavil pod naslovom „škrlatni plašč za prelito kri“. Po športnem svetu V švicarski turneji je na štirih skakalnicah zmagal Finec Kayhkoe. Med Slovenci je bil na skakalnici v Le Locle najboljši Štefančič, ki se je uvrstil na 13. mesto, 17. je bil D. Pudgar, 19. Mesec, 30. pa Drago Pudgar. V skupni razvrstitvi je Štefančič zasedel 16. mesto, drugi pa so precej zaostali. Prvak Slovenije v namiznem tenisu je postal spet Ištvan Korpa, ki je v finalu premagal mladega Mariborčana Savnika s 3:0. Za največje presenečenje je poskrbel Mariborčan Danilo Klinger, -ki je v četrtfinalu premagal večkratnega prvaka Edvarda Vecka tudi s 3:0. Pri damah je zanesljivo osvojila naslov najboljše slovenske igralke namiznega teniso Ljbljančanka Eva Jeler. V parih pa sta Savnik in Klinger premagala državna prvaka Vecka in Korpo s 3:1 in postala prvaka Sovenije. 1974 — Set® kakovosti p® mnenja „Pavlike“. Bral sem, da bo leto 1974 — leto kakovosti. Sicer je bilo tisto „leto kakovosti“ napisano v narekovajih, tako da ne vem, ali pomeni izrek, parolo ali dobro šalo. V tem letu kakovosti bomo spodbujali kakovost proizvodnje, storitev in drugih dejavnosti. Če bo vse to res, bo to nekaj imenitnega. Sploh je izvrstno, da smo na to prišli, oziroma, da so nastali pogoji, ko lahko preidemo na kakovost. Orka mašinca, osvojili bomo kakovost, tako rekoč. Kar se proizvodnje tiče bodo torej delali vsi gospodinjski stroji, tudi hladilniki. V novih hišah ne bodo pokali stropi in pipe bodo držale. Občani bodo kupovali nepoškodovano pohištvo. Elektrika bo zmeraj tip-top. Še krave na kmetih, saj pravijo, da jih proizvajajo, bodo kvalitetne. Pa storitve! Učitelji bodo svoje ure preživeli v razredih in ne v zbornicah. Sem rekel preživeli, ne pa odbili ali od-brenkali. Naš poštar med službo ne bo več pijan in pošto bo sam razdelil. To se mi sicer čudno zdi, a bo že res, č-piše, vno! Kako bodo na občini in na socialnem zavarovanju umi in vestni! To bo spet nekaj posebnega! Pa tudi drugod. S trolejbusom in vlakom se bo tako prijetno voziti, da si bo marsikdo pošteno premislil, preden bo kupil avto. In dejavnosti! Kar veselim se že kvalitetnih sestankov. Vsa družbena dejavnost bo kakovostna dejavnost. Toda do leta 1974 je še celo leto. Do takrat ga pa lahko še prav pošteno biksamo. Mi vsi skupaj. Za dobro voljo Tajnost „Ivan in jaz sva' zaročena, toda to je še tajnost.“ ■ „In kako dolgo bo še tajnost?“ „'Dokler ne pripravim Ivana do tega, da se zaročiva.“ Pri vojakih Po pouku sprašuje narednik: „Iz koliko delov je navadno sestavljena tetroj-na puška?“ „Iz sedmih,“ odvrne vojak. „Dobro. Zakaj pa ravno iz sedmih? Zakaj ne 'slamo iz šestih ?“, sprašuje naprej narednik. „Zato,“ se odreže vojak, „ker 'bi v tem primeru en del manjkal.“ Svobodna volja „Ali verjameš, da ima človek svobodo volje?“ „Verjel sem; odkar pa sem oženjen, ne verjamem več.“ OBVESTILA Zahvala Zahvaljujem se Vzajemnemu podpornemu skladu Slovenskega doma v San Martinu za takojšnje izplačilo posmrtnine v znesku 100-000 pesov m/n. ob smrti mojega očeta Franca Filipiča. Bogomir Filipič 1. r. SOBOTA, 24. februarja 1973: V Slovenski hiši sestanek, ki ga organizira 'SKD. Tone Mizerit: Pregled političnih razmer v Argentini. Pavel "■^Fajdiga: Vtisi iz ZDA. V Slovenskem domu v San Martinu ob 19 turnir v odbojki v spomin na Francija Mramorja. V Slomškovem domu ob 20 srečanje z mendoškimi rojaki. Na sporedu ski-optične islike in filmi ter razgovor. J , j NEDELJA, 25. februarja 1973: V Slomškovem domu ob 16: velika tombola vse -slovenske skupnosti v Argentini v korist Slovenskega doma v Menciozi. V Carapacliayu maša izjemoma ob 10 za rajnega Vlada Medena. Po maši srečanje in razgovor, ki ga bo imel g. Pregeljc, bivši dekan v Leskovcu. NEDELJA, 4. marca 1973: V Slovenski hiši od 9-30 mladinska maša in sestanek SDO SFZ. ČETRTEK, 8. marca 1973: V 'Slomškovem domu ob 19.S0 mladinsko predavanje pod naslovom „Da boš velik“. Predavatelj Milan Magister Vse avtomobiliste lepo prosimo, da v nedeljo, 25. februarja, ob priliki men-doške tombole,' puste svoja vozila v stranskih ulicah. IVA PUSTNO NEDELJO 4. marca 1973 vas vse lepo vabimo na veselo pustovanje na Pristavi, Monte 1850, Castelar Pripravili bomo že dobro kosilo in vam z dobrotami veselo stregli vse popoldne. Za kosilo lepo prosimo, da se prijavite na tel. 629-4077, 628-51-81, in 629-9838 Slovenska Pristava V priredbi SKD-SLS bo v soboto^ 24. t. m. ob 19.30 zvečer v mali dvorani Slovenske hiše INFORMATIVNI SESTANEK Na sporedu sta dve predavanji Tone Mizerit: Politični položaj v Argentini in volitve 11. marca ter Pavel Fajdigu: Vtisi iz potovanja v ZDA Vabljeni vsi, tudi žene in dekleta JAVNI NOTA P FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 SDO in SFZ v San Martinu vabita na PUSTNO ZABAVp 1973 ki bo na PUSTNO NEDELJO, 4. marca, v prostorih 'Slovenskega doma v San Martinu. Začetek ob 21 Sodeluje: Discoteke The LOWDOWN VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA M U EBLES LUKI Frente Estación EZEIZA T. E. 295 - 1197 Ruta 205 Podružnice CARLOS SPEGAZZIN1 Avda. 25 de Mayo 136 • SAN JUSTO Almafuerte 3230 LUKA MILHARČIČ Električni aparati Izključni zastopnik: Hitachi — National — Crown — Ranser — Panoramic Aurora Saccol Columbia — Westinghouse* 1 — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia Champion Marshall. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■•■■«■■■■■■■■■■■■i DRUŠTVENI OGLASNIK Opozarjamo vse rojake, da so pod-pisne pole na razpolago v društveni pisarni. S svojim podpisom boste javno protestirali proti krivicam, ki se go-dija koroškim Slovencem. Seja upravnega sveta ZS bo v petek, 9. marca, ob 20 v društvenih prostorm. Slovenska radijska oddaja je vsako soboto ob 17.34 na radio Antártida. Seja učiteljskega zbora ZS bo 23. februarja ob 20 v Slovenski hiši. Prosimo, da tee je udeležijo vse šole. Knjižnica ZS je odprta vsak dan, razen ob sobotah od 16—20. Tombola za Slovenski dom v Men-dozi bo 25. februarja v Slomškovem domu. Glavni dobitek bo 100 litrski so L seveda napolnjen z najboljšim mend škim vinonj. ESL0VENIA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit UNIV. PROF. j DR. JUAN BLAZNIK Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 » C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed ■ ■ specialist za ortopedijo in travmatologijo ■ ■ Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N" 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelečtual N? 1.149.713 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1913 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—-j. ZDA in Kanada 13 USA doi.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213 KoPkor kapljic, toFko let, Bog nam daj na svet’ živeti’I živio, oj živio na svet’! Vsa slovenska skupnost se bo v NEDELJO, 25. februarja, zbrala ne vrtu Slomškovega doma, Castelli 28, Ramos Mejia, kjer bo TOMBOLA v korist Slovenskega doma v Mendozi Glavni dobitek: UMETNIŠKO IZDELAN HRASTOV SOD S 100 LITRI RUJNiEGA VINCA |0 Nato: 150 pletenk, originalne posode, 1000 kg grozdja in drugega sadja Opoldne na razpolago kosilo! Klicanje številk ob 16. uri! Vabijo: Zedinjena Slovenija in slovenski domovi Sreča t® čaka, um ti je dan — zato: v Somškov dom na tombolni dan! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■»■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov! Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z. Bartolomé Mitre 97 T, E. 658-6574 Ramos Mejia Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure Peter Selak Slovenci v Angliji štrajk rudarjev blizu dva meseca je u povzročil pravo presenečenje. Ru-arji so bili preje v primeru s plačami .elavlstva zunaj zadnjih deset let a svoje težko delo bolj slabo plačani n je vse drlo ven iz rudnikov. Ko je veza rudarjev prosila za povišico, je aletela na bolj gluha ušesa in tako szvala štrajk. Sedaj ®o dobili res kras-lo plačo toda višje 'bodo tudi takse, išje cene premoga, višja cena elek-rike in ne bomo dosti na boljšem. Tu vse zavisi od premoga: elek-rična energija za pogon industrije, za azisvetljavo, za plin in ostalo uporabo, les da je tu že v uporabi olje in atom» ka energija, vendar še vse prevladuje l bo prevladoval premog. Tu ni vodne loči in hočeš nočeš se moraš predati remogu. Tega v posebnih cisternah ta-o predelajo, iz njega vzemo ves plin, im in ostalo navlako in gori in izža-;va brez dima in prahu. Nad tri tedne no bili 7—8 ur na dan brez eTektrič-3ga toka zaradi pomanjkanja premo-a in bilo je vse prizadeto. Vse je bilo j večerih v temi le na važnih križi-:ih zaradi prometa so bile luči. Telc->n bolnišnice, gasilci in policija so rieli luč. Dovoz premoga iz zalog so izjarjeni rudarji preprečii razen v bol-Išnice in sirotišnice in tako prisilili ado do razgovorov. Vlada je ohranila ime živce in tako rešila in preprečila idaljnjo uničenje. Policije je večkrat tudi resno nastopila in več razgrajačev je šlo pred sodišče. Unija rudarjev je opozarjala člane, naj bodo pri sabotaži previdni in pametni, toda kdo more krotiti razbrzdano množico in ima Unija sama več težjav in sitnosti kot pa 'Oblast. 'Sedaj vse lepo mirno in lepo dela naprej in „Otok“ že žari v električni luči. Ozadje štrajka po moji sodbi je: Prvič preje bolj slaba plača rudarjev. Drugič: Nerazpoloženje delavstva proti sedanji konzervativni vladi, čeprav vsak prizna, da delavska vlada ne bi nikdar pristala na tolikšno povišico in pa komunisti, kateri skušajo rovariti pri vseh vladah, pa naj bo to pri delavski „labour“ ali sedanji „torry vladi“ Pri volitvah ob koncu štrajka seveda taj • no z listki ¡so dobili le 4% glasov m 96% delavstva je odločno reklo^ gremo na delo in sprejelo novo plačo in ostale pogoje. Komunisti in njim naklonjeni ljudje so zahtevali še 1 funt povišice. V novembru 1971 so se vršile tajne volitve rudarjev za aTi proti štrajku m rezultat teh je bil 53% glasov za štrajk in 47% proti štrajku. Vse se je izvedlo na res demokratičen način. Pristop Velike Britanije v skupni Evropski „Oommon Market“ je že nad dve teti pereče vprašanje tukajšnje javnosti. Začelo se je že pred 5 leM pod vlado laburistov-delavcev in se na- daljuje pod sedanjo konzervativno vlado. Oboji se dobro zavedajo, da Vel. Britanija ni več tista velesila, kot je bila pred 50—»60 Teti in je treba najti nekakšne rešitev in trdno zaslombo na ozemlju Evrope. ,So vefike kritike od strani opozicije navidezno — za kulisami pa obe vladi in opozicija delata z rolco v roki za obstoj britanske ekonomije in zamisel se lepo uresničuje. Siq pa v tem oziru Britanci res pravi mojstri. Navidez se tako vražje prepirajo, toda kadar gre za skupne narodne interese, pa drže skupaj kot veriga. V tem oziru se moramo Slovenci od njih marsikaj učiti. Boji v severni Irski. To je dandanes predmet svetovne javnosti. Ta boj traja že nad 300 let in ta je prišel Ircem že kar v kri, da se morajo z nekom ruvati, pa bi bilo to upravičeno ali neupravičeno. Kaj drugače je Irec zelo dober, veren, marljiv in pošten, ima pa tudi svoje muhe kot vsaka narodnost. Njegova zgodovina zadnjih 300 let je temna in krvava in ko je 1. 1918 dobil svojo prostost in 1. 1949 svojo lastno državo, si je po 300-letnem spanju začel prenaglo mesti oči in začel naglo stopati naprej in zadnje 2 leti začel hoditi oo novi cesti, katera vodi v njegovo pogubo. Vse to divjanje, sabotaže, polaganje eksplozivnih bomb, uničevanje javnih zgradb in naprav, uničenje ■ eviirega nedolžnega prebivalstva, policije in vojske, to gre vse v smislu in načrtu znamenja srpa in kladiva. Več voditeljev tako zvane ERA teroristične drginizacije je priznalo, da so simpatizerji Moskve in njih cilj je prevzeti oblast tudi v Dublinu. Več katoliških škofov tu, čeprav irskega pokolenja, je začelo zadnja čase na vse to opozarja- ti. Londonu ni dosti za severno Irs.co in bi oba, London in Dublin, naredila konec temu in sklenila sporazum, tocia vmes je tretja sila, katera vse to ovira. Je pa ta del irskega otoka že tako uničen, da se ga oba London in Dublin otepata spirejeti pod svojo streho. Ko se bodo viharji umirili in dim razpodil nad ruševinami, bo moral sam nedolžni prijeti za delo obnove lastnega o-zemlja in sam žrtvovati finance za vse to. Tudi v Dublinu samem so se streznili in začeli -ostro postopati z raznimi prenapeteži ker ti so zmožni delati slična dejanja tudi v irski republiki in se jih vlada tam resno hoji in bo imela v bodoče z njimi še velike težave, če bi biie na ozemlju severne Irske bivše nemške -SS straž«» ali ruske bi kmaTu minilo raznim razgrajačem veselje do uničevanja. Britanski vojak je pa bolj tih, . potrpežljiv, širokogruden in poča-"« »'Ure situacijo in usodo naprej. Bog d s j res tam kmalu mir in konec vsega razdejanja in pravičen izid vojske, sai je tam že več kot odveč gorja in trpljenja. Od doma iz Slovenije prihajajo vesele in žalostne vesti, resnične, neresnične. Pred Božičem je menda po Hr-vatskem in v Macedoniji precej vrelo in žrtve tega so zopet postali nedolžni ljudje ker vodje rogoviljenja so ali zbežali čez mejo ali menjali svoje zamisli in šli v varno zavetje. Trenutno se je zopet vse pomirilo. Moje mišljenje je to: „Jugoslavija je mednarodno nra- dno priznana in če pride do njenega razbitja, 'se velesile za zaščito naroda tam ne bodo prav nič brigale. Žrtev spora bo postala v tem slučaju ¿opet Slovenija, ker njeni sosedje komaj čakajo, da rišejo naše meje / svojo korist. Tudi Zagreb zna postati žrtev vsega tega.“ „Nobeno mače ne bo zamijavkalo, če nas zbrišejo s površja 'sveta,“ je večkrat poudaril dr. Korošec in mož je imel prav. Zanimivo nam je iz New i:rorka za Božič I. 1950 pisal pok, 'dr. Lojze Kuhar. Pismo je bilo namenjeno vsem 'Slovencem tu. Med drugim nam je povedal sledeče: „Eno stvar bi rad že danes poudaril, da nas Slovencev je številčro premalo da bi se v borbi gigantov, ki je sedaj v prvih razvojih in katere konca najbrže vsi ne bomo doživeli, 'če bomo vsi složno zbrani, ne stisnjeni za naš obstoj bitnih načel ter če med nami ne bo nobene nesloge, je 'treba reči, da naša bodočnost je mnogo bolj v božjih rokah kakor v človeških kajti danes ne more nikdo reči, kje bomo kot narod in kaj bomo kot naiod, ko in kadar se bodo viharji pomirili in neurja razpodila. Pred seboj vidim še bolj jasno kot poprej potrebo po slovenski slogi, ki sta odsev ene in iste ljubezni. Prva veljaj Bogu in krščanski veri, druga pa narodu in njegovi kulturi. V tem okvirju je dela dovolj za vsakega “ To pismo je bilo pisano pred 22 leti in še vedno velja za vse Slovence danes. Velik mož je bil dr. Lojze Kuhar in 1. 1944 ga niso prav razumeli in krivično obsodili. Konec