se tokrat ledijo Žei OSREDNJI MITING ZA SREČNO POT - Kljub hudemu „ognju“, ki je prihajal iz puškinih cevi pravih vojakov in njihovih pomagačev pionirjev, se je prebila skozi sovražni obroč še zadnja kurirska četa nosilcev kurirčkove torbe v novomeški občini. Več kot sedemsto pionirjev iz vseh pionirskih odredov novomeške in gostov iz metliške občine, se je v ponedeljek dopoldan zbralo na Vahti, da zaželi srečno pot torbi, ki bo do četrtka v varnih rokah belokranjskih pionirjev, potem pa jo bodo predali v kočevsko občino. V kulturnem sporedu, ki so ga pripravili pionirski odredi vseh sodelujočih šol, je svoje spomine na prava kurirska doživetja opisal Vinko Bambič, predsednik OO ZZB NOV Novo mesto. (Foto: J. Pavlin) Več znanja, manj nesreč Dolenjska metropola bo gostitelj jubilejnega desetega republiškega tekmovanja pionirjev „Kaj veš o prometu", ki bo 21. in 22. aprila na OŠ ..Katja Rupena"____________________________________________________ Pokrovitelj tega najmnožičnejšega tekmovalnega srečanja med pionirji bo občinska skupščina Novo mesto, organizacijo pa je prevzel republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s sodelovanjem novomeškega občinskega sveta. Za udeležence bodo prireditelji v avli Doma JLA že danes odprli razstavo ..Varnost v prometu". Pričetek tekmovanj bo v petek, ko se bodo pioniiji ob deseti uri zbrali pred o.š. ,.Katja Rupena" in v sprevodu krenili po novomeških ulicah. Ta edinstvena manifestacija se bo spet končala pri osnovni šoli, kjer bo potem dva dni potekalo tekmovanje. V spretnostni vožnji se bodo mladi kolesarji pomerili v športni dvorani, mladinci - motoristi pa na igrišču gimnazije. Zaključek tekmovanja bo v soboto popoldan, ko bodo razglasili zmagovalne ekipe. Te ekipe bodo zastopale Slovenijo na zveznem tekmovanju. Pri sami organizaciji bodo veliko pomagali tudi pionirji novomeških osnovnih šol, ki bodo gostitelji prek dvesto pionirjem - svojim vrstnikom, in tako gojili in utrjevali prijateljske vezi. MAJA ŠTAFETA Zvezna štafeta s pozdravi in čestitkami predsedniku Titu za rojstni dan bo letos prispela v kočevsko občino 6. maja iz ribniške smeri in nadaljevala pot do Baze 20, kjer jo bodo prevzeli novomeški mladinci. V kočevski občini se bo štafeta najdalj zadržala v Kočevju (20 minut) in Kočevski Reki (15 minut),kjer je bil pred 35 leti ustanovni kongres ZSM. Teden prej pa bodo lokalne štafete obiskale vso občino. V naslednjih dneh bo pre vhdovak) spremenljivo vreme. v popoldanskem času se bodo pojavile krajevne plohe. Bo nekoliko topleje. Nova vodstva predsedniki naših °“Činskih skupščin in °bčinskih izvršnih svetov Prejšnji teden so se v vseh s*°venskih občinah sestale Novoizvoljene občinske jKupščine, izvolile nove občinske izvršne svete ter oprale svoj del volilnih postop-k°v za izvolitev delegatov na f®publiški in zvezni ravni. o zasedanjih in konsti-HUranjih objavljamo na občinskih straneh našega glasi-na tem mestu pa navajamo le imena za najodgo-v°mejše funkcije, za nove Predsednike občinskih skup-l-in in izvršnih svetov. . BREŽICE: Stanko Reber-predsednik občinske slcupščine in Stane Ilc, Predsednik občinskega izvr-sveta; D ČRNOMELJ: inž. Niko požek, inž. Jože Uih; KOČEVJE: inž. Savo V°vk, Alojz Petek; . KRŠKO: Silvo Gorenc, Franc Juvane; METLIKA: Franc Vrvici Tone Pezdirc; NOVO MESTO: Matjan ^•mič, Janko Goleš; RIBNICA: Stane •'■romar, Viktor Pogorelc; SEVNICA: Janko Rebernik, Miha Keršič; . TREBNJE: Tone Zibert, •nž. Avgust Gregorčič Občinske konference ZKS na Dolenjskem in v Posavju poslej ne bodo štele več kot po 60, njihovi komiteji pa največ po 13 članov. Te spremembe, ki pomenijo krepitev osnovnih organizacij in njihovo vključevanje v nove, na 8. kongresu ZKS sprejete oblike in metode dela, bodo po temeljitih razpravah opravili do junija. Za to so se dogovorili sekretaiji komitejev in medobčinskih svetov obeh regij na seminarju, ki se je v ponedeljek začel v Novem mestu in se je končal včeraj. Na seminarju so vzroke za preobrazbo partijske organiziranosti in delovanja ter o drugih pomembnih vprašanjih pojasnjevali sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc in izvršni sekretaiji predsedstva. V komitejih bodo delovna področja uredili podobno, kot jih imajo izvršni sekretarji predsedstva centralnega komiteja. Pri tem ne bodo širili vrst poklicnih političnih delavcev, saj gre pri preobrazbi na podlagi sprememb in dopolnil statuta ZKS predvsem za širšo osnovo partijskega delovanja večine članstva v osnovnih in občinskih organizacijah. Med glavne pokongresne naloge je Franc Šetinc uvrstil bitko za uveljavitev pluralizma samoupravnih interesov in takega nagrajevalnega siste- Pugled vabi aktiviste OF Momljam nocoj ^ v BREŽICAH don?0*0 v bre&^cem prosvet-nu že drugič gostovali člani odra iz Sromelj. Po “sPeli uprizoritvi Nušičeve Zmanjšane konference in občinski komiteji V Novem mestu od ponedeljka do včeraj medregijski seminar o preobrazbi partijskega dela po kongresu Okoli 800 borcev 5. prekomorske brigade s komandantom Stanetom Mahnetom na čelu je v nedeljo, 16. aprila, tako kot pred 33 leti prikorakalo po mostu čez Kolpo v Vinico, kjer jih je množica domačinov tako kot tisti dan prisprčno sprejela. S tem se je v tem belokranjskem kraju začela slovesnost ob 33. obletnici prihoda 5. prekomorske brigade na slovenska tla. „Takega sprejema brigada ni doživela nikjer na svoji dolgi in težki poti,“ je poudaril komandant Mahne. Peta prekomorska brigada, sestavljena iz štajerskih, gorenjskih in primorskih partizanov, je bila ustanov- ljena 23. decembra 1943 v Splitu in je štela več kot 3.200 borcev, ime pa je dobila po narodnem heroju Ivanu Turšiču-Iztoku. V Dalmaciji je opravila vrsto pomembnih vojaških akcij, potem pa se je 2.400 borcev čez Velebit in preko močne sovražnikove fronte v Liki odpravilo v Slovenijo. Čeprav izmučeni od dolgega pohoda in težkih borb, so prckomorci takoj, ko so prišli v Slovenijo, posegli v boje z nemškimi, belogardističnimi in četniškimi enotami, ki potem niso nikoli več stopile na tla Bele krajine. O prehojeni poti brigade in njeni slavni tradiciji je pri slovesnosti v Vinici govoril dr; Rado Bordon, ki se je še posebej zahvalil Belokranjcem za prisrčen sprejem tako pred 33 leti kot sedaj. „Broci 5. prekomorske brigade, tako kot vsi drugi borci NOV, nismo in ne bomo nikoli pozabili, da je prav naš NOB, boj zavednih ljudskih množic pod vodstvom OF, komunistične partije in tovariša Tita, omogočil nam, našim otrokom in vnukom, da danes živimo in ustvarjamo v svobodi, da naši delovni ljudje sami odločajo o svoji usodi,“ je dejal dr. Bordon. S slovesnosti so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. V kulturnem programu so sodelovali vinški ženski pevski zbor, črnomaljska godba na pihala, pionirska folklorna skupina iz Vinice, mladi recitatorji in viniška folklorna skupina. Po slovesnosti se je nadaljevalo tovariško srečanje. A. B. Pomanjkanje lesa in dogovarjanja Pri vprašanju razdelitve lesne mase na območju GG Novo mesto se največja porabnika, Novoles in IMV, ne moreta (ali nočeta) sporazumeti — IMV zahteva ves les zase in ne pristane na nikakršno sodelovanje — Očitno je potrebno posredovanje medobčinskih družbenopolitičnih organizacij, saj pogovori na Gospodarski zbornici niso rodili sadov TUDI KMEČKIM OTROKOM TITOVO ŠTIPENDIJO Iz črnomaljske občine ima Titovo štipendijo osem štipendistov. Žal pa te štipendije ne morejo dobiti kmečki otroci, čeprav so le-ti med najboljšimi učenci. Ker so ti učenci v večini iz revnejših družin, kadrovska komisija pri komiteju občinske konference ZKS meni, da bi morali dogovor o pravici pridobitve štipendije iz Titovega sklada spremeniti, tako da bi tudi ti učenci lahko dobili Titovo štipendijo. 35 letih se bodo na Pugledu spet srečali aktivisti O F aprila ob 10. uri bo na ledu v občini Kočevje pro-‘ v počastitev prvega zbora istov OF, ki je bil pred 35 v tem kraju. Prav 27. amila se je na nepožganem sked-na Pugledu zbralo 120 akti-°v OF, ki so tu poslušali po-Edvarda Kardelja, Borisa elu ^mKih o dotedanjem ‘svobodi .bnodo??m.b°i“ “ ti of ! • m ° ‘ZJ3™ enotno-tavniic; so -1° Podpisali pred-VktK,;r!.Posameznih skupin OF. i V 80 potrdili „Izjavo o UP°” ta las*ODir*tUniem Pros*ave bodo točevi Pevc‘ godba na pihala iz fevj^^citatorji in drugi Po pro- *nV° P^inost bodo izdali pose-fojjg ^®P‘S to spominsko značko, 1 jj p Poskrbela za spominski Pu8led bodo organizirani iz P°hodi, v katerih bodo HnCi m>adina, taborniki, pb- lop , drugi. Možen bo do-l»ilož avt°mobili, vendar bo za to organiziran enosmerni V u 8>avne oeste Kočevje- ^ Ki i tre^a zav‘t‘ P1* nekdanji • Cesta hn rtTno^Pna Pnv- ratek bo mogoč preko Trnovca in Željn. Proslava na Pugledu bo glavna proslava v občini Kočevje, ki bo posvečena dnevu OF in prazniku dela. Organizirajo jo KS Stara cerkev, tozd gozdarstvo ,.Pugled” in drugi. Slovesnost v Vinici ob 33. obletnici prihoda 5. prekomorske brigade v Slovenijo Pred kakimi desetimi leti se je na območju Gozdnega gospodarstva Novo mesto pojavil nov velik potrošnik lesa — IMV. Potrebe po lesu iglavcev so se v IMV iz leta v leto večale, kakor je naraščala proizvodnja avtomobilskih prikolic. Pred petimi leti je IMV kupila od GG okoli 3.000 kubikov jelove in smrekove hlodovine, leta 1976 7.700 kubikov in lani 8.100 kubikov. Že dolgo pa je največji po- voles, ki je na primer 1976 ku- rabnik lesa v dolenjski regiji No- pil od GG več kot 18.000 kubi- kov hlodovine iglavcev. Poleg tega so tu še drugi porabniki hlovodine iglavcev v regiji, med katerimi je večji tudi Pionir. IMV načrtuje, da bo proizvodnjo prikolic do 1980 povečala na 50.000 prikolic na leto. Za vsako prikolico porabijo pri- bližno pol kubika lesa iglavcev, kar pomeni, da bodo potrebovali 25.000 kubikov hlodovine. Na te načrte jc vezana tudi gradnja novih proizvodnih prostorov v črnomaljskem tozdu IMV, v okviru katerega dela tudi žaga za razrez hlodovine. Stvari so se začele zapletati, ko se je izkazalo, da GG Novo mesto ne more zagotoviti IMV toliko lesa, ne da bi s tem prikrajšalo ostale dolgoletne kupce, predvsem seveda Novoles, (Nadaljevanje na 4. strani) ma v delovnih organizacijah, ki bo zadovoljiv in sprejemljiv za vse delavce. Marsikje, je dejal, delavcem poskušajo vsiliti sistem, ki se posameznikom ali skupinam zdi dober, delavci pa ga niso pripravljeni sprejeti. Potem prihaja do nepremišljenega ocenjevanja, ki se lahko spremeni v burko, namesto zadovoljnega in enotnega kolektiva pa nastaneta prepir in slaba volja. DANES POSVET O SKUPNI PORABI Predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko inž. Niko Rihar je sklical za danes regionalni posvet o usklajevanju skupne porabe za leto 1978. Posvet bo v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij v Novem mestu, udeležil pa se ga bo tudi član republi&ega izvršnega sveta Jože Zakonjšek. SPET NA SLOVENSKIH TLEH - Dolga kolona borcev 5. prekomorske brigade je po 33 letih v nedeljo spet čez most prek Kolpe prikorakala v Vinico, kjer jih je pozdravila množica domačinov. Prekomorci spet v Beli krajini OBRAMBA PRED POZEBO: plantaže pač ni mogoče zavarovati tako, kot so naredili vrtičkaiji. Na Čanju že obrali? Pozeba v ponedeljek in torek je po vsej verjetnosti prizadela nasade jablan, last tozda proizvodnje in trgovine kmetijskega kombinata na Čanju pri Blanci V ponedeljek je bila v nasadu slana na zgornjem delu, v torek pa še na spodnjem delu. Jablane so zasajene na površini 70 ha. Temperature so bfle pod —2 C, kar pomeni, da utegne biti škoda precejšnja. Zanimivo je, da je nasad prizadejala pozeba tudi lani, prvič 28. in 29. marca, zatem pa še vsak dan od 16,— 26. aprila. Nasad je zavarovan. n°VerTl hotelu „SREMIČ' v Krškem :SnteaSe Pron?arodni artistični "Verzal selekcion 77“ v£č°°«l 22. do 03. ure * dan razen nedelje Illlllllllllllll ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik kij ik Teroristi „Rdečih brigad“ so objavili, da je „ljudsko sodišče“ obsodilo na smrt A Ida Mora, predsednika italijanske krščanskodemo-kratske stranke. Nihče ne ve, ali so „Rdeči brigadisti“ sodbo že izvršiti ali še ne. Iz sporočila to ni razvidno. Medtem italijanska policija in vojska še vedno nadaljujeta z brezuspešnimi poizvedbami, da bi odkrili teroriste in njihovega talca -če je še pri življenju. Smrtna obsodba Teroristi so doslej običajno objavljali svoja sporočila ob sobotah, toda topot se že sredi tedna izteka neka obletnica, pa zato italijanska javnost s strahom pričakuje sporočilo teroristov že pred koncem tedna. Pred tridesetimi leti je namreč italijanska krščan-sko-demokratska stranka prvič prišla na oblast in nekateri predvidevajo, da so si tetoristi izbrali prav to obletnico za „poravnanje računov Direkcija krščansko demokratske stranke je na posebnem zasedanju sklenila, da se ne bo pogajala s teroristi, pač pa je objavila le splošel apel, s katerim poskušajo rešiti življenje Aldu Moru. Toda apel ni naslovljen direktno na Rdeče bri-gadiste" (ker bi to pomenilo, da pristajajo na direkten dialog, oziroma pogajanja z njimi), marveč je zgolj rečeno, naj bi mu ohranili življenje iz humanitarnih razlogov. S tem v zvezi je zanimiv molk papeža, za katerega so predvidevali, da bo prav tako objavil svoj oseben poziv. Dejstvo, da molči, povezujejo nekateri z domnevami, da se je Vatikan na skrivaj vključil v neposredna pogajanja s teroristi. Toda to je zgolj ena izmed domnev, ki te dni krožijo po Rimu Tako kot na primer tista, po kateri naj bi se s teroristi že dalj časa pogajala Morova soproga ali pa tista, po ka- teri naj bi se v podobno akcijo vključile nekatere mednarodne organizacije, med njimi tudi Rdeči križ. Dejstvo pa ostaja, da so oblasti za zdaj povsem nemočne in da je življenje prvaka krščansko-demokrat-ske stranke na nitki... Če se ta nitka ni že pretrgala. KONČAN OBISK Predsednik turške vlade Bulent Edzevit, ki se je na povabilo predsednika izvršnega sveta Veselina Djura-noviča mudil štiri dni na prijateljskem in uradnem obisku v Jugoslaviji, je odpotoval domov. Med obiskom ga je sprejel tudi predsednik republike Josip Broz Tito. Razgovori so potrdili, da se sodelovanje med državama ugodno razvija in da obstajajo možnosti za razširitev na vseh področjih, kar velja še posebej za gospodarsko menjavo in razvijanje višjih oblik tehničnega sodelovanja. Predsednik turške vlade Edzevit je povabil Veselina Djuranoviča, naj obišče Turčijo. Povabilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto. VVALDHEIM V LIBANONU Generalni sekretar Združenih narodov dr. Kurt Wal dheim se je zavzel za takojšen umik izraelskih čet z zasedenega območja Libanona ter poudaril, da mora Libanon znova dobiti popolno suverenost nad svojim celotnim ozemljem. To je izjavil prvi mož svetovne organizacije med obiskom v Bejrutu, kamor je dopotoval, da bi se vključil v razgovore za rešitev krize, ki so jo povzročili Izraelci s svojim vpadom na Libanonsko ozem Ije. Iz Bejruta je Waldheim odpotoval v TelAviv, kjer se pogovarja z izraelskimi voditelji Menijo, da jih bo poskušal prepričati, naj pospešijo umik svojih enot iz Libanona, -JANEZ ČUČEK- s£&%■***.«8S Mmmmm RJ!SfnSk0 “J rd%Sko j3™0* “S osupni novici o železniških nesrečah, ki sta se pripetili pri ologni ui na železniški postaji v Budimpešti. Železniška nesreča v Italiji je terjala več kot netdeset smrtnih žrtev, tista v Budimpešti pa na srečo le dvanajst. Pri Bologni je potni^ vlak nabreTSiS Deviza ,Kdo bo koga’ še velja Se vedno neurejene razmere na trgu živine in mesa — Nagajanje v obmejnih občinah Odkrivajo napake, ugotavljajo vzroke, a jih ne odpravljajo. Tako lahko ocenimo razmere v živinoreji. Negodujejo živinorejci in me-saiji, oboji zaradi odkupnih cen. Živinorejci trdijo, da lahko prodajo svojo živino tistemu, ki jim več plača. Mesaiji pa pravijo, da bi pitano živino morali dobiti po dogovorjenih cenah pri živinorejski poslovni skupnosti Slovenije, sicer ne morejo poslovati brez izgube. Živinorejci zahtevajo kar naj bolj sproščen trg s sejmi in do-gonskimi mesti, odprtimi tudi za tuje odkupovalce. Mesaiji pa so za take omejitve, ki bi zaprle pot drugim nakupovalcem na njihovo območje. Obojim seveda ni moč ustreči. Katere želje pa so bolj stvarne? Kmetje, ki nimajo sklenjenih pogodb o pitanju, lahko prodajo svojo živino, komur hočejo. Seveda želi vsak prodati tistemu, ki več plača. Tega jim ne bi smeli zameriti Toda mesaiji bi se morali dogovoriti o enotnih odkupnih cenah in takih, da za pitance iz organizirane reje ne bi plačali manj kot pri prostem odkupu Dog-ovaijati bi se morali skupaj z živinorejci. V Sloveniji tak dogovor pravzaprav že imajo, a ga, žal, ne spoštujejo. Kdo? Če bi ga živi- NOTRANJEPOLITIČNI V uvodni razpravi na seminarju za občinska vodstva SZDL po Sloveniji je zbranim spregovoril Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS in med drugim dejal: Sto tisoč članov ZKS ni samo številka, to ni samo kvantiteta, to je več sto novih organizacij, to pomeni več sto temeljnih samoupravnih skupnosti, kjer so komunisti okrepili svoj organiziran idejnopolitični vpliv. To pomeni hkrati nove možnosti za specifično usmerjenost komunistov v boju za socialistično samoupravljanje. Seveda pa bi bili demagogi, iluzije bi si delali, če bi mislili, da je vsaka osnovna organizacija že usposobljena za vlogo, ki jo ima na tej stopnji družbenega razvoja in zlasti za nove metode ures- Na delo brez iluzij ničevanja vodilne vloge Zveze komunistov. Zdaj moramo ustvariti akcijski program, v katerem bo našla mesto vsaka osnovna organizacija ZK, podobno tudi vsaka krajevna organizacija SZDL vsaka sindikalna organizacija, zlasti pa tudi mladinska organizacija. Vsaka osnovna organizacija ZK mora postati sposobna delovati na svojem področju, biti subjekt politike, avantgarda v svojem okolju. Kjer osnovne organizacije ne bodo imele same dovolj sil za to, si bodo morali komiteji oziroma občinske konference prizadevati in jim pomagati toliko časa, dokler ne bodo imeli zagotovila za uspešnost delovanja osnovne organizacije. Čas do jeseni moramo izkoristiti za usposobitev občinskih konferenc in komitejev za vloge, ki jih čakajo. Nekatere konference so tudi preštevilčne, saj se ob volitvah niso povsod zavedali, da s 120 ali celo s 130 člani ne bodo mogli dobro opravljati svojih nalog. Konference bi morale biti vsaj za polovico bi štele več kot 50 do 60 i 5 3 manjše in naj ne članov. Komiteji morajo biti organizirani tako, da bo vsak član komiteja odgovarjal za določeno področje, podobno kot izvršni sekretarji pri predsedstvu CK ZKS. Ne smemo namreč dovoliti, da bo vse breme padlo na profesionalne sekretarje. Prav nihče pa ne more sedeti v komiteju brez odgovornosti in brez določenih nalog, je poudaril Franc Šetinc. DOPOLNJENA KARDEUEVA ŠTUDIJA Založniški center Komunista je izdal drugo dopolnjeno izdajo knjige Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja/1 Novo izdajo je avtor pripravil ob redigiranju besedil za izdajo v tujini. Ob tej priložnosti je v skoraj vse dele razprave vnesel več pomembnih dopolnitev, ki pobliže pojasnjujejo posamezna teoretična stališča in pojme. VLOGA FEDERACIJE Federacija ni „pokrivalo“ nad republikami in pokrajinami niti deveti enakopravni partner, temveč izraz uresničevanja suverenosti republik in pokrajin. To je poglavitna misel seje zveznega sveta za vprašanja družbene ureditve. Poudarili so, da ni vprašanje, kakšno je sodelovanje zvezne skupščine s skupščinami republik in pokrajin, temveč v kolikšni meri skupščina Jugoslavije deluje kot skupščina, sestavljena iz delegatov republik in pokrajin. V razpravi se niso izognili nekaterim negativnim pojavom v odnosih med družbenopolitičnimi skupnostmi, med drugim nedoslednostim pri uresničevanju medrepubliških dogovorov, počasnosti pa tudi neodgovornosti v procesu družbenega načrtovanja, ki včasih povzroči tudi politično škodo. -MILAN MEDEN- iiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijj! norejci spoštovali, ga mesarji ne bi kršili, saj jim višja odkupna cena zmanjšuje dohodek ali povzroča izgubo. Če bi ga spoštovali vsi mesaiji, pa ga živinorejci sploh ne bi mogli kršiti. Kako naj bi ga, če jim ne bi nobeden hotel plačati več? Največja slabost mesarjev je v tem, da bi pri domačih rejcih radi dobili pirance po dogovorjeni ceni, drugod pa za manjkajočo živino plačajo več. Tako si sami zvišujejo ceno. Tak nered naj bi odp .vili s pogodbenim pitanjem za dolo- imiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii TELEGRAMI MOSKVA - Nocoj je sovjetska televizija v svoji osrednji informativni oddaji objavila vest in film o bivanju angolskega predsednika Agostinha Neta na Krimu, kjer je obiskal nek pionirski tabor. V tej oddaji sovjetske televizije je rečeno, da je Neto v Sovjetski zvezi na oddihu, Reuter pa pristavlja, da je to prva vest o angolskem predsedniku, ki se je pojavila v Sovjetski zvezi po informacijah zahodnih agencij, daje Neto v ZSSR na zdravljenju zaradi bolezni Istočasno Reuter poudarja, da je angolska časopisna agencija te informacije označila kot laži MOGAD1S - Iz zanesljivih virov se je v soma lskem glavnem mestu izvedelo, da so bile ponoči na več krajih v mestu izvedene hišne preiskave. V akciji, ki je trajala do zore je sodelovala vojska, policija in milica. BUGOJNO - Predsednik republike Josip Broz Tito je v Bugojnu sprejel sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Aleksandra Grličkova. Grličkov je nato odpotoval v Madrid na čelu delegacije ZKJ, ki se bo udeležila devetega kongresa KP Španije. BEOGRAD - Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku republike Italije Giovanniju Leoneju naslednjo brzojavko: „Globoko me je pretresla novica o hudi železniški nesreči med Bologno in Firencami, v kateri je veliko ljudi izgubilo življenje. V imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu pošiljam Vam in italijanskemu narodu, zlasti pa družinam ponesrečenih, izraze najiskrenejšega sožalja." HAVANA - Tu se je začelo drugo zasedanje medvladnega koordinacijskega sveta neuvrščenih dežel za sodelovanje na področju informiranja. V imenu dežele gostiteljice je to zasedanje, ki bo trajalo tri dni, odprl podpredsednik državnega sveta in kubanske vlade Carlos Rafael Rodriguez. Razen delegacij 15 dežel, ki so članice sveta, sc udeležujejo sestanka tudi predstavniki drugih neuvrščenih dežel in mednarodnih organizacij, ki imajo opazovalski status. Jugoslovansko delegacijo vodi član ZIS in predsednik zveznega komiteja za informacije Muha-med Berberovič. čene klavnice. Kmet, ki sklene pogodbo, ne sme prodati živine drugemu. Kršilce naj bi kaznovali, po novem zakonu o blagovnem prometu ne le živinorejce, temteč tudi odkupovalce in njihove delovne oragani-zacije, ker spodbujajo kmete h kršenju pogodb. Tu pa je velika luknja. Živinorejec namreč podpiše kooperacijsko pogodbo prostovljna Če bo pri prosti prodaji dobil 2 ali 3 din več za 1 kg žive teže, bo zelo premislil, preden po podpisal. To sicer ni naš nasvet, saj vemo, da za pomanjkanjem živine pride običajno spet velika ponudba. Takrat bodo na boljšem tisti živinorejci, ki bodo vključeni v organizirano pitanje, tudi mesarji Ne bi pa smeli čakati na tisti čas. Pri sebi bi morali urejati stvari takoj. Opravičevanje, da zaradi nakupovalcev iz sosednje republike morajo tudi oni pri prostem odkupu plačati več je zelo dvoumno. Pri sosedih namreč enako obtožujejo naše odkupovalce. Kaže, da si v obmejnih občinah nagajajo na obeh straneh, kajti cene v notranjosti Hrvatske bistveno niso višje od naših dogovorjenih. V ZDRUŽENIH DRt VAH AMERIKE JE BO RO BITI PREDSEDNIK,1 pa tudi podpredsedniki tako je vsaj mogoče sklep po zadnji akciji Jimittj Carterja. In zakaj? Prav P prosto: ameriški predsedO je začel ostro kampf zoper tiste poslovne ljudi, imajo običaj, da vabijo Srt partnerje na izdatna k ko. In ker hoče biti Jintfi Carter dosleden, je u vetji to načelo tudi za goste, i jih ima podpredsednik Zdi Ženih držav Amerike Wab Mondale. Če bodo sprejf ustrezen zakonski sklep, ^ moral Mondale poslej tč plačevati račune za svč uradne goste. Kaj pa p#' sednik ZDA ? Ne, on pa I zakaj njegovi gostje se god' jo na državne stroške.. ■ * vsakogar nekaj... „ VROČA LINIJA “ 0, KAIROM IN TEL A] VOM, ki so jo uvedli, kfi' lani egiptovski predsedt Anvar el Sadat obiskal m el, je ves ta čas molčala ■ Z izjemo dveh telefon^ pogovorov. Nekaj ur f invazijo izraelskih enot Južni Libanon je nart1 obrambni minister Izrt1 poklical svojega egipt1 skega kolega in mu spor? to novico. Drugič pa se „vroča linija“ (glasila, dat predstavniki vojaških rti' strstev obeh dežel dogovd skupen sestanek dveh rt? strov pred nekaj tedni Kairu... Bolje dvakrat l nobenkrat... TAKO NEKAKO PA: MISLIL TUDI AMERlk PISATELJ Edward i Epstein, ki je nedavno ti izdal (kdove katero'že na temo) knjigo o ozadju ubt ameriškega predsednika Jo na F. Kennedyja. V njej ? trjuje, da je Oswald sicert ubil Kennedyja, da pa 1 pred tem, ko je nekaj & živel v Sovjetski zvezi, ti? Sovjetom skrivnosti o hunskem letalu u-2, ki ga potem sestrelili nad Sl„ zajeli pilota Garyja Pow sa... Pa verjemite, če ho” te... JOŽE PETEK |llllllllllllllinilllllllllllNIIIIIIIMllllHllliiiliiillllHllllllllllllllllliliiiiiiiiiiiiiii| Iz zadnjega 1 12AVOD ZA statistiko - Sedaj pa bomo ugotovili, kakien je izvozi iiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiimii s'11 »V' v-;-'. RIBE V KOLPO — Pred kratkim so kočevski ribi- 1 ttlovili potoke na območju KS Vas-Fara in Preselili v Kolpo nad 2.500 postrvi, ki so merile Poprečno 15 do 20 cm. V izpraznjene potoke °"0 vložili 38.000 postrvi. (Foto: Jože Primc) SPOMLADI PREMOG CENEJŠI S tem ko so rudaiji spet ? eli kopati premog v kanižar-, . rudniku, je stekla tudi pro-Tona kosovca stane 572,65 mujev, koekovec pa prodajajo Po 537,50 dinarja za tono. Kva-eta premoga je zelo dobra, so Povedali v Kanižarici. Ker se Prodaja skih premoga v spomladan- 1 mesecih zelo zmanjša, bodo ®n*žarski rudarji v tem času «ali maloprodajno ceno za 30 ^narjev pri toni, da bi tudi tako gP° budili ljudi k nakupu v tem DELAVCI ELE NA IZOBRAŽEVANJU - V soboto so imeli v novomeškem Domu JLA delavci Ele 7-uma predavanja s področja družbene samozaščite in narodne zaščite. Na koncu so si ogledali tudi film o naravnih in drugih nesrečah. (Foto: J. P.) SREDI ŽIVLJENJA — Prav v središču novega dela Sevnice raste novi dom upokojencev podobno, kot zidajo v okviru posavske akcije tudi v Brežicah. Dom počitka Impoljca namerava s tem objektom nuditi pomoč tudi zunanjim ostarelim krajanom. (Foto: Železnik) NOV HOTEL. — V Čatešldh Toplicah ga gradi Pionir. Letos bodo investirali vanj blizu 154 milijonov dinarjev. V novem zdraviliškem objektu bo 300 ležišč, to pa napoveduje nov razmah zdraviliškega turizma. Hotel Terme bo zgrajen prihodnjo pomlad. (Foto: J. Teppey) Pred spopadom s črnimi gradnjami SPET SEJEM NA VESELI GORI Krajevna skupnost Šentrupert nav* dlUg' fetošnji aprilski sejem Pri/tSe.U.Eori v četrtek, 27. aprila. veiea^UJej° PtotJajalce in kupce go-suhe roK»e* k,on^ kramarskega blaga, robe m kovaških izdelkov. O • • v v oejm/sca NOVO MESTO: Cene pujskom ?° sPet malo poskočile. Naprodaj jih nar?''0 k razen Pa k ^ nilc mescce starih prašičev. Last-rj*8 je menjalo 216 živali; pujski so P° 700 do 950 din, starejši pra-1 Pa po 960 do 1.400 dinarjev. rgk^jp^ICE; Ponudba je bila spet botni •’ so reJci pripeljali na so-14 sta *?.em kar 704 prašičke pa še li Prašičev. Prvih so proda- 35 d ’ “ugih pa 8; pujski so bili po j din, starejši prašiči pa po 1 din kilogram žive teže. V posavskih občinah narašča število črnih gradenj. Vzroke zanje pripisujejo pomanjkljivi zakonodaji, premilim kaznim pa tudi neučinkovitosti dela upravnih organov. Tako na primer zasledimo v poročilu medobčinskega inšpektorata za preteklo leto, da so se v krški občini pri kaznovanju črnograditeljev zadovoljili z ukorom, čeprav predvideva zakon za tak prekršek do deset tisoč dinaijev denarne kazni in do trideset dni zapora. Ko pa že naštevamo vzroke za tako stanje, se moramo ustaviti pri pomanjkljivi zasedbi urbanistične inšpekcije. V posavskih občinah, kjer gradijo nad 700 objektov v letu, bi potrebovali za temeljit nadzor vsaj dva samostojna inšpektorja. Za vsak objekt sta nujna najmanj idva ogleda, eden ob začetku in drugi med potekom gradnje. Prvič naj bi inšpektor ugotavljal, kako se gradnja sklada z lokacijskim dovoljenjem, kasneje pa bi preverjal upoštevanje lokacijskih pogojev. Urbanistični inšpektor bi moral nadalje sodelovati pri lokacijskih razpravah za gradnjo vseh pomembnejših objektov. Poldrugi delavec pa tega ne zmore. Posavski urbanistični inšpektor je namreč v isti osebi tudi gradbeni inšpektor za vse tri občine, njegov pomoč- Kmetijski nasveti nik pa tudi ni kos obsežnemu delu. Kljub temu je že bilo nekaj primerov, ko je inšpektor ustavil črno gradnjo, vendar upravni organi niso tvegali ukrepov, ki bi razburili javnost. Iz prej naštetih vzrokov je še vse preveč pomanjkljivosti, zato meni inšpekcija, daje treba njeno vlogo okrepiti z zadostno zasedbo tega organa, drugi pogoj za uspešno delo pa je seveda večja učinkovitost in doslednost upravnih organov pri obravnavanju prekrškov. Med vzroke za nedovoljene gradnje sodi namreč tudi dolgotrajen in zamotan postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja. Po mnenju inšpekcije vključuje ta preveč nepotrebnih soglasij, ki so v večini primerov samo formalnost. J. T. Lov za zdravnikom Kako je nasploh z razporeditvijo slovenskih zdravnikov, da jih večina teži v mesto in v specializacijo, so znana dejstva; kako pa je ob tem z zdravstvom v (za zdravnike) neprivlačnih „zakotnih“ občinah, ilustrirajmo s sevniškim primerom. P°niemhZa- ^ Pečina prihodnosti ne le stranske “H* rastlinami, ma _____________________ ... je napreHU'u°raknos^ za industrijsko predelavo. Zanjo velja, da ji | čudnepa • znanost‘> biologije in tehnike, najbolj koristil, in nič § njiv. ni’ ^ todi pri nas nenehno večajo površine koruznih § y rj ga pig^j?1 P°časne začetne rasti so bili svoj čas največja nadlo- 1 zna polieH Pa more kemija obračunati že z vsakim, če le § velika v h Pravilno uporabljati herbicid. Izbira herbicidov je | mo en«6 * za^ltevna> za^J prav lahko se zgodi, da zatre- = začelo vT0 P*eve*a’ razraste pa se druga. In to se je tudi | k°ru2ne .. Pogosteje dogajati, ko so več let zapored škropili | če "J,Ve k s pripravki na osnovi simazina in atrazina. nekaj sta l S° tovrstni pripravki kmetom že poznani, vseeno | nih poijju °.tem- Prvi herbicidi, ki so se uveljavili na koruz- | 50WP A i\scJ na osnovi simazina (gesatop, radokor, simazin | * ^8 na i h VP°rabliati J**1 je ^ba Pre vrsti ženam in materam padlih borcev. Ko bo zgrajen novi dom upokojencev, bodo vse te dejavnosti preselili vanj in organizirali še nove, za katere bo zanimanje med upokojencu Tal® bodo imeli več prostora & večje možnosti za uspešno delo-J. PRIMC: Nova mera, nova vaga... Je možno, da je nekulturen nekdo, ki obišče vse likovne razstave, nikoli ne zakolne, ki v izbrani slovenščini govori na vseh kulturnih (in manj kulturnih) prireditvah? Je lahko, na primer, bolj kulturen preprost delavec oziroma občan, ki krepko zakolne, če se mu godi krivica, ki se bori za pravico tudi z ne preveč izbranimi besedami in ki ne obišče ravno vseh kulturnih prireditev? Ta primer ni izmišljen. Nanj naletimo zelo pogosto, še prepogosto. Mnogi hitro ugotove, da je delavec, ki kolne nekulturen, izobraženec, ki obiskuje kulturne prireditve, pa zelo kulturen. Vendar ni tako. Pri vsaki presoji in tudi pri tej nam mora biti pred očmi preprosto dejstvo: kdo ustvarja dohodek in kdo razpolaga z njim? Naša družba se je odločila: z dohodkom lahko razpolaga le tisti, ki ga ustvarja. To pa pomeni, da ni kulturen izobraženec, ki si na vse načine prizadeva, da bi dohodek odtujili (vzeli) delavcu in da bi potem o njegovi porabi odločala le ožja skupina ljudi ali celo on sam. To pomeni, da tak „kulturnik“ - pa čeprav je morda predsednik kulturne skupnosti - jemlje, oziroma grobo povedano, krade dohodek tistim, ki ga ustvarjajo. Za delavca, kije klel, moramo sicer povedati, da ni ravnal kulturno. Če pa je zaklel zato, ker mu je birokrat, tehnokrat ali kdo drug vzel dohodek, potem moramo priznati, da se je kljub temu obnašal veliko bolj kulturno, kot se je kulturnik. J. PRIMC SLOVESNA SEJA BO V BREŽICAH Majska srečanja slovenske hrvaške mladine dobivajo tradicionalen značaj. V njihov okvjr sodi tudi letošnja svečana &r republiških predsedstev Zve# socialistične mladine iz obe*1 republik, ki bo 15. maja v Bre" žicah. V delovnih kolektivih, šolah in v krajevnih skupnosti*1 posavskih občin, Žabo*3’ Klanjca in Krapine pa ta tv tečejo priprave na skupno srečanje v Klanju. Tedaj bodo mladi izmenjali mnenja o delov' nih izkušnjah in načrtih * sodelovanje v prihodnje. srečanje v Klanjcu pripravljaj0 kulturni program. PrihodnJ® ‘ leto bo srečanje spet v Bre^1' cah. Posavska mladina bo sode' lovala tudi na športnih sre<5a njih. V Krapini bodo igfe ' žogo, v Brežicah pa tek fli*2' dosti; ki se ga bodo letos p p'1 udeležili mladi iz obmejni hrvaških občin. DOLENJSKI UST Št. 16 (1497) - 20. aprila 197« pisma in odmevi SESKU!®® JI tJbrcel/njLi&foo’ Jboto/tr^Jei^a/ ijjjta/ Dom in soia Garaže bodo šle, kaj pa blato Povezava med šolo in # ■ ^POGOVOR S sekretarjem oo zk kongresu ZK Slovenije 0 učenci sedmih in osmih razre-°v črnomaljske osnovne šole Mira-OK t* P°va^^' medse sekretarja , Tov. Jure Perko nam je na elo po(juden način govoril o raz-ter o delu in liku komu-ista. Zanimivo in za vse nas razu-J*vo je odgovarjal tudi na vprašaja o Vlil. kongresu ZK Slovenije, PrV -*e so^e'ova' kot gost. ikazal nam je sklepe in pomen °P*sal pa je tudi svoje vti-v 'j . se zanimamo za dogajanja družbi, zato si želimo še več podobnih srečanj. ZDENKA MILIČ dopis, krožek OS M iran Jarc Črnomelj borec je bil MED NAMI šo7. c razreda na osnovni Mirana Jarca v Črnomlju smo ? Pravili pogovor s tov. Milanom (jmcem, borcem in članom ZK. 'J°ril nam je o svojem življenju NOB, ker pa je bil delegat na !• kongresu ZK Slovenije, nas je Znanil tudi s potekom kongresa. ALMAGRANIČ dopis, krožek OŠ Miran Jarc Črnomelj IMAMO SVOJO HRANILNICO Na začetku tekočega šolskega le-® sm0 v kočevskem Dijaškem domu ušana Remiha ustanovili mladinsko hranilnico. Skoraj vsi gojenci •mamo hranilno knjižico, vlagamo in dvigamo denar, na vloge nam tečejo obresti, lahko pa dobim o tudi poso-t h ^ran'in'ca Je odprta trikrat na tden, ob pomoči vzgojitelja in Lju-ljanske banke pa jo vodijo starejše gojenke. Stefan režonja nov. krožek KURIRČKOVA POŠTA NAS NI OBŠLA !aprila je prispela kurirčkova Posta tudi na na našo šolo. Prinesli so jo pionirski kurirji iz Posebne osnovne šole ŠmiheL Po slovesnem sprejemu smo v torbo priložili tudi ^ ase pismo s pozdravi in čestitkami tbte Sledil je partizanski mi-Vg ' 0 vrisanju naše poti kurirčko-trij in pisanju zapisnika smo osno odnesli pošto v stopiško gexl»Vn° Jo1?in j° P° razpoznavnem Turii ^redal' tamkajšnjim pionirjem. s° pripravili miting. BARBARA BULC OS Grm Novo mesto ODLOdTEV ZA POKLIC bo lažja nedavn?*1^^' osmošolci smo si pred dali pouč J r?lsk' ,elovadnici aSlc~ njih šolah 7 0 Poklicih in sred- nekaterii, deli smo veliko tudi o jih Drinoj Povsem novih poklicih, ki ^vljene sred*013"1 čai S filmi prcd' zelo sort [ nJe ln poklicne šole so Poklicih ° * °Premljene. Filmi o Pri sknr T?*8*1 nam bodo koristili poklic od*oč*tvi 23 ta ali oni BRANKO PRIMOŽIČ OŠ Trebnje VTISI o FILMU ZORIJO JAGOD E b*lboli«muje. ugajala glasba. Film je Film i ■sem PričakovaL otroke- zd‘ dovolj primeren za dogajanjellgodi50 d°V°lj P°S£gaU V Gbsba1ilmruPravega konca' Konec hi i i^a sta mi ugajala. ^ ton mi boljši, proti knml ■* v Prvem delu ugajal, kako teu? pa ne< ker nisem vedel, vel. 10 z Nejcem, ko je ozdra- vel. bils£lkjebil d° ®n> prizor, ko naj bi " ico. w dober, konec pa je V**fNm kar dober. Slavico U lahko bolj poudarili tefej1* b} fllm prišel tudi na ogledal č im več y udi* W Si ga hhk° um bi še enkrat gledala. Filrrfh;'*? bil preveč nerazumljiv. Igraln e enlcrat gledala. gralL SVO,ic vl°ge dobro odi- ni. bil preveč napet. resničnnmi-Jei^** v^eč’ ker je prikazal Meme ?icftp 6"^ m pt°- ’ katerimi se srečujemo. Učenci osmega razreda osnovne šole Šentrupert dijaškimi domovi boljša naj bo Stanovalci v Trdinovi ulici upamo, da bomo vsaj zdaj prišli do asfalta Aprilski sestanek domskih delav-ccv z območja cele Dolenjske je bil v Kočevju v Domu heroja Helmiha. Sestanka so se prvikrat udeležili tudi ravnatelji srednjih šoL Uvodni referat je podal prof. Rakovec iz Kranja, kije govoril o povezavi šole in domov. Ta problematika, ki je prisotne živo spodbudila k razpravi, da so si „iz oči v oči" povedali, kaj teži tako domske delavce kot pedagoge na šolah, je prvikrat prišla na dnevni red podobnih sestankov. Iz razprave in referata se da izluščiti osnovna misel, da je povezana med šolo in dijaškim domom pomanjkljiva. K izboljšanju odnosov sili tako ene kot druge uresničevanje zamisli o celodnevni šoli, saj je prav skupno delo učiteljev na šolah in vzgojiteljev v domovih osnova, iz katere se lahko postavijo začetki celodnevne šole. V popoldanskem delu sestanka je Franc Zaman iz Novega mesta posredoval nekaj misli z nedavnega partijskega kongresa, predsednik Skupnosti domov Slovenije Prelog iz Ljubljane pa je prisotne seznanil s predlogom skupnosti, po katerem naj bi vsem delavcem v domovih priznali poklic vzgojitelja ali mladinskega vzgojitelja ter ta poklic ustrezno priznali v različnih zakonih in dokumentih. Na sestanku je 5 domskih delavcev iz Kočevja prejelo spominska diplome ob 10-letnici njihovega dela. M. TRATAR FILATELISTIČNI KOTIC ek: NOVE ZNAMKE Za „Dan jugoslovanskega letal-stava” bo izdana priložnostna serija 4 znamk. Na poštah jih bodo imeli že 24. aprila. To bo prava poslastica za mlade filateliste, ki zbirajo znamke s tematiko letalstva. Na znamkah bodo prikazani modeli letal domačih strokovnjakov, izdelanih v tovarni „Ikarus” v Zemunu. Na znamkah za 1,50 din bo lovsko letalo S-49 A, za 3,40 din šolsko letalo Galeb, za 4,90 din letalo USTAV za trenažo teritorialne obrambe, za 10 din pa reaktivno dvomotorno bojno letalo OREL. Motive za znamke je izbral Muzej jugoslovanskega letalstva v Beogradu. V večbarvnem tisku jih bo v polah po 50 tiskal Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu. Biro za poštne znamke v Beogradu bo izdal istega dne tudi priložnostni ovitek prvega dne (FDC). Udeležence in goste stalne konference mest naj bi Novo mesto pričakovalo poribano in skrtačeno, kakor se spodobi za tako velik obisk in pomemben dogodek. Povsem razumem ugotovitev odbora za pripravo in organizacijo te konference, da delajo mestu in njegovemu redu veliko sramoto lesene garaže. Upravičen je tudi njegov sklep, da se ta sramota odstrani, ter priporočilo, da bi v nadomestilo poskrbeli za zidane garaže, postavljene na primernem kraju in ne predrage. Sam sem med lastniki takih lesenjač in nimam nič proti, da bo poslej tudi moj motorni štirikolesnik obsojen na „garažiranje“ pod milim nebom. Celo pozdravljam tako odločitev omenjenega odbora in mislim tudi, da bi pristojni za odstranitev teh križem lčražem postavljenih barak lahko poskrbeli že prej. V Trdinovi ulici, kjer stanujem, so te garaže zasedle še zadnje zelene površine, ki so ostale po zazidavi z bloki, in tako odžrle še zadnji košček sveta otrokom, ki se poslej nimajo kje igrati. Pred leti sem kot član sveta KS nekajkrat predlagal, naj bi te površine uredili, jih zasadili z drevjem in uredili otroško igrišče, pa iz tega ni bilo nič. Z odstranitvijo garaž bo sramota s tega dela mesta odpravljena le delno. Ostalo bo še blato in tega ne bo moč skriti pred očmi udeležencev stalne konference mest, če se jim bo zahotelo pogledati med bloke na Trdinovi ulici in Zagrebški cesti, oziroma predel med hotelom Kandija in OŠ Grm. Potjomkinova vas tu ne bo pomagala, pač pa asfalt, ki ga bloki, čeprav stoje skoraj v središču mesta, še ne poznajo. Bilo je več predlogov in tudi urgenc pri pristojnih, vsa prizadevanja stanovalcev in njihovih delegatov v najrazličnejših SKUPNIH PET DESETLETIJ Pred kratkim sta praznovala 50-letnico skupnega življenja zakonca Frančiška in Anton Vlašič iz Dolencev pri Adlešičih. Njuna skupna življenjska pot je bila naporna. Med zadnjo vojno, ko sta bila oče in njegov najstarejši sin Tonček borca NOV, za kar sta prejela odlikovanje, je bilo še posebno hudo. Na mater je padlo težko breme skrbi za kmetijo in družino. Po vojni so nastopili lepši časi in zakonca sta preko vseh težav in naporov srečno pričakala visoki jubilej v krogu štirih sinov in hčere, desetih vnukov in ene pravnukinje. telesih krajevne in širše družbene samouprave pa so zalegla kot bob ob steno. Čeprav se stanovalci teh blokov zavedajo, da zaradi neurejenosti okolja ne plačujejo nič manjših prispevkov za uporabo mestnega zemljišča in drugih dajatev kot tisti, ki lahko stopijo skozi vrata na asfalt, so nekajkrat že sami predlagali, da so pripravljeni nekaj prispevati iz svojih žepov. A tudi tako ponujene roke ni hotel nihče sprejeti V Trdinovi ulici smo se navadili čakati in biti strpni Razumemo, da skupna mošnja in dovolj globoka za ureditev vseh problemov. Upamo, da bomo prišli pri asfaltiranju na vrsto vsaj zdaj, ko bodo izginile garaže. Smemo upati, da so tovrstne potrebe tega dela mesta zajete vsaj v zadnjem stavku zapisa „Barake stran“ iz prejšnje številke Dolenjskega lista, kjer lahko preberemo: „Vse kaže, da bo v mestu do letošnjega oktobra toliko novega, kot ni bilo deset let skupaj.'*? Ali je mišljeno kaj drugega? IVAN ZORAN V STANOVIŠCU SMO ZASAJALI JABLANE Turistično društvo Krško, ki tesno sodeluje tudi s tukajšnjim Hortikulturnim društvom, je na pobudo ZHO Slovenije v tem mesecu uspešno izvedlo akcijo zasajevanja na potresnem področju Primorske. V Stanovišču blizu Breginja so člani obeh krških društev in učenci Šolskega centra Krško s pomočjo domačinov zasadili 120 jablan prvovrstnih sort Prebivalci Stanovišča so bili akcije zelo veseli, naše društvo pa je zanjo porabilo 6.500 dinarjev. Podobne akcije bi lahko izvedla tudi ostala društva in organizacije, kajti potres je res strašno opustošil tamkajšnje kraje. M. P. POUČEN PRIMER Novomeščan J. L. nam je poslal jezno pismo, v katerem se razburja nad početjem voznika peugeota NM 302 - 72, ki je v petek ob 10. uri na glavni novomeški ulici odvrgel večji kos kartonskega papirja. Občan sodi, da tako početje nikakor ne pomaga k večji čistoči dolenjske metropole. To je res! Morda pa je omenjeni voznik le varuh čistega okolja in je nesramni karton pripeljal s kakšnega travnika ali gozda v mesto, se pravi smetarjem pred nos, da bi ne skrunil narave. Ali pa mu je bil res hudo v napoto; saj veste, avto je majhen, ulica pa tako dolga in široka! SKUPŠČINA FILATELISTOV Kočevski filatelisti so imeli pred kratkim letno skupščino. Največ razprav je bilo o delu. Vsa prizadevanja so osredotočena na razstavo in festival v Brežicah, kjer se bo zbrala vsa jugoslovanska filatelistična mladina in seveda tudi kočevska. Na skupščini je bilo ugotovljeno, da so kočevski filatelisti razpravljali doma ali sodelovali na razstavah izven Kočevja kar 9-krat Člani so prikazali skupaj v 25 vitrinah 312 razstavnih listov, mladinci v 68 vitrinah 713 listov in pionirji v 64 vitrinah 684 listov. Za te priprave je bilo po trebnega precej dela. Lahko trdimo, da so filatelisti skromno družbeno podporo smotrno izkoristili. ANDREJ ARKO KOČEVJE Odmev na .Neprijetno romanje mrtve Johance’ Nosanova z Vinic odgovarjata Karlu Oražmu Prejeli smo pismo, označeno, da sta ga napisala Jože in Vida Nosan kot „Odgovor na članek v Dolenjskem listu št. 14 z dne 6. aprila 1978 pod naslovom Odmevi na neprijetno romanje mrtve Johance“ izpod peresa Karla Oražma. Tudi to pismo smo morali nekoliko skrajšati, vendar iz njega nismo ničesar bistvenega izpustili. Glavne misli so naslednje: Na socialnem skrbstvu občine Ribnica nimajo nobenega dokaza, da bi bil Karel Oražem kdaj imenovan za skrbnika ali oskrbnika tete Johance (Nosan). Socialna delavka take odločbe ni našla. Hkrati je izrazila (Nosanovemu tastu) obžalovanje, ker je novinarju izjavila, da nimajo akta, ki sem ga omenil v prvem pismu. Kasneje so na skrbstvu ta akt V spomin pisatelju Ožboltu Bogat načrt mladih iz Vasi—Fare Mladi v osnovni organizaciji ZSM Vas-Fara se bomo vključili v predkongresne priprave. Poleg akcij občinskega pomena bomo sodelovali še pri srečanju mladih iz OO ZSMS Osilnica, OZD Tekstilane in pripravili svoje prireditve. Udeležili se bomo tudi kviza na temo „Deset kongresov partije", ki bo 6. maja v Fari Prireditev je posvečena spominu pokojnega rojaka in pisatelja Antona Ožbolta. Prosti čas ob sobotah in nedeljah bomo izkoristili za izvedbo lokalnih delovnih akcij. Tako bomo urejali okolico igrišča v Fari in okolico spomenika, veliko dela pa bomo posvetili ureditvi okolice slapa Nežica. Pripravili bomo kulturni program ob sprejemu lokalne štafete in prireditev ob tabornem ognju ter raz- KURIRCKOVA POŠTA V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH V ponedeljek, 10. aprila, so nam kurirji iz Škocjana predali kurirčkovo torbo s pozdravi slovenskih pionirjev Titu. Ob tej priložnosti smo imeli na šoli tudi kulturni program. Torbo smo čez noč shranili v šoli, naslednji dan pa je nadaljevala pot proti Novemu mestu. Torbo s pozdravi Titu smo v torek odnesli iz osnovne šole Šmarjeta do Šmarjeških Toplic. Od tam nas je pot vodila dalje mimo slikovite pokrajine pod TrŠco goro, Mačkovca in preko Marofa do cilja. Ker je pot dolga, smo nesli kurirčkovo pošto v obliki štafete. Izogibali smo se vsem zasedam, vendar nas je sovražnik v bližini Marofa le presenetil Padli smo v zasedo, vendar smo se kurirji’ iz nje srečno prebili in torbo varno prenesli do cilja na OŠ Katja Rupe-na v Novem mestu. TATJANA GREGORČIČ OMM Šmarjeta govor s predstavnikom OK SZDL Kočevje. Samo bomo izvedli še potopisno predavanje, spremljano z diapozitivi. Pripravljamo se tudi na prireditev za tekmeanje „Naš klub 78“. Tako so naši načrti dela v aprilu in maju. Delamo samo ob sobotah in nedeljah, ko se vračamo iz šol in z dela v domači kraj. JOŽE ŠTEFANČIČ SREČANJE ZLATOPOROČENCEV — Na zadnje srečanje zlatopo-ročencev, članov Društva upokojencev Kočevje, so povabili 5 parov, udeležba pa je bila le polovična. Na fotografiji sedijo Alojz Tekavec iz Strug ter zakonca Gornik iz Drage ter zakonca Križaj iz Klinje vasi, medtem ko se srečanja niso mogli udeležiti zakonca Rojc iz Rudnika, zakonca Mule iz Dolge vasi in Frančiška Tekavec iz Strug. (Foto: Jelenovič) Šentrupert so napadali dva dni Enote Cankarjeve brigade, del XIII. proletarske brigade Rade Končar in Zahodnodolenjski odred so dobili nalogo, da v noči od 1. na 2. maj 1943 napadejo sovražnikovo postojanko v Šentrupertu. V postojanki je bilo okoli 150 belogardistov in 100 Italijanov, ki so bili utrjeni v hišah, župnišču, šoli in cerkvenem zvoniku. Ostali deli teh enot so imeli nalogo, rušiti progo Trebnje -Mokronog in opraviti ustrezna zavarovanja. Gubčeva brigada in Primor-sko-goranski odred pa sta morala napasti posamezne osamljene sovražnikove postojanke v bližini Mokronoga ter z deli svojih sil vpasti v Mokronog in napasti italijansko skladišče življenjskih potrebščin in usnja. Enote Cankaijevc in XIII. proletarske brigade Rade Končar so porušile znaten del železniške proge, pri napadu na Šentrupert pa uničile nekaj obrobnih utrdb in zajele nekaj sovražnikov iz zvonika. S težkim orožjem so prizadejale sovražniku večje izgube, postojanke pa jim ni uspelo uničiti. Zato je del enot naslednji dan držal postbjank o v obroču. Boj je trajal dva dni. Partizanom je uspelo zavzeti župnišče in zvonike, ne pa tudi najmočneje utrjene kaplanije. Med bojem se je neprestano razlegala partizanska pesem. Po napadu so belogardisti spremenili v postojanko tudi počitniško hišo dr. Lunačka. Kletne prostore so spremenili v zapor. V tistem času so partizani zažgali skladišče železniške postaje na Puščavi V skladišču so dobili nekaj hrane in zažgali 12 vagonov železniških pragov. Poveljstvo italijanske divizije je o bojih poročalo naslednje: „Ob 23.30 so formacije XIII. hrvaške brigade, Gubčeva in Cankarjeva brigada hkrati napadle postojanke Šentrupert, Rakovnik in Mokronog. Glavni cilj napada je bila postojanka v Šentrupertu, kjer je trajal boj brez tudi našli (Priložena fotokopija odločbe z dne 14. 8. 1961.) Teta Johanca res ni prodajala zemlje, ker je sama ni imela; res pa je tudi, da sta jo prodali z materjo, preden je domačijo prevzel oče, za kar je dokaz v zemljiški knjigi Kočevje. Obravnava na sodišču je bila mučna le za Karla Oražma (KO), zastopnika tete Johance (ne skrbnika ali oskrbnika), ker v pravdi ni uspel Potni list mi je bil res odvzet za nekaj dni, vendar v nasprotju s predpisi, zato mi je bil po nekaj dneh tudi vrnjen, vendar brez posredovanja KO, ker ga nikoli nisem prosil za tako uslugo. KO pravi, da je izposloval denarno pomoč za teto Johano, pozabi pa povedati, da je bila teti prej taka pomoč ukinjena, ker je delala drugod in ne doma (odločba 03-N0-23/2-61). Izposlovana denarna pomoč ni bila edina v občini, razen tega samo z njeno pomočjo gotovo ne bi doživela 90 let. Pokojnica je bila pripeljana na Vinice le zato, ker v Zapotoku ni bilo naročnika prevoza, to je oskrbnice. Šofer in spremljevalec sta povedala, da sta jo pripeljala na Vinice zato, ker so jima v Zapotoku povedali, da tu živi sorodnik. Vendar je tu nista nameravala razložiti, ker sta jo morala po potnem nalogu pri Sv. Marku nad Zapotokom. Sem sta prišla le vprašat, kje bi dobila oskrbnico. Teta Johana še zdaleč ni bila tako ogrožena, kot žeB prikazati KO, zato se mi upravičeno ponuja mi sel, da se morda toliko trudi zato, da bi vsaj delno opravičil svoj honorar pri zastopanju tete Johane v sporih, ki jih je večinoma sam zrežiral, saj pri vsem tem ni niti enkrat prišel v mojo hišo, da bi se pre pričal, kako teta živi, sicer ne bi napisal, kar je. JOŽE in VI DA NOSAN V noči od 1. na 2. maj 1943 se je začel napad na sovražnikovo postojanko v Šentrupertu — Partizani so napadali tudi s težkim orožjem — Padlo je trinajst borcev — Italijansko ___________________________________________poročilo Spomladi 1943 so se sovražnikove sile na Trebanjskem in v Mirenski dolini zelo okrepile, saj so štele 4.000 mož, oboroženih s štirimi gorskimi topovi, dvema težkima havbicama, 4 tanki in 10 oklepnimi avtomibili. prekinitve do 8. ure naslednjega dne. Uporniki so porušili odsek železniške proge med Gomilo in Rakovnikom. Na naši strani je padel vodja desetine 117. bataljona črnih srajc in finančna stražnika sta bila ranjena. Na Rakovniku in v Šentrupertu se boji nadaljujejo. Od belogardistov so 4 padli, več pa je bilo ranjenih. Partizani so streljali s topom 65/17 mm in z minometi 81 mm, ki so zelo hudo poškodovali sedež posadke v Šentrupertu. Ugotovljeno je, da je top 65/17 mm (partizanski) zanesljivo zadela bomba iz minometa 81 mm italijanske garnizije na Rakovniku. Nasprotnik je imel verjetno znatne izgube." Italijani so dva dni poskušali priti na pomoč posadki v Šentrupertu. Nazadnje jim je to uspelo z večjimi izgubami Pri tem so iz letal bombardirali okolico posadke in partizanske položaje. Pad k) je 13 partizanov, med njimi Viktor Zorc iz Bistrice. Za župniščem je padel tudi komandant bataljona XIII. proletarske brigade „Rade Končar“. PAVLE MIKLIČ Borci, vabi vas Šentrupert Praznik KS Šentrupert je posvečen spominu napada XIIL proletarske brigade Rade Končar na sovražnikovo postojanko Šentrupert. Letos poteka 35 let, odkar je skupaj z omenjeno brigado šel v napad tudi Zahodnodolenjski odred. Tokrat bo proslava 30. aprila ob 11. uri na Veseli gori pri Šentrupert u. Na proslavi bo predstavnik trebanjske občine podelil domicil Zahodnodolenjskemu odredu, govoril pa bo tudi prvi komisar odreda Bogomir Peršič. Vabimo vse preživele borke in borce ZDO, Krškega, Vzhodno-dolenjskega in Dolenjskega odreda, medvojne aktiviste, mladino, domačine pa tudi druge borce, svojce padlih in po vojni umrlih, da se proslave udeležijo v čim večjem številu. Ker ni na voljo točnih naslovov vseh preživelih borcev ZDO, naj to obvestilo velja kot vabilo na drugo srečanje odredovcev z aktivisti in krajani šentruperške krajevne skupnosti. Iz Ljubljane bo peljal poseben avtobus s Trga revolucije 30. aprila ob 8. url Pripravljalni odbor proslave TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO objavlja naslednja dela in naloge: TOZD CELULOZA 9 NK DELAVCEV ZA IZŽEMANJE GRC Pogoji: — nekvalificirani delavci — 3-izmenično delo — zaželen odslužen vojaški rok TOZD PAPIR razpisuje prosta delovna mesta za 12 NK DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI PAPIRJA Pogoji: — lahko nedokončana osemletka — delo v treh izmenah — zaželen odslužen vojaški rok TOZD VZDRŽEVANJE 10 KVALIFICIRANIH ELEKTRIČARJEV 1 KVALIFICIRAN MIZAR 2 KVALIFICIRANA PLESKARJA 2 KVALIFICIRANA TESARJA 1 KVALIFICIRAN FINOMEHANIK 1 KVALIFICIRAN MAZAČ STROJEV Pogoji: — končana ustrezna poklicna šola — lahko tudi začetnik — zaželen je odslužen vojaški rok Pismene prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. PREMOG - PREMOG - PREMOG RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO obvešča potrošnike premoga, da mu je tudi letos uspelo zagotoviti dovolj premoga za oskrbo gospodinjstev. Premog je na razpolago po zmernih cenah z organiziranim prevozom na dom. Nakup je časovno omejen, zato priporočamo, da izkoristite to priložnost in si čimprej nabavite premog v količini, ki vam bo potrebna v prihodnji kurilni sezoni. V kasnejših mesecih, ko bodo naročila presegla proizvodne zmogljivosti rudnika, ne bomo mogli zadovoljiti vseh povečanih potreb. Informacije lahko dobite po telefonu št. 75—312, 75-315, 75-321. SREČNO! PREMOG - PREMOG - PREMOG »VEZENINE" BLED, n.sol.o., TOZD KONFEKCIJA KOČEVJE Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD Konfekcija Kočevje razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJE TOZD KONFEKCIJA KOČEVJE Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: a) da ima višjo izobrazbo in 2 leti uspešnih delovnih izkušenj, b) da ima srednjo izobrazbo in 4 leta uspešnih delovnih izkušenj, — da najmanj pasivno obvlada nemški jezik, — da ima ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se kažejo v ustreznem odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela in delovnih ljudi in v osebni poštenosti. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratek življenjepis naj kandidati pošljejo razpisni komisiji ..Vezenine" Bled, TOZD Konfekcija Kočevje, Kočevje, Ljubljanska 7a. Rok za prijavo je 15 dni po dnevu objave oglasa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni do 20. maja 1978. OBENEM VABI K SODELOVANJU: - 1 TEHNOLOGA - 12 DELAVK ZA ŠIVANJE KONFEKCIJSKIH IZDELKOV Interesentke dobijo podrobnejše podatke pri vodstvu TOZD Konfekcija Kočevje. OBVESTILO VIATOR—TOZD PROMET IN DELAVNICE ČRNOMELJ organizira tehnični pregled kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov po naslednjem razporedu: — sobota, 6. maja, od 7. ure do 14. ure (DRA-GATUŠ); sobota, 6. maja, od 14. ure dalje (VINICA); — ponedeljek, 8. maja, od 7. do 16. ure (SEMIČ); — petek, 12. maja od 7. do 16. ure (ADLEŠIČI) Na mestu tehničnih pregledov lahko sklenete kasko zavarovanje in odgovornost za traktorje. Od 1. 5. 1978 dalje bodo tehnični pregledi kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov vsako sredo od 8. do 16. ure v prostorih AVTOSERVISA VIATOR, Belokranjska c., Črnomelj. ..VIATOR", AVTOSERVIS ČRNOMELJ GRADITELJI, IGM ,SAVA’ KRŠKO ZA VAS Poleg vseh vrst načrtov vam nudimo tudi materiale za gradnjo; sejane in prane gramozne frakcije, betonske zidake dimenzij 30/20/40, 25/20/40, 20/20/40 in 7/20/40, pesek za malto in omete, betonske robnike, tlakovane plošče, razne betonske elemente po posebnih naročilih. Po posebno ugodni ceni vam nudimo stropne opažne betonske plohe z vgrajeno armaturo, ki vam omogočajo hitro, ekonomično in ceneno gradnja Montaža je ročna, enostavna, lahka. Dolžine za vse velikosti prostorov, širina 33 cm. £ PREČNI PREREZ SKOZI STROP Za vse informacije se obrnite na IGM ,,SAVA" — KRŠKO Gasilska ulica 4 ali . telefonsko na (068) 71—035 ali 71—733 H P k d d 11 d v k NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju, 68270 KRŠKO, objavlja prosta dela in naloge: 1. REFERENTA DOMAČE NABAVE 2. KNJIGOVODJA SALDAKONTI 3. FINANČNEGA KNJIGOVODJA 4.3 PRIPRAVNIKOV - dipl. ekonomistov nedoločen čas 5. DAKTILOGRAFA za POGOJI: pod 1.: — dokončana srednja ekonomska šola, — 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta v komercialnih poslih, — poskusno delo 3 mesece; pod 2.: — dokončana srednja ekonomska šola, — 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta v knjigovodstvu, — pasivno znanje angleškega jezika, poskusno delo 3 mesece; pod 3.: — dokončana srednja ekonomska šola, — 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta v knjigovodstvu, — pasivno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 3 mesece; pod 4.: — dokončana ekonomska fakulteta, — pasivno znanje angleškega jezika; pod 5.: — dokončana srednja administrativna ali ekonomska šola, — 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti v daktilografskih poslih, — pasivno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 3 mesece. Prijave pošljite na gornji naslov v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore na prijave bodo kandidati dobili v roku 30 dni po izteku roka objave. CA POPRAVEK gozdno gospodarstvo NGMO MESTO OBVESTILO VIATOR—TOZD PROMET IN DELAVNICE ČRNOMELJ organizira tehnični pregled kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov v petek, 28. aprila, in v soboto, 29. aprila, od 7. do 18. ure v Metliki, Camp kopališče Kolpa. Na mestu tehničnih pregledov lahko sklenete zavarovanje kasko in odgovornosti za traktorje. „VIATOR", AVTOSERVIS ČRNOMELJ POPRAVEK V Dolenjskem listu št. 13 z dne 30. marca 1978 je na 21. strani v oglasu „Eurotrans" Ribnica nastala v zadnjem odstavku tiskarska napaka: „ Kandidati dneh vložiti bi moralo Namesto morajo v 5 prijave..." pisati: ..Kandidati morajo v 15 dneh vložiti prijave z ustreznimi dokazili pri kadrovski službi v Ribnici". »Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: da so diplomirani gozdarski inženirji z najmanj 5 leti delovnih izkušenj v gozdarstvu". Pomotoma smo v razpisu objavili, da mora imeti kandidat 3 leta delovnih izkušenj. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA BREŽICE ZA TOZD AGRO BLAGOVNI PROMET, ; ■ • . *# r ,-*Tvr OBJAVLJA PROSTA UČNA MESTA: 1. 2 UČNI MESTI ZA PRODAJALCE (MOŠKI) v trgovini z reprodukcijskim materialom — tehnična smer; 2. 4 UČNA MESTA ZA PRODAJALCE v trgovini z živili; 3. 2 UČNI MESTI ZA MESARJE — splošne, za klavnico v Brežicah. Pogoji: pod 1 in 2: končana osnovna šola z dobrim uspehom in z oceno najmanj ..dober" iz tujega jezika; pod 3: končana osnovna šola. Interesenti — učenci naj pošljejo pismene prošnje najpozneje do 10. maja 1978 na naslov: Agraria — TOZD Agro blagovni promet, Brežice, Šentlenart 72. ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA objavlja naslednje delo in naloge: 1 SPLOŠNEGA ADMINISTRATORJA TOZD POGOJI: Končana ekonomska srednja šola ali srednja uprav no-admi-nistrativna šola. 3-mesečno poskusno delo. Osebni dohodek po pravilniku o razporejanju dohodka, čistega dohodka in pravilnika za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD ZD Sevnica. Prošnje je treba vložiti v 15 dneh po dnevu razpisa na ZC Celje — TOZD Zdravstveni dom Sevnica. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 10 dneh po odločitvi pristojnega organa. J vsak četrtek DOLENJSKI LIST ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA vabi k sodelovanju delavca za opravljanje opravil PREDSEDNIKA KOLEGIJSKO-POSLOVODNEGA ORGANA TOZD POGOJI: Visoka medicinska izobrazba ustrezne smeri, dve do pet let delovnih izkušenj v stroki, 3-mesečno poskusno delo. Osebni dohodek po pravilniku o razporejanju dohodka, čistega dohodka za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD ZD Sevnica. Prošnje je vložiti v 15 dneh po dnevu razpisa na ZC Celje — TOZD Zdravstveni dom Sevnica. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestiti v 10 dneh po odločitvi pristojnega organa. LETALO JE NARED — Ustvarjalcem je ostal nanj lep spomin, čeprav so bila krila pretežka za jadranje. Prvi poskusni polet je bil tudi zadnji. Prvi in zadnji let v Pišecah Petdeset let od prvega poskusa letenja v Pišecah: spomini Andreja Černoše V PRIČAKOVANJU — Kaj vse bi mladi navdušenci dali, da bi drug za drugim lahko poleteli v letalu svojih sanj. Na sliki desno stoje: Andrej Čemoš, Marjan Kokot, Karel Ferenčak, mlinar Bostele in Ogorevc. seljem so se mu pridružili Andrej Čemoš, Karel Ferenčak in mlinar Bostele. Kokot je bil glavni konstruktor; izdeloval je lesene dele, drugi pa so mu pomagali. Krila so oblekli v papirno juto, kolesa pa so vzeli od otroškega vozička. Seveda so bila tedaj močnejša od današnjih. Z izdelovanjem letala so se mladi zagnanci ukvarjali v letih 1927 in 1928. Za prvi let so izbrali lepo majsko nedeljo. S hriba so nameravali spustiti najprej letalo brez pilota, nakar naj bi se pri jadranju zvrstili Kokot, Čemoš in Ferenčak, vsi kandidati ža bodoče pilote. Po prvem spustu letala prez pilota so se kolesa zmečkala. Fantje so razočarani spoznali, da so bila krila zanje najbrž pretežka. Tako se je končala zgodba o pišeškem letalu. Andrej je takrat še vedno upal, da bo pilot, vendar se mu želja ni izpolnila. Samo prijatelj Kokot je postal letalec. Andrej se je vpisal v pilotsko šolo brez očetove vednosti. Sestra je celo ponaredila očetov podpis. Ko so iz šole v Petrovaradinu zahtevali dokumente, je oče zvedel sinove načrte, vendar ni hotel nič slišati o tem, da bi Andrej kdaj letal po zraku. Spomini na tiste dni pa so vseeno lepi. JOŽICA TEPPEY Starejši rod Pišečanov se še spominja dogodka z letalom v Predvojnih letih. Na Čerinju, od koder so mladi fantje napove-dali prvo poskusno spuščanje doma narejenega jadralnega le-toh, se je tedaj zbralo veliko domačinov. Prignala jih je rado-vednost, saj je bil dogodek za ^aj prava senzacija. »Kaj več o tem boste zvedeli Pn Andreju Čemošu,” so mi svetovali. Ta je bil namreč eden 0(1 tistih podjetnih fantov, ki so Pomagali pri izdelovanju vitkega belega priča za jadranje po zraku. Zdaj je že v pokoju. Sta-uje v Zagrebu, vendar preživi *'asa P0^ Svetim Vidom a Bizeljske m. Na sončnem po-ocju jma hišico in vinograd, 'nogradništvo in sadjarstvo sta “amreč njegov konjiček, njego-Vo veselje. Včasih je mislil, da bo plot, Pa se mu ni posrečilo. Kot govski vajenec se je celo vpisal Pilotsko šolo, vendar oče ni « pristanka. In tako je ostal v [govski oziroma v komercialni stroki. Rodil se je v Pečicah v druži-:1 2 dvanajstimi otroki. Oče ga je dal učit za tigovca k Savniku . Kranj. Andrej je bil zelo šibek jn droben. Pri petnajstih letih je ehtal komaj 40 kilogramov, zato so Savnikovi mislili, da sta z obetom prišla prosit za botra. Ljubljane. Zatekel se je v družino nekdanjega šolskega upravitelja v Pečicah. Čuček se je pisal. Ta ga je najprej vprašal, če je kaj naredil. Bal se je, da Andrej ni morda česa ukradel in nato pobegnil. Očeta je obvestil, kje je sin, in nato poslal poizvedovat svojega sina. V Kranju za Andreja niso vedeli in žandarji so ga teden dni iskali v Savi in Kokri. Tudi Savnik je pisal očetu, da je Andrej izginil. Oče se je po teh obvestilih pripeljal v Ljubljano k Čučko-vim. Andreja je najprej zmlatil, naslednji dan sta jo pa skupaj mahnila v Kranj. Ko je opravil, je bil na vrsti Andrej, ki pa je trmasto molčal. „No, ali bom jaz tebe prosil ali ti mene? ” je začel Savnik, nakar mu je fant odvrnil, da raje doma krave pase, kot še naprej dela v trgovini. Tako sta z očetom pospravila stvari in odšla domov. Oče celo pot ni spregovoril besede. Kmalu po tistem je Andreja po naključju spoznal pišeški trgovec Franc Gerec in ga nagovoril, da je pri njem nadaljeval uk. V Pišecah je bilo Andreju lepše. Tam je spoznal upraviteljevega sina Marjana Kokota, ki je tedaj obiskoval gimnazijo v Ljubljani in bil navdušen član društva jadralnih letalcev. V šolski kleti v Pišecah je začel sestavljati jadralno letalo in pridobil prijatelje, da so mu pomagali. Z ve- Andreja so sprejeli v uk. Dve leti je vzdržal, več ni mogel, ker so ga v trgovini tepli vsi po vrsti. Takrat je bilo to v navadi. Nekoč ga je eden od pomočnikov tako pretepel, da je trikrat obležal na tleh. Pretepel pa gaje zaradi tega, ker je drugega pohvalil, da ob semanjih dneh lepše zlaga bale pred trgovino. Andrej je to povedal Savniku, ANDREJ ČERNOŠA pa ga je še on namlatil, ker si je drznil tožariti. Fant se ni imel več kam obrniti in je sklenil, da bo zbežal. Samo Savnikovemu nečaku, ki je bil tedaj tudi vajenec, je rekel zbogom. Ko ga je ta vprašal, kam gre, mu je odvrnil, da še ne ve, če v Kokro ali v Savo. Do Škofje Loke jo je mahnil peš. Tam je prodal učbenik o trgovski korespondenci in se z vlakom odpeljal do Kot da je doma prepovedano umreti . Zgodba 77-letnega Antona Gričarja, ki bi se rad po štirih desetletjih vrnil na Dolenjsko TURISTIČNE 77 i °* <^ania življenjska pot ' Antona Gričarja je se iP vejA dolgočasna. Rodil v revni rudarski Grjx ?: 0 sedmih letih so ucar)j povezali culo in se mili v Grčevje (Runce) nad točcem, kjer je mali Anton kmalu spoznal lepoto °!®njske pokrajine. Vojaško L o Je oprtal v Zaječaru; in hot F ^jo slekel, je st ' v Ameriko po očetovih oh,^. Menda pa so tedanje W ZVedele’ da Anton ni lahko čez zato Je Toiii^ j 831110 v Francijo, jeziku ^ naučil v tujem že ;P Popravljati, zahvaljevati, rudniu ■ v luksemburške an*e in tam kopal sedem let naučil 8601 se marsikaj Vedno’čjiJjerP°*VZel P,riP°ved še kako cT u Gnčar, plasti pa to, čanin °Jevati proti izkoriš- kih n',,t ,mara b* v luksembruš- me n^^h ostal dalj časa, če deiav„6 ... zavoljo sindikalne bovali ,in izkušenosti potre- mi preslrk?10vini- Tovariši so sem vozni listek. Peljal S0Sfkem^uOstUSVta ’ ' «X°- s»=' ** delal , c .brskimi rudniki, BlagQ. F°jnici, Medvedjah, v v Ri.h Vei2 Kamnu in na koncu Prišel % avi‘ ^ ,Glavo* sem kalistom .z dvema sindi-Mikcp^’ *n sicer Josipom Vodiln ln Jožetom Zeirietom. delati AT ^1° začeli PreSlavice je bilo i J’ • 0 smo Prišli’t0 Pa uu° L maja 1938“ •ned*11 ^vedni rudarji so njihova J"n Vedeli’ kakšna Je Nemci najVažnejša naloga, zantski 1®’ kdo je v diver-sled on “P.ini’ a niso prišli na ^dariem6^"? mdnoglavskim dnifieca V P Jim ni ostalo Porušen* “ Postavljali .slučajno' m°ltičke’ P°PfavlJali odkn,,„i: . trgane žičnice, odkrival/ h ugane —-fransDortn e napake na magnet1!1 ,sredstvih itd. In jo fe r!i’ moral v Nemči- rišču p na domačem dvo-komkiif° V°jni je posebna omogočili 8°dt0V^a,Hda S°rUdarji kar 480n JC ma ostal° 00 tQn magnetita. Kaj je ta ruda pomenila za porušeno domovino, najbrž ni potrebno pojasnjevati. Rudnik magnetita v Rudni Glavi ie že precej časa zapuščen. V šolskih učilnicah se nič več ne učijo, da je bogato nahajališče železne rude, pa tudi na zemljevidih nad mestecem niso več narisana železna kladivca. Navzlic temu je Anton ostal med brati v Srbiji. Po 38 zelene sabo sem se z rudniki, ANTON GRIČAR - »Vsako pomlad sem se s hrepenenjem spomnil Dolenjske. Če bi bil le mogel, bi iz Rudne Glave odšel. Toda bile so vezi, ki jih nisem mogel kar tako prestriči. Danes sem doma, nekoliko razočaran, ker ne dobim stanovanja." letih trdega in nevarnega dela so ga 1959 upokojili. Dobil je tudi lepo stanovanje, tako da sta z ženo menila, da ne bi bilo nič slabega, če bi ostala še naprej med rudarji. Pa tudi hčerka je dobila veliko prijateljev. Vendar je upokojeni rudar ob vsaki pomladi začutil željo, da bi šel v deželo svojih staršev in kraje, kjer je preživljal večino mladosti. Ko se je sprehajal v Okolici Rudne Glave, mu sicer prijazna pokrajina ni mogla pričarati mehke lepote Grčevja. Takrat ga je vleklo domov in vedno si je obljubil, da bo odšel prihodnjo pomlad. „Leta so tekla, jaz pa sem pogrešal delo v zemlji. Odločil sem se kopati vodnjake. Kamorkoli sem prišel, so me bili veseli. Kmalu sem se dodobra izučil v novem ,poklicu4. Tako se je mnogokrat zgodilo, da sem s stavami zaslužil več kot s kopanjem. Ljudje so na primer trdili, da tam, kjer sem kopal, ni vode. Jaz pa sem jim velikokrat napovedal, kako globoko bom moral kopati, preden bom prišel do vode. Čudno so gleda- li, ko je pritekla celo po dvajsetih metrih. Pri napovedovanju sem si pomagal z rastlinami. S katerimi, naj ostane še nekaj časa moja skrivnost." Za sabo je v desetih letih pustil več kot sedemdeset vodnjakov. Vsi še sedaj dajejo pitno in zdravo vodo. Vendar je starost pritisnila, mišice niso več, pa čeravno so rudarske, tako močne kot pred leti. Ponovno je prišla pomlad, ponovno se je čika Anton, kot ga kličejo v Rudni Glavi, oziral proti severu. Že pred leti mu je umrla prva žena, poročil se je bil enkrat, pred petimi leti, z Dolenjko. In sta staknila glavi, se posvetovala še s hčerko in odšla. Prijazna je pomlad okoli Grčevja. Nudi veliko zelenja in oko se hitro poteši in Anton je sklenil, da bo ostal. Zataknilo pa' se je pri stanovanju. Obiskal je Dominvest. Napotili so ga v društvo upoko- LOTERIJSKI ZAVOD SLOVENIJE LJUBLJANA, TITOVA 1/1 VABI k sodelovanju študente, dijake zadnjih razredov srednjih šol in upokojence za nadomeščanje naših prodajalcev v času letnih dopustov v mesecu juliju v naslednjih krajih: -BREŽICE - NOVO MESTO - KRŠKO NUDIMO STIMULA TIVNE OSEBNE DOHODKE. Kandidate vabimo, da oddajo vloge kadrovski službi Loterijskega zavoda Slovenije, Ljubljana, Titova 1/1, najkasneje do 30. 4. 1978 in navedejo kraj, v katerem se želijo zaposliti, 4E£ INFORMACIJE jencev. Šel je k upokojencem; svetovali so mu, naj gre na Dominvest. Nekoliko z bojaznijo je ponovno odšel v znano pisarno; glasno so mu dejali, naj gre tja, kjer so mu rekli, da bo uredil pri njih. Ponovno sta Gričarja staknila glavi. Omenila sta Rudno Glavo, toda Antona je zabolelo pri srcu. Res, doli ima^otroka, njegov otrok otroka, toda Dolenjska je Dolenjska, sam pa ime že sedeminsedemdeset let. Sedaj domuje Anton nekaj časa pri sorodnikih v Češnjicah, nekaj časa pri ženinih sorodnikih v Novem mestu. Stari rudar pravi, da tako ne gre, da si je zaslužil streho nad glavo, streho, za katero bi konec koncev tudi sam nekaj plačal. In oglasil se je v našem uredništvu. Želel je, da njegovo zgodbo zapišemo, naj bralci presodijo, ali si je po dolgih letih dela zaslužil, da bi jesen življenja preživel v objemu svoje zelene Dolenjske. Rodil se je onkraj luže, delal v Franciji, Luksemburgu, Srbiji, umrl pa bi rad rudar Anton Gričar na domači zemlji. JANEZ PEZELJ INTEREXPORT Ljubljana TOZD nINEX" Potovalna agencija 61000 Ljubljana, Tjtova 25 Telefon: (061) 312-996 TUNIZIJA, odh. 2., 7., 10., 15., s 22. in 28. maja AMSTERDAM, odh. 18. maja ŠPANIJA, odh. 8. maja, 15. maja posebna ugodnost za Študente PRIJAVE IN INFORMACIJE: PRVOMAJSKI DRUŽINSKI RALLY — Rabac TEČAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji LETNI ODDIH V DOMOVINI (z lastnim prevozom) LETNI ODDIH V GRČIJI IN TUNIZIJI -PO LANSKOLETNIH CENAH INEX, poslovalnica Novo mesto, Glavni trg 7, tel. (068) 22-555 INEX Ljubfjana, Titova 25, tel. (061) 312-995, 327—947; INEX Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24-571 PETROL PETROL LJUBLJANA TOZD TRGOVINA NA DROBNO PE BREŽICE razglaša prosta delovna mesta na benc. črpalki PETRINA: a) POSLOVODJA BENCINSKE ČRPALKE b) PRODAJALCA NA BENC. ČRPALKI Pogoji: a) VKV ali KV delavec v trgovini s 3 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok, b) KV ali PK delavec, (prednost imajo delavci v trgovini) odslužen vojaški rok. Delovni mesti sta za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusna doba traja tri mesece. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati do 5. 5. 1978 na upravo PE Brežice, Gor. Lenart 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka. V imenu Skupnosti domov učencev srednjih šol SRS je o tej problematiki na VIII. kongresu ZKS kot edini razpravljal novomeški delegat Franc Zaman, ravnatelj Dijaškega doma Majde Sile. „Naš vzgojni smoter zahteva," je dejal, „da učence vsestransko usposobimo za delo in samoupravljanje. Celoten vzgojni proces bi bil zanemarjen, če bi preveč poudarjali samo usposabljanje za delo (proizvodnjo). Izobraženost,“ je nadaljeval delegat, „ je le ena od številnih sestavin, ki omogočajo uspešno poklicno delo. Izkušnje to nenehno potrjujejo. Pomanjkanje vzgoje se najbrž kaže tudi v uspehur saj si osipa do 35 odstotkov na srednjih šolah ne moremo razlagati samo s slabšimi učnimi sposobnostmi ustreznega števila učencev oziroma dijakov. Poklicno znanje in spretnosti nikakor ne zagotavljajo dobrih delovnih dosežkov,“ je dejal Zaman. „Samoupravni socialistični družbenoekonomski odnosi še posebej zahtevajo, da je vsestransko usposobljen vsak posameznik. Če upoštevamo tudi udejstvovanje zunaj materialne proizvodnje - v socialnem, kulturnem in vrednostnem življenju družbe, še bolj začutimo potrebo po vsestransko zastavljenem vzgojno-izo-braževalnem procesu. Te ugotovitve pa so v vzgojno-izobraževalni praksi in teoriji premalo upoštevane. “ ZADNJA DOMIADA POD STARO STREHO - Prireditelji 16. domiade imajo nemalo zadreg tudi zaradi pomanjkanja prostora, saj Dijaški dom Majde Šilc prav gotovo ni primeren za izvedbo tako velikega in pomembnega srečanja. Od jutri do nedelje bo Novo mesto štelo okoli 300 prebivalcev več kot običajno. Začasno se bo povečalo za natanko toliko stanovalcev, kolikor bo udeležencev šestnajste slovenske domiade, ki jo prireja Dijaški dom Majde Šilc. Domiada, ki ji nekateri pravijo kar mala domska olimpiada, je taradicionalno športno, kulturno in družbenopolitično srečanje mladine (in vzgojiteljev) iz domov za učence srednjih šol z obrobja naše republike: celjskega, koprskega, kranjskega, soboškega, novogoriškega in novomeškega. Ljubljanski in mariborski domovi ne sodelujejo. Domiada je vsako leto v drugem kraju, tako da pride sleherni od sodelujočih domo v za prireditelja na vrsto vsakih šest let. Lani so jo priredili Celjani, prihodnje leto pa /o bodo Novogoričani. Novo mesto jo letos organizira že tretjič; prvič je bila tu 1966, drugič pa 1972. MALA DOMSKA OUMPIAPA 78 Šestnajsta domiada — Tradicionalno srečanje srednješolcev iz šestih slovenskih dijaških domov bo od jutri do nedelje v Novem mestu Tudi prehodni pokal republiške konference ZSMS skoraj vsako leto menja lastnika. Lani so ga osvojili Celjani. Novo-meščani so ga imeli v rokah že dvakrat zapored: 1969 so ga prinesli iz Murske Sobote, 1970 pa iz Kopra. Ga bodo z zmagovalnega odra dvignili še tretjič — na domačem terenu? Kdo ve? To bo znano šele v nedeljo, 2 3. aprila, ko se bo končale zadnje športno srečanje. V Domu Majde Šilc, na sedežu organizatorjev letošnje domiade, je že nekaj časa kot v panju. Prostega časa ni, luči gorijo često pozno v noč Priprav- ljalni odbor, ki ga vodi vzgojiteljica Marija Jokič, večkrat zaseda. Sproti preverjajo, ali se morda kje ne zatika. Pomagajo delavci iz vseh dolenjskih dijaških domov, ki bodo na srečanjih in tekmovanjih s svojimi učenci pomagali „braniti“ tudi novomeške „barve“. Novome- ško ekipo bodo namreč poleg domačinov sestavljali še učenci iz krškega, kočevskega in brežiškega dijaškega doma. Neprecenljiva pa je tudi gmotna podpora novomeškega Mercatorja. Za javnost se bo šestnajsta domiada začela, ko jo bo v soboto ob 8.40 na Stadionu bratstva in enotnosti v imenu pokroviteljice občinske izobraževalne skupnosti slavnostno odprl predsednik njenega izvršnega odbora Štefan Galič. Sicer pa bodo srečanja, posvetovanja in tekmovanja potekala že vse od jutrišnjega popoldne. Rokometne tekme fantovskih ekip bodo na igrišču in v telovadnici grmske osnovne šole, namiznoteniški boji v telovadnici posebne šole, šahisti pa bo do sedli za čmo-bela polja v dvorani Doma Majde Šilc. Po jutrišnjem sporedu športnih tekmovanj bo v domski knjižnici v Šmihelu posvet osnovnih organizacij ZSMS o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti v dijaških domovih. V Domu JLA bo ob 20. uri kulturna prireditev, na kateri bo vsak dom nastopil s sporedom po lastni izbiri. S tem nastopom bodo mladi počastili 100-letnico rojstva Otona Župančiča in 35-letnico Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. V avli doma bodo pripravili skupno razstavo, na kateri bo vsak dom s petnajstimi eksponati prikazal življenje in interesne dejavnosti svojih mladih stanovalcev. Sobota bo vse do slavnostne otvoritve domiade do poznih popoldanskih ur posvečena športu. Dopoldne bodo svoje sposobnosti pokazali atleti na Stadionu bratstva in enotnosti, popoldne pa si bodo lahko obiskovalci na grmski osnovni šoli ogledali košarkarska, na Loki in igrišču osnovne šole Milka Šo-bar-Nataša pa rokometna srečanja. Kot se za soboto spodobi, se bo končala z družabnim večerom in plesom udeležencev domiade v Domu Majde Šilc. Športna tekmovanja bodo na več igriščih še v nedeljo dopoldne, ko bodo podelili diplome, priznanja in pokale ter tako k ončali to malo domsko olimpia-do. Prireditelji 16. domiade bodo izdali tudi dva biltena. V prvem bodo prvič objavljeni rezultati dosedanjih olimpiad, v drugem pa bodo prikazana prizadevanja na področju literarne ustvarjalnosti v domovih. Objavljena bodo najboljša dela mladih literatov, tri najboljše avtorje pa bodo še posebej nagradili s knjižnimi nagradami. Udeleženci letošnje domiade si bodo lahko v Šmihelu ogledali tudi novonastajajoči dijaški dom za učence dolenjskih srednjih šol. Ravnatelj Doma Majde Šilc Franc Zaman pravi, da bo naslednja novomeška domiada zanesljivo v novih prostorih in da bo poslej vse drugače kot letos, ko morajo za nemoten potek tega tradicionalnega srečanja najemati najrazličnejše prostore. „Pedagoški delavci v domovih te pomanjkljivosti, ki se kažejo v specifičnih oblikah, še posebno čutimo. Močno si moramo prizadevati za priznanje našega statusa in našega vzgojnega dela. Pogostokrat je tako, da smo pozabljeni, izpuščeni ali nepravilno obravnavani, ko je beseda o celovitosti vzgojno-izobraževalnega dela. Zadnja leta so se razmere izboljšale (n. pr. vprašanje domov je pravno urejeno v okviru zakona o srednjem šolstvu, dana je možnost študija dorn-ske vzgoje na višji in visoki stopnji, gradnja domov pa poteka po sanacijskem programu), vendar pa zaostanka pri uresničevanju vzgojne vloge domov še nismo odpravili. “ Zaman se je na kongresu zavzel za to, da bi z uveljavljanjem usmerjenega izobraževanja pospešili celovito reformo vzgojno-izobraževalne dejavnosti Po njegovem mnenju bi moral zakon o usmerjenem izobraževanju zagotavljati uresničevanje smotrov in nalog vzgoje. „ V bistvu gre torej za to,“ je poudaril, „da se vzgojna dejavnost v domovih pedagoško in družbeno ustrezno verificira. To bo le še utrdilo dejansko pedagoško vlogo domov in slednje spodbudilo k novim uspehom na vzgojno-ižobraževalnem področju. S tem pa bo tudi družbeni interes za vsestanski razvoj teh domov še bolj utemeljen in upravičen. “ S srcem pri Potočanih Usode ljudi v Loškem potoku so v Zofki Kvedrovi nenehno prebujale pisateljico — Kraju, kjer je preživela mladost, se je oddolžila z več literarnimi deli 22. aprila bo poteklo 100 let, odkar se je rodila Zofka KVEDROVA, „prva zaresna slovenska pisateljica", kot jo imenuje Ivan Cankar. Rodila seje 1878 v Ljubljani železniškemu sprevodniku, ki pa so ga kmalu odpustili iz službe. Mlada Zofka je z 18. letom začela služiti kruh pri geo-metrškem zavodu v Kočevju. Tam seje začel njen pisateljski vzpon. Njeno zbrano delo obsega sedem knjig. Zofka je bila še dete, ko se je družina preselila v Loški potok. Oče je v Retjah imel majhno trgovino in krčmo, opravljal pa je tudi posle občinskega tajnika. Razmere v družini so bile bridke, saj sta se pijači vdani oče in pobožnjakarska mati stalno prepirala. Propadajočo trgovinico in gostilno je delno reševala mlada Zofka, kije namesto očeta opravljala posle občinskega tajnika. Loški potok je bil tedaj ena najrevnejših sosesk na Slovenskem. Tu je bodoča pisateljica opazovala kmečke ljudi, ki so vsako jesen odhajali na sezonsko delo v hrvaške in ogrske gozdove ali še dlje, v Francijo. Po štirideset zim so potoški možje preži-v eli v hrastovih gozdovih kot sekači in tesači. Prebivali so kar v gozdu v lesenih barakah. Te so imele na sredi odprtino v strehi, da je skozi uhajal dim, kajti ku rili in kuhali so sredi barake, spali pa okrog ognja. Po ves dan so 11 sekali, dostikrat pa začeli delo *>( že ob treh zjutraj. Svetili so si Z nj baklami Potoška plenkača je b< skozi 150 let pela po tujih goz- ve dovih, prav do začetka druge jg svetovne vojne. Vsako pomlad so vasi v Lo-škem potoku oživele, ko so se skupine sekačev vračale domov z zaslužkom. Čez leto so moški obdelovali skopo kamnito zem- K ljo, pred zimo pa so se spet odpravljali na tuje. Ta trdi prole- I tarski davek Potočanov je Zofka ; Kvedrova opazovala iz leta v leto in ga potem opisala v svoji najbolj znani in najbolj prepričljivi povesti „Hrvatarji“. Tudi števil- , ne druge povesti in črtice Zofke Kvedrove zajemajo snov iz po- j toškega življenja. Med njimi imajo najvidnejše mesto „Ameri-kanci“. Čeprav so Zofko Kvedrovo neznosne domače razmere že v 18. letu pognale v svet, je z vsem > svojim bistvom ostala Potočan- I ka. Vaška revščina, odhajanje vaščanov za kruhom, začetek industrializacije, mračna duhovna in socialna podoba tedanjega slovenskega podeželja, pijančevanje in zaostalost - vse to je poglaviten vir Zofkinih spisov. In čeprav je Kvedrova danes znana predvsem kot pisateljica in glasnica ženske enakopravnosti, so najgloblje korenine njenih spisov srkale moč iz Loškega potoka. Ob otvoritvi nove šole v Loškem potoku leta 1972 je Mira, najmlajša hči Zofke Kvedrove, poslala iz Zagreba potoškim šolarjem veliko družinsko sliko, ki prikazuje Kvedrovo z njenimi tremi hčerami Mimogrede: vnukinja Zofke Kvedrove Sunčana je tudi pisateljica, živi v Zagrebu. Posebni odbor pri republiški konferenci SZDL Slovenije je v marcu sprejel sklep, da se v okviru proslav ob 100-letnici pisateljičinega rojstva na novo ovrednoti njeno delo v knjižni zbirki Znameniti Slovenci. JANEZ DEBELJAK J Dijaški domovi poslej nič več pod točko,razno’ Dijaških domov ni moč obravnavati ločeno od vzgojno-izobraževalnega sistema, saj so, tudi ko gre za tako imenovano primarno vzgojno dejavnost, pomembna žarišča, na katera se opira ta sistem. V vsakdanjem življenju pa se še prečesto dogaja, da domovom in njihovim pedagoškim delavcem vzgojna dejavnost ni priznana, \ _________________________________________________ kot bi bilo potrebno, nemalokrat je celo zapostavljena kot nekaj drugorazrednega. Zato domski delavci upravičeno pričakujejo, da bo vloga dijaških domov pravilno ovrednotena vsaj v zakonu o usmerjenem izobraževanju, ki naj bi ga kmalu dobili. ..Prizadevamo si za pedagoško in družbeno verifikacijo dijaških domov1', je dejal na VIII. kongresu ZKS novomeški delegat Franc Zaman — Priobčujemo nekaj njegovih misli Franc Zaman „HRVATARJI“ — Skupina Potočanov Hrvatarjev v slavonskem gozdu pred drugo svetovno vojno. kultura in izobra- ževanje "MRK v MOKREM POLJU" - Tako je naslovil objavljeno delo jJJ®8°v avtor Tomislav Petranovič — Rvat, slikar samorastnik iz JT^ce pri Novi Gradiški. Razstavo njegovih 40 olj na platnu in tušev ® hkrati z razstavo 20 kipov iz hruškovine in lipovine avtorja iroslava Župančiča, strojnega ključavničarja iz Kosovca pri Oku-22. aprila ob 18. uri odprla Milka Žicina, pisateljica iz Beo-®rac“> v trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov. V koncertnem sporedu bosta sodelovala pihalni orkester in pevski zbor. Kobetove ^Zidanice” Razstavo najnovejšega dolenjskega slikarskega cikla Borisa Kobeta bodo odprli jutri Dolenjski rojak slikar Boris ki je pred leti na platno Ponesel partizansko pot gubče-VCev’ >n sicer ustvaril za veliko ... del z dolenjskimi moti-VJ’ j« dokončal še en obsežen sukarski cikel o dolenjskih zidanicah. Prvič ga bo pokazal javnosti v Novem mestu, razstavo, kateri bo okoli 50 slik, pa »odo odprli jutri ob 18. uri v yeujU dvorani Dolenjske galeriji-Na slavnostni otvoritvi bo s .Jšim koncertom ljudskih pes-jjjj sodeloval Šnetjemejski ok- Kakor že mnogokrat se je K-obe tudi za obsežen cikel, ki mu je dal preprost naslov „Do-lenjske zidanice”, z ljubeznijo odpravil po dolenjskih vinorodnih goricah. M esece dolgo je s čopičem in paleto križaril po gričevnati pokrajini, da bi na platnu z njemu lastno umetniško prepričljivostjo ohranil primerke propadu in maličenju zapisanega ljudskega stavbar-stva. , Čeprav ta trenutek še ne poznamo za razstavo pripravljenih del, smo prepričani, da so Kobetove „Dolenjske zidanice” pomemben prispevek k slikarskemu ohranjanju izginevajoče dolenjske starožitnosti. Beseda o .Besedi” Ob izidu Pogovor nove številke »Samorastniške besede" o dolenjski reviji in prvem dolenjskem klubu kulturnih delavcev Iz tiska je spet prišla Samorastniška beseda11 in s svojo prvo letošnjo številko stopila v četrto leto izhajanja. Prinaša okoli 750 verzov dvanajstih avtorjev, kratek Mušičev esej o Zupančiču Zupančičeve misli o Prešernu, Režunovo razmišljale o kulturi in sedem reprodukcij del mirenskega kiparja Leskovca. Osrednja pesniška osebnost je prav gotovo Prešernov nagrajenec Loj-Krakar doma iz iste deže-lce kot Oton Župančič, či-stoletnici rojstva je tudi Posvečena ta ,,Samorastniška beseda'*, izid te svoje revije bodo Treb; 19. anjci počastili jutri ob uri z literarno-glasbenim erom v svojem kulturam domu. Po tej prireditvi P stekel pogovor o nadalj-Jem razvoju in vsebinski ogatitvi ,,Samorastniške esede“, ki je na najboljši P°“> da postane glasnica nurno-umetniških priza-evanj čim večjega dela juž-® Slovenije, tudi tistih _ niočjj, ki so poskušala be- le lise odpraviti z izdajanjem lastnih publikacij. Pričakovati je, da bo pogovor vsaj nakazal smeri za iskanje rešitev, če že ne bo ponudil za vse navzoče sprejemljive poti. Na pogovor so namreč poleg ustvarjalcev, sodelavcev in potencialnih sodelavcev ..Samorastniške besede11 vabljeni tudi odgovorni dejavniki iz kulturnih skupnosti, ZKO in drugih organizacij ter kulturnih ustanov iz občin dolenjske, posavske in ljubljanske regije. Ta sestanek bo hkrati priložnost za obravnavo drugih kulturnih vprašanj, kar bo tudi dobrodošlo. Napovedani pogovor naj bi torej napovedal vsebino delovanja kluba kulturnih delavcev, ki bo, kot kaže, v Trebnjem kmalu zaživel. Podobno kot „Samorastniška beseda" bo tudi klub odprt za vse, ki želijo prispevati svoj delež k hitrejšemu razvoju kulturnega življenja in ustvarjalnosti širše Dolenjske. I. Z. Tabor prerašča v skupnost Ustanovna skupščina posebne skupnosti za likovno dejavnost samorastnikov bo v sob oto, 22. aprila v trebanjskem potjetju Trimo Trebanjski Tabor likovnih samorastnikov gre enajstemu ustvarjalnemu srečanju naivcev naproti s poostrenimi umetniškimi merili za udeležence in razstavljalce v galeriji ter z novo lastno organiziranostjo. Tabor namreč pravkar postaja posebna interesna skupnost za likovno dejavnost samorastnikov, v njej pa si bodo odgovornost in skrb za usodo nadaljnjih taborskih srečanj in drugih likovnih manifestacij enakopravno razdelili organizatoiji, meceni in ustvarjalci. To posebno skupnost bodo ustanovili in s tem uresničili pomemben sklep tamkajšnje občinske kulturne skupnosti v soboto, 22. aprila, ko se bo v sejni dvorani trebanjskega podjetja Trimo prvič sestala delegatsko sestavljena skupščina. Le—ta bo med drugim sprejela izhodišča za bodoče delo Tabora, sprejela statut, program in denarni načrt za leto 1978 in izvolila svoje organe. Skupščino bo vodilo trinajstčlansko predsedstvo s predsednikom (predlagan Janez Gartnar), tremi podpredsedniki in sekretarjem. Poseben organ bo petčlanski umetniški svet (za predsednika je predlagan Zoran Kržišnik). Skupščina bo imela tudi pet- članski odbor za samoupravni nadzor (predsednik naj bi bil dr. Ante Lončar) in devetčlansko gospodarsko komisijo (vodil naj bi jo Ciril Pevec). Iz temeljnih statutarnih določil je razbrati, da bo nova posebna skupnost občinska, ako-ravno bo združevala širše slovenske, pa tudi jugoslovanske interese na področju likovnega samorastništva. Kot taka bo imela (kajpak ob lastnih dohodkih, dotacijah občinske kulturne skupnosti ter prispevkih organizacij združenega dela in občanov) naslednje naloge: Zbirala in hranila bo dela jugoslovanskih likovnih samorastnikov in samorastnikov iz drugih dežel, javnosti pa bodo do- stopna na razstavah in še posebej v stalni galeriji v Trebnjem. Povezovala bo likovne samorastnike in v ta namen prirejala taborska srečanja, na katera bo vabila ustvarjalce iz vse Jugoslavije in drugih dežel, posamezne in skupne razstave. Z vso svojo dejavnostjo se bo skupnost vključevala v likovno dejavnost v Sloveniji in zunaj njenih meja. Taka organiziranost in tako zastavljene naloge pomenijo kvaliteten korak naprej v trebanjskih likovnih prizadevanjih, hkrati pa tudi uzakonitev poti v podružbljanje in tako svobodno menjavo dela, o kakršni govori tudi zakon o združenem delu. Slednjič more biti vse to tudi izziv kulturni skupnosti Slovenije, ki bo morda poslej le sprevidela, da je bila Trebnjemu po krivici nenaklonjena, ko je šlo za uvrščanje posameznih dejavnosti v skupen program, ki se financira z republiškimi sredstvi. 1. Z. Še podpis in začelo se bo Zamisel, da dobi sleherni slovenski osnovnošolec na klop brezplačne učbenike, bomo začeli uresničevati, takoj ko bo podpisan ustrezen družbeni dogovor na republiški ravni Že dalj časa načrtovana akcija za oskrbo vseh slovenskih osnovnošolcev z brezplačnimi učbeniki se bo začela v kratkem. Stekla bo takoj, ko bodo podpisali poseben družbeni dogovor. Napovedujejo, da se bo to zgodilo že aprila. Zagotavljanje brezplačnih učbenikov ni novost. V drugih republikah so s tem začeli že pred leti. V Sloveniji je minulo šolsko leto dobilo brezplačne učbenike okoli 3.000 otrok, 460 osnovnih šol in njihovih podružnic pa je organiziralo izposojanje učbenikov. Družbeni dogovor predvideva, da bo poslej dogovor o nabavi učbenikov potekal med uporabniki in založniki. Sedanja trgovska mreža za preskrbo učbenikov ni dovolj usposobljena. V 15 občinah ni niti ene knjigarne, v 29 pa je le po eno prodajno mesto za knjige. Kdor JEREBOVCI Z NOVIM VODSTVOM Novomeško kulturno društvo Dušan Jereb se je naposled otreslo enoletnega mrtvila. Na nedavnem izrednem občnem zboru je bil izvoljen nov izvršni odbor, predsedništvo pa je prevzel Milan Bratož. Na prvi seji novega izvršnega odbora, ki bo v ponedeljek, 24. aprila, bodo razpravljali o društveni organiziranosti, dejavnosti jereb ovce v v sezoni 1978/1979 in pripravili izhodišča za dejavnost društva v obdobju 1978 do 1983. Zavzemajo se tudi za to, da bi društvo dobilo svoj umetniški svet pedagoški kotiček O gibalno prizadetih otrocih , te^ nekaterih otrocih s specifičnimi učnimi Otr'u™- So ze*° prizadete gibalne sposobnosti. not.0v* gibi so slabše usklajeni; zlasti fini gibi, peni -* 23 bajanj6 natančnih del, kot so zanje n ®Umb°v> zavezovanje čevljev ali pisa-rga’: °k slabše obvlada svoje mišice, počasi se l 'v?u'n *ma slabo ravnovesje. Gibalne motnje BrnK u ° kažejo kot očitna nespretnost že pri kok t ^kodnevnih opravilih: otroku velijo« kaj pade iz rok, veliko stvari razbije, eihai ° * zaleti ali pade sam. Včasih je iaio f3 P^adetost prav očitna pri delih, ki ter-tv. 'no motoriko, na primer pri ročnih delih, tnrt tos.t na m°toričnem področju vpliva n .na.Pisavo. V šoli sledijo gibalni nespret-ža * težave pri telovadbi Najbolj pogostne te-slah otrok so v hoji na gredi (otrok ima o ravnotežje), pri prevalih (otrok ne zna ali 0)i narediti preval), pri igrah z žogo (ne zna uloviti žoge, ker ne reagira dovolj hitro ker njegovi gibi niso dovolj natančni), včasih pa je nerodnost očitna pri celotni telovadbi... Nespreten otrok je pri telovadbi med najslabšimi in ure telovadbe lahko postanejo zanj prava muka... Ce je otrok posebno nespreten in mu ure telovadbe grenijo bivanje v šoli, je s čustvenega vidika dobro, da ga oprostimo tistih vaj, pri katerih ima posebne težave. V izjemnih primerih je celo koristno otroka oprostiti od telovadnih ur... Gibalna nespretnost je tudi pomemben dejavnik pri nezgodništvu. Nezgode so bolj pogostne pri nemirnih in nespretnih otrocih. Mnogi teh otrok imajo ponavljajoče se nezgode. Za te otroke uporabljamo izraz nezgodniki. K nezgodništvu nemirnih in nespretnih otrok prispevajo otrokova nemirnost, impulzivnost, zaletavost, slabo predvidevanje posledic svojega ravnanja, slaba uskladenost gibov in splošna nerodnost, slaba orientacija v prostoru, slaba sposobnost ocenjevanja razdalj.. . Dr. Anica Kos-Mikuš v reviji Otrok in družina 1978, št. 1,18-19 ________________________________________________ z naročilom ni pohitel, se je moral često obrisati pod nosom. Naloge podpisnikov so v družbenem dogovoru opredeljene tako, da se najrazličnejše slabosti ne bodo mogle več ponoviti. Na njihovih plečih bo v celoti skrb za racionalno izdajanje učbenikov, cene pa naj bi bile pod družbeno kontrolo. TUdi zahteve učiteljev po učbenikih bodo poenotili. Navedeni dogovor predvideva, da bo potrebno na vsaki šoli ustanoviti knjižnico učbenikov. Slednjo naj bi zalagali z rabljenimi in novimi knjigami. V po slovanje naj bi vključili tudi učence, da si bodo nabrali samoupravnih izkušenj in izostrili Izrazna moč fotografije V Novem mestu razstavlja Dragan Arrigler Razstava fo tografij mladega avtorja Dragana Arriglcija, odprta prejšnji teden v obnovljeni mali dvorani Dolenjske galerije, obsega 31. deL Zasnovana je na zaključeni zgodbi o človekovem posegu v naravo, bivanju v urbaniziranem prostoru in želji po begu iz utesnjenosti. Naslov razstave „Velik rumen taksi” je nastal ob pesmi z istim naslovom, ki jo je napisala ameriška pesnica Joni MitehclL Ta zanimiva pesem je natisnjena tudi v zloženki, ki jo je za Arrigleijevo razstavo izdal Dolenjski muzej. Razstavljene fotografije so nedvomno dokaz izjemnega Arriglerje-vega smisla za opazovanje sveta. Avtor pa se odlikuje še z izrazitim smislom za izbor motiva in postavitev prizora v slikovito polje. Že pred petimi leti, ko je prvič nastopil v javnosti, je opozoril nase s kompozicijsko izčiščenimi in vsebinsko jasnimi deli. Tudi tokratna razstava potrjuje že znane njegove kvalitete. VSaka fotografija je samostojna stvaritev in hkrati sestavina premišljeno sestavljena cikla. Težko je reči, kaj je avtorju, ko fotografira, najbolj pri srcu: sili hip, ko zagleda zanimiv predmet, ali dogodek in morda okolje, ali iskanje vsega tega z objektivom do trenutka, ko prst pritisne na sprožilec. Arrigler izrabi vse vrline fotoaparata, tako da dobi globinsko ostrino, ujame svetlobo v temi, da mu naposled vse izčrpljive možnosti zapojo v vsej lepoti in prepričljivosti na sami fotografiji Sedanja razstava bo odprta do 25. aprila, kasneje pa se bodo v mali dvorani Dolenjske galerije predstavili še drugi znani ustvarjalci umetniške fotografije: Tihomir Pintcr, Oskar Dolenc, Tone Stojko in Marijan Smerke. Razstave se bodo zvrstile do konca leta. J. G. čut za odgovornost. Akcija bo kajpak zajela tudi občinske izobraževalne skupnosti. Od njih pričakujejo načrte za neposredno in organizirano preskrbo z učbeniki Dogovoriti bi se morali tudi o tem, kako potna -gati šolam na manj razvitih območjih. Prehod na brezplačne učbenike bo seveda postopen. Za uresničitev bo nujna pomoč družbenopolitičnih organizacij. Poudariti je potrebno, da v ta namen ne bo nihče segel po skladih združenega dela, čeprav brez njegovih prispevkov le ne bo šlo. Slej ko prej je zagotavljanje brezplačnih učbenikov dolgoročnejša akcija, vendar pa skupna skrb. M. P. KONCERT V STRAŽI V sredo, 26. aprila, ob 19.30 bo v domu Svobode v Straži slavnostni koncert, posvečen 30-letnici pevskega zbora, ki nastopa danes pod imenom podjetja „Goijanci“. Najstarejšim in najzaslužnejšim pevcem in organizatorjem bodo podelili priznanja. Na koncertu slavljencev bo sodeloval tudi pevski zbor iz Žužemberka. Letošnja solidarnostna pomoč republiške kulturne skupnosti manj razvitim območjem je odmerjena. Za gledališka in glasbena gostovanja, knjižničarstvo, spomeniško varstvo in varstvo kulturne dediščine so predvideli 13,6 milijona dinarjev. Večji delež za zgraditev in obnovo kulturnih domov pa bodo odšteli iz sklada za naložbe. Komu ključ in komu ne Ključ od solidarnostne blagajne so dobile občine in manj razvite krajevne skupnosti, ki jim tak položaj priznavata zakon in odlok o manj razvitih. Med manj razvite občine štejeta na našem območju v celoti črnomaljska in trebanjska, med manj razvite krajevne skupnosti pa tudi KS v sevniški, krški, brežiški in kočevski občini Od domov, ki bodo zgrajeni s pomočjo solidarnosti, naj omenimo pišeškega v brežiški in adlešiškega v črnomaljski občini Za to pomoč je republiška kulturna skupnost namenila okoli 4,5 milijona dinarjev. V tej vsoti je upoštevan tudi prispevek za obnove in posodobitve, od česar naj bi šlo nekaj tudi v naše kraje. Spet pa se je zgodilo, da na solidarnostno pomoč ne more računati Suha krajina, razprostirajoča se na območju štirih občin. Pri tem prihaja do paradoksa: del Suhe krajine v trebanjski občini, ki je v celoti v taboru manj razvitih, bo deležen ugodnosti, drugi deli, ki niso nič manj nerazviti, pa ne. Suho-kanjcem ne preostane drugega, kot da potrpežljivo čakajo na uspešno izvajanje posebnega družbenega dogovora o pospešenem razvoju Suhe krajine, ki so ga sklenile občine, na območju katerih se le-ta razprostira. I.Z. Dragan Arrigler: SLEDOVI ŽIVLJENJA. Z razstave v Dolenjski galeriji. LJUBLJANA -Jakopičevo nagrado je letos prejel France Mihelič za ustvarjalno umetniško delo in umetniški opus zadnjih let. NOVI SAD - Tu so se začele jugoslovanske gledališke igre, znane kot Sterijino pozorje, in bodo končane 22. aprila. Prvi večer so z govorom, koncertom in recitalom „Vero-nike Deseniške'* počastili 100-let-nico rojstva Otona Župančiča. Pred predstavo „Golgote“, posvečeno 85-letnici rojstva njenega avtorja Miroslava Krleže, so prebrali posebno poslanico Josipa Vidmarja o izvirnosti jugoslovanske drame. PTUJ - V prostorih srednjeveškega obrambnega stolpa, ki stoji v tem mestu ob Dravi so odprli slikarsko razstavo 80 del osmih avtorjev. Gre za skupino, v kateri so: Ida Briški - Remec, Marin Berovič (novomeški rojak), Goran Medak, Marjan Kokol, Janez Kovačič, Vojko Pogačar, Marjan Remec in Tomaž Železnik. Razstava bo jeseni krožila po drugih slovenskih razstaviščih. CELOVEC — Slovenska prosvetna zveza, najstarejša kulturna organizacija zamejskih Slovencev na Koroškem, je minulo nedeljo proslavila 70-letnico svojega delovanja in plodnega dela. Na prireditvi v mestnem gledališču so nastopili pevski zbori folklorne skupine, tamburaški zbori, instrumentalni ansambli, recitatorji in likovniki To je bil lep prikaz kulturnega utripa koroških Slovencev in dejavnosti, ki jo z vso ljubeznijo gojijo v kulturnih in prosvetnih društvih. r INDUSTRIJA OTROŠKE KONFEKCIJE .JUTRANJKA", n.sol.o. Sevnica Temeljne organizacije združenega dela „Baby" Sevnica, „Radna" Sevnica, „Motiv" Sevnica, „Orlica" Brežice in delovna skupnost skupnih služb Sevnica RAZPISUJEJO v skladu s samoupravnim sporazumom o strokovnem usposabljanju, izobraževanju in štipendiranju ter sklepom odborov za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu za šolsko leto 1978/79 ŠTIPENDIJE: 1. TOZD „BABY'' SEVNICA 25 štipendij na poklicni oblačilni šoli Sevnica, I. letnik, za poklic konfekcionar 2 štipendiji na srednji konfekcijski šoli Zagrab, za poklic konfekcijski tehnik 2 štipendiji na modno modelarski šoli Maribor, za poklic konfekcijski delovodja 2. TOZD ..RADNA" SEVNICA 20 štipendij na poklicni oblačilni šoli Sevnica, I. letnik, za poklic konfekcionar 3. TOZD „MOTIV" SEVNICA 2 štipendiji na modno modelarski šoli Maribor, za poklic modelarja štipendijo na srednji tekstilni šoli Kranj, za poklic konfekcijski tehnik štipendijo na srednji oblikovalni šoli v Ljubljani, smer moda, za poklic likovni tehnik štipendijo na višji konfekcijski šoli v Zagrebu, za poklic inženir konfekcije štipendijo na visoki ekonomsko-komercialni šoli Maribor, I. stopnja, za poklic ekonomist — komercialist učenca za uk, obratni električar 4. TOZD »ORLICA" BREŽICE 25 štipendij na poklicni oblačilni šoli, I. letnik, za poklic konfekcionar 2 štipendiji na srednji konfekcijski šoli Zagreb, za poklic konfekcijski tehnik 5. DSSS SEVNICA 2 štipendiji na srednji ekonomski šoli, za poklic ekonomski tehnik 1 štipendijo na visoki ekonomsko-komercialni šoli Maribor, za I. stopnjo, za poklic ekonomist — finančnik 1 štipendijo na srednji administrativni šoli v Celju, za poklic administrativni tehnik Pričetek štipendiranja bo 1. 9. 1978 in traja do konca šolanja po statutu šole. Obveznost štipendista po končanem šolanju je, da ostane najmanj toliko časa v delovni organizaciji, kolikor je prejemal štipendijo. Prednost imajo kandidati iz območja posamezne TOZD in DSSS. Štipendija se izplačuje do 10. v mesecu za vsak tekoči mesec. KANDIDATI MORAJO PREDLOŽITI: — vlogo za štipendijo — obrazec DSZ (obr. 1,65) — potrdilo o premoženjskem stanju in povprečnem osebnem dohodku staršev zadnje 3 mesece — izpisek iz rojstne matične knjige — zdravniško spričevalo — za štipendiranje: — na poklicni oblačilni šoli, na ekonomski, administrativni, oblikovalni in tekstilni šoli Kranj: polletno šolsko spričevalo za 8. razred (o dokončani osemletki pa ga dostavite do 20. 6.1978); — na srednji konfekcijski šoli v Zagrebu in modno modelarski šoli Maribor: polletno spričevalo o uspešno dokončani poklicni šoli, za poklic šivilja ali konfekcionar (o končani poklicni šoli pa ga dostavite do 30. 6. 1978); — za študij na višji šoli v Zagrebu: polletno spričevalo srednje tehnične šole, za poklic konfekcijski tehnik, zaželena je praksa v konfekciji (o dokončani srednji šoli ga dostavite do 30. 6. 1978); — za študij na višji in visoki šoli ekonomske smeri: polletni šolski uspeh na srednji ekonomski šoli ali gimnaziji za 4. letnik. Diplomo o dokončani srednji šoli predložite do 30. 6. 1978. Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijave sprejema sektor za kadrovske in splošne posle pri Industriji otroške konfekcije ..Jutranjka" Sevnica, Radna 3, 68290 Sevnica. PIONIR NOVO MESTO — ^ „SOP" KRŠKO, SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO KRŠKO, CKZ 141, SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD OPREMA KRŠKO OB JA VLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN OPRAVILA: 1. DVEH KONSTRUKTERJEV 2. TEHNIČNEGA RISARJA 3. TAJNICE DIREKTORJA TOZD 4. ELEKTRIČARJA ZA VZDRŽEVANJE NAPRAV IN ELEKTRO ORODJA 5. ELEKTRIČARJA ZA PROIZVODNJO 6. 4 K KLJUČAVNIČARJEV 7. 2 PK KLJUČAVNIČARJA Pogoji pod 1: — tehniška srednja šola strojne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — 3-mesečno poskusno delo Pogoji pod 2: — nedokončana TSŠ strojne smeri — delo je za določen čas Pogoji pod 3: — 4-letna administrativna šola ali ESŠ ali njej ustrezna srednja šola — zahteva se znanje strojepisja, korespondence ter po možnosti stenografije — 3-mesečno poskusno delo Pogoji pod 4: — končana poklicna šola elektro stroke — jaki tok — 2 leti delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — 3-mesečno poskusno delo Pogoji pod 5: — končana poklicna šola elektro stroke — jaki tok — dve leti delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — poskusno delo 3 mesece Pogoji pod 6: — končana poklicna šola kovinske stroke — dve leti delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — 3-mesečno poskusno delo Pogoji pod 7: — PK ključavničar — 3 leta delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — poskusna doba 3 mesece Prijave sprejema Kadrovska služba „SOP" Krško, CKŽ 141, v roku 15 dni po dnevu objave oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zasedanju sveta za medsebojna razmerja. DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV - DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO vabi k sodelovanju sodelavca v sektorju za izvajanje zavarovanj in sicer: - REFERENTA ZA KMETIJSKA ZAVAROVANJA. CENILCA - LIKVIDATORJA Pogoji: Za opravljanje objavljenih del in nalog se zahteva visoka ali višja šolska izobrazba kmetijske smeri in 4 leta delovnih izkušenj. Za opravljanje navedenih del in nalog je zaželeno, da ima kandidat veselje za delo na terenu in veselje za delo z organizacijami združenega dela in zasebniki. Kandidati za opravljanje objavljenih del in nalog naj vložijo vloge s priloženimi dokazili o šolski izobrazbi in kratkim življenjepisom na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto, Novo mesto, Glavni trg 24. Rok za prijavo je 15 dni. J REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO STROKOVNA SLUŽBA RAZPISUJE prosta dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1.NAČELNIKA ODDELKA ZA DRUŽBENOEKONOMSKE IN PRAVNE ZADEVE 2. NAČELNIKA ODDELKA ZA SPLOŠNE ZADEVE POGOJI: Visoka ali višja izobrazba pravne, ekonomske ali organizacijske smeri in 3 oz. 6 let delovnih izkušenj. Kandidati morajo obvladati slovenski jezik, imeti smisel za vodenje, organizacijo in delo z ljudmi ter ustrezne moralnopolitične vrline. Prijave in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO — Strokovna služba, Kidričev trg št. 3. RAZPISNA KOMISIJA TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUZENEGA DELA GOZDARSTVO PUŠČAVA razpisuje po sklepu delavskega sveta in v skladu s statutom TOZD dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA 1. VODJA TOZD 2. REVIRNEGA GOZDARJA Kandidat pod 1. mora poleg splošnih pogojev predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka izobrazba s 3 leti delovnih izkušenj v stroki ali srednja izobrazba s 6 leti delovnih izkušenj v stroki Kandidat pod 2. — srednja gozdarska šola z 2 letoma delovnih izkušenj v stroki Pismene prijave sprejema razpisna komisija pri TOZD Gozdarstvo Puščava, 68230 Mokronog, 15 dni po objavi razpisa. Stanovanja ni. LICITACIJA! INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO TOZD TEHNOSERVIS NOVO MESTO objavlja LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. BULDOŽER TG 160, izklicna cena 35.000 din 2. TOVORNI AVTO „ŠKODA", izklicna cena 3.000 din 3. DOSTAVNO VOZILO „KURIR", izklicna cena 300 din 4. OSEBNI AVTOMOBIL TRIUMPF 2000, izklicna cena 48.000 din 5. 2 OSEBNA AVTOMOBILA ROVER 2000 TC, izklicna cena po 45.000 din 6. KAROSERIJA OSEBNEGA AVTOMOBILA TRIUMPF 2000, izklicna cena 3.000 din 7. KAROSERIJA OSEBNEGA AVTOMOBILA ROVER 2000 TC, izklicna cena 3.000 din Vozila niso v voznem stanju in niso registrirana. Ogled vozil je možen dne 22. aprila 1978 med 6. in 9. uro. Licitacija za družbeni sektor bo 22. aprila 1978 ob 10. uri. V primeru neuspele licitacije bo ob 12. uri istega dne licitacija za zasebnike. 0 Kolp Ekii aprila, kanu sta m iz Lju bičani memo |npre jz dej •etos I tekitK HivaSi valcl Re; 'Fr, žensk bljans Kuke elani: 193,3 Po nika-Raši( Te Kolp snejs; so g Osifi ki; nov< Nasi zalu meti boljj kan, nim rezu Prva e nen 63: ovij 8,3 1. Suš šeg 60 Sev 54' Sto -J\~ N< <3 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA KRŠKO IŠČE sodelavce za opravljanje naslednjih nalog: 1. Izdelava in kontrola statističnih poročil in tabel — enega delavca 2. Pripravljanje ter knjiženje dokumentov in kontroliranje pravilnosti knjiženja — enega delavca. Pogoji: pod 1: kandidat mora imeti ekonomsko srednjo šolo ali gi>n' nazijo in eno leto ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece; pod 2: kandidat mora imeti ekonomsko srednjo šolo ali gin*-nazijo in dve leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Podroben opis dela za posamezne naloge bo kandidatom sporočen ob osebnem razgovoru. Pismene ponudbe z življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Služba družbenega knji' govodstva, podružnica Krško. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Ožboltov pokal v Hrastnik Kolpa je ena najlepših slovenskih voda in med najprimernejšimi za kajakaštvo anni ftastnika je v nedeljo, 16. kan osv°jila P^o mesto na kajak sta U **kmovanju na Čabianki, ki 17 organizirala Kajak kanu klub 1^ane Osilnica. Hrast- •50 tako osvojili pokal . morial Branka Drovenika-Func j7 pokal „Antona Ožbolta letn e Petra Klepca”, ki ga jr I f.05 prvič noriplila KS nsilnir-a. Ni za Fune tetmprvi^ podelila KS Osilnica. HiwuVa?‘ju j0 nastopilo 7 klubov iz valcL *** SloveniJe nac* “*0 tekmo- imSSSMU K-l člani: 1. Kavzar ll«.-^) >57,74, K-l mladinci: žen*? I 177>20> K-1 19l n*‘ *• Kurnik (Ljubljana) blian 5’ . * člani: 1. Masle (Lju- »*"•> 186,53. C-l mladinci: 1. čianf.C (Ljubljana) 199,74. C-2 133 27 "alzel-Vovk (Hrastnik) za memorial Branka Drove-Rsli' i 0: !• Hrastnik 44 točk, 2. Tek^ l°^k ittL K0i '"»ovanje je bilo predvideno na snee * ^ Osilnico, vendar je zaradi so itln fcJS» reka tako narasla, da 0,:i*T Prestavili na Čabranko nad lc°- & v soboto pa je bilo na Malnar vse BOLJŠI IcjjP^cionalncga zagrebškega nnu '1* metalcev se je udeležil tudi C?meSkj atlet Slavko Malnar. 7„i„ ,°P“ je v metu kladiva in orodje Slučaj 45,76 metra. Z uspešnim Kolpi odprto tekmovanje v spustu prvenstvo Hrvatske. Popoldne je bil še razgovor predstavnikov kajakašev iz Slovenije in Hrvatske ter KS Osilnica o nadaljnjem sodelovanju pri razvijanju kajakaštva ter turizma ob Kolpi. J. PRIMC DALMACIJA IN JARC PRVAKA Končalo se je kegljaško prvenstvo Dolenjske za posameznice in posameznike. Pri članicah je obranila naslov lanskoletna prvakinja Dalmacija, pri članih pa je dobro kegljal Jarc in prehitel bolj izkušene tekmovalce. Vrstni red — članice: 1. Dalmacija 1175, 2. Tratar 1148, 3. Poljak 1141 (vse Krka), 4. Antič 1137, 5. Soško 1132 (obe Novo mesto) itd. Člani: 1. Jarc 2574, 2. Bratož 2540, 3. B. Vesel (vsi Krka) 2535, 4. Blažič 2531 (Novo mesto), 5. do 6. Goleš (Mercator) in Rovan (Krško) 2530, 7. Hren 2527, 8. 1. Vesel (oba Krka), 9. Rustja 2521, 10. Hrastar (oba Novo mesto) 2511 itd. Na minulem zelo dobro pripravljenem prvenstvu je nastopilo 18 članic in 55 članov. D. BRATOŽ S 1 i k*6it0m je boljši £ nun dokazal, da postaja vse je med najresnejšimi za mladinski dres z držav-rezuit-T”'^ ^ minulem letu bi s tem Prvak. °m Postal mladinski državni NOVO MESTO PREMAGALO CELJE ttadivarjevi atletski delavci so £-fIavili pionirski atletski dvoboj. „J"omeščani so bili boljši. V skup-ji® seštevku točk so zmagali s :56. Rezultati - pionirke: 60 m 0 ?e‘-1- Tekstor 9,7; 60 m: 2. Jarc 1 ’ 'daljina: 3. Eržen 4,72; krogla: s*Sfčar 11>52: ' višina: - 60 m: |S»_7.3; 800’m!°3.ttikubej 2:27,2'; &£k°*e: 2.1. do 2. Remec in 54Q.'~.,?>1; daljava: 3. Hudoklin ®tninajj®:32‘ PregaI 165;žoga: L NAMIZNI TENIS: ZMAGI ZA KOČEVJE IN DOLENJSKO Z boji so nadaljevale tudi ekipe v namiznoteniški L B republiški ligi. Vrsti iz Kočevja in Novega mesta sta v 8. kolu gostovali. Kočevci so premagali Notranjsko 5:1, prav tako Novo-meščani. Podrobni izidi: Notranjska -Kočevje 1:5 (Verdinek - B. Pogorelc 0:2, Ciglič - Lapajne 0:2, Makuč - S. Pogorelc 0;2, Ciglič - Pogorelc 2:0, Verdinek - S. Pogorelc 0:2, Makuc -Lapajne 0:2); Notranjska — Dolenjska 1:5 (Verdinek — Somrak 0:2, Ciglarič - Zigante 2:0, Gutnik - Guštin 0:2, Ciglarič - Somrak 1:2, Verdinek -Guštin 0:2, Gutnik - Zigante 0:2. V 6. kolu se bodo Kočevci pomerili z Goriško in Obalo, prav tako tudi vrsta Dolenjske. PIONIR GRE V FINALE - V soboto so bile v novomeških telovadnicah športne igre gradbincev. Udeležilo se jih je 29 ekip iz vse Slovenije. Po zanimivih športnih bojih so se športniki novomeškega Pionirja uvrstili v republiški finale, ki bo v Kopni. Na sliki: prizor z odbojkarskega srečanja. (Foto: Janez Pezelj) LAHKA ZMAGA - V soboto zvečer si je okoli 1000 gledalcev ogledalo zmagovalce Koračevega pokala in najboljšega košarkaija v Evropi Dražena Dalipagiča. V prvem polčasu so gostje igrali s polovično močjo, v drugem pa resieje in nasuli v domači koš kar 72 zadetkov. Na sliki: S. Kovačevič navzlic Dalipagičevi obrambi dosega zadetek. Nekdanji drugoligaši prvi? Sevničani so po zmagi v predzadnjem kolu SR L—vzhod prišli na prvo mesto in imajo lepe možnosti, da postanejo prvaki — Inles izgubil, „Krka" igrala neodločeno Medtem ko je prvenstvo v II. zvezni rokometni ligi tako rekoč na polovici poti, bodo slovenski ligaši konec tedna šli zadnjič v letošnjem prvenstvu na igrišče. V minulem kohi so Ribničani v gosteh tesno izgubili, Krkine igralke so doma igrale neodločeno, v slovenskih ligah pa so v glavnem zmagovale ekipe, ki so igrale doma. JADRAN - INLES 16:15(9:6) V 14. kolu II. zvezne rokometne lige Inlesovi rokometaši niso mogli zmagati. Pa ne zaradi slabe igre, pač pa neobjektivnih sodnikov. Medtem ko sta moža v črnem domačim spre- jjlb »slovesu’ dobra košarka N°vorrieščani so v zadnji tekmi v II. zvezni košarkarski ligi igrali s Celjani in po -J^načenem srečanju izgubili - Beograjski Partizan igral v Novem mestu in Metliki *adnjem, 22. kolu 41. zvezne košarkarske lige - zahod so se 1 '^,rt'eščani pomerili s Celjem, ki se je uvrstilo v zahodno skupino dob CZne ® *j®e- D°mač* košarkarji, ki so igrali sproščeno, so goste slovro ^“čili in ob ,slovesu4 v republiško ligo dokazali, da bodo v e ,!~i favoriti tekmovanja. NOVO MESTO - CELJE 77:93 M. (45:50) začel0U*° ^botoio srečanje gostje J? enourno zamudo, tablo. pr* "Zabijanju* žoge razbili hitrr/ "°niači organizatorji so se in okvaro odpravili. metliške občine. Ponovno so brez težav zmagali mlajši pionirji iz tre- banjske občine, za njimi pa so se uvrstili Novomeščani, Metličani in Črnomaljcu Za trebanjsko reprezentanco so v ^glavnem nastopili varovanci trenerja Janeza Kramarja, ki se bodo tako udeležili republiškega košarkarskega četrtfinala. T. OMERZEL gledala vrsto očitnih napak, sta gostom sodila vse, videla sta celo napake, ki jih ni bilo. Pri rezultatu 14:14, ko se je tehtnica na igrišču bistveno obrnila v prid gostov, sta nalete Inlesovih igralcev ustavila tako, da sta izključila Gabrijelčiča in Karpova. Inles: I. Kersnič, Ponikvar, D. Ilc, J. Ilc 5, S. Kersnič, Radič 2, Karpov, Andoljšek 3, Ambrožič 3, Gabrijelčič 2, Putre, Gelze. KRKA - ALPLES 14:14(8:6) Okoli 50 gledalcev je konec tedna dalo tipično prvenstveno tekmo, se je končala z neodločenim rezultatom. V slovenskem derbiju so se je kajti hitro _ Navzlic so d0 “^‘desetminutni zamudi pa vsi gledal ®t*ca te*cme vztrajali prav jih j. IT01: Na zadnjem srečanju se trirtilZ.?ralo več kot 500. V nrvih trideseyulal0 več kot 500. V prvih zel° lenLmlnu Be8 2, tan 2. ’ S. Kovačevič 10, Plan- Novo MESTO -pARTiZAN 72:122 (42:54) vanci ,®PaE?n ki si ga je kSarkP ko“ 1000 ljubiteljev vili dnm?/ 50 z ostrejšo igro zausta-30 koWče strelce> ki so dosegU le domačih U80stie Pa kal 68< pri Kovačevič Munih. ^ MIRNA: 1- TREBNJE niiv ^ ki* konec tedna zani-nizir^a “»m«. ^ gaje orga- nost za » območna skup-se en ^port Udeležile so občinske selekcije iz novo-ebanjske, črnomaljske in ŠPORTNI KOMENTAR Košarkarski načrti me: Košarkarji v II. zvezni ligi - zahod so minulo soboto zvečer odigrali zadnje kolo, po katerem bo vrsta zagrebškega Montinga odšla na kvalifikacije za I. ZKL, Jug, Celje in TIMA Maribor bodo v prihodnji sezoni igrali v zahodni skupini 1. B lige, v njej pa bodo lahko nastopali še igralci Ilirije - Slovana, če bodo v tretji tekmi premagali Šibenik. Ce bi tekmovanje v II. zvezni ligi ostalo nespremenjeno, bi imeli Dolenjci še naprej zveznega košarkarskega ligaša. Zavoljo novega sistema, pa tudi nekoliko nespametne politike slovenske košarkarske zveze mora Novo mesto v 1. slovensko A ligo. Medtem ko sta se hrvaška in bosenska košarkarska zveza dogovorili za medrepubliško ligo, ki je na ravni II. zvezne, in v kateri bi lahko igrali tudi Novomeščani, Slovenci vztrajamo pri svojem. Tako čaka v prihodnji košarkarski sezoni Dolenjce nastop v republiški ligi Prepričani so, da bodo osvojili prvo mesto tudi v tako imenovani super ligi, to pa bi jih uvrstilo neposredno v I. B zvezno ligo - zahod. Jasno je, da v njej ne bi nastopili s postavo, ki je dokaj uspešno igrala v II. zvezni ligi. Novomeški košarkarski delavci so že predstavili novega centra v tekmi z beograjskim Partizanom. To je Dušan Živa-novič, ki bi se po odsluženem kadrovskem roku želel seliti v Novo mesto, z njim pa bi domača vrsta zelo veliko pridobila. V prihodnji slovenski košarkarski ligi pa bo Dolenjska nastopila še z eno vrsto. Igrala bo v zahodni drugi ligi (najbrž se bo imenovala 1. B-zahod), sestavili pa jo bodo iz najboljših igralcev dolenjske košarkarske lige, ki se bo začela 29. aprila. V njej bodo letos igrala moštva iz Metlike, Semiča, Mirne, Podbočja, Vavte vasi, Žužemberka in Novega mesta (Obutev in Novo mesto). Že lansko prvenstvo je dokazalo, da je bilo prvenstvo Dolenjske na ravni nekdanjih republiških II. lig, tako sa smo lahko prepričani, da bo ,regija‘ postregla z močno reprezentanco. J. P. BETI - PARTIZAN 132:88 (60:43) V propagandni košarkarski tekmi so košarkarji beograjskega Partizana brez težav ugnali domače igralce, ki pa so dosegli kar 88 zadetkov. Najboljša košarkaija gostov Dalipa-gič in Kičanovič sta večji del sedela na klopi za rezervne igralce , navzlic temu pa je okoli 700 gledalcev videlo izjemno lepo košarkarsko prireditev. najprej povedle domače igralke. Pri rezultatu 8:4 je kazalo, da bodo dosegle prepričljivo zmago, zaradi neizkušenosti pa so tik pred koncem polčasa dobile dva zadetka. V nadaljevanju so bile gostje malo boljše in srečanje se je končalo neodločeno. Krka: Judež, Grgič 1, Hodnik 5, Braier 2, Bon, Pavlenič, Kostanjšek 2, Kobe, Mršnik 3, Silvester, Molan 1. SEVNICA - MARIBOR 23:16(13:7) Nekdanji drugoligaši igrajo vse bolje, žal le v napadu. V obrambi so v minuli tekmi igrali počasi in goste zaustavljali tik na črti, tako da sta sodnika velikokrat dosodila najstrožjo kazen. Mariborčani so kar 11 zadetkov dosegli po izvajanju sedemmetrovke. Sevnica: Možic, Mlakar, Gane 5, Barič 3, Jazbes 1, Radenšek, Svažič 1, Špan, Starina, Novšak 8, Trbovc 5, Krejan. POSAVJE -SLOV. GRADEC 16:15(11:8) Tekmo slovenske rokometne lige-vzhod je motilo slabo vreme, vendar je bila navzlic temu zanimiva. Domači so vodili že 15:9 in do konca srečanja dosegli samo zadetek, medtem ko so gostje njihovo mrežo zatresli še šestkrat. Posavje: Škofca, Zagode, Rožman, Tomše, Buzančič 2, Ban 4, Longo, Verstovšek, Vervega 5, Prosenc 5, Bršec. OBALA - KRKA 24:18(10:6) Novomeščani so v gosteh slabo igrali, tako da gostje niso imeli težkega dela. Najboljši novomeški strelec Pungerčič ni dosegel svoje ,norme‘ in najbrž so gostje tudi zato izgubili. Krka: Murgelj, Stupar 3, Petančič 2, Turk 4, Hudelja 3, Martinovič 2, Ristič 3, Pungerčič 1, Anderlič. POSAVJE - DRAVA 8:16 (4:7) Prvouvrščene na lestvici z igralkami Posavja, ki so igrale tokrat v Krškem, niso imele težkega dela. V domači vrsti se je izkazalala vratarka, ki je Posavje rešila hujšega poraza. Posavje: Levačič, Arsov, Balon 1, Kostanjšek 1, Stauber 1, Mlinarič 4, Pečnik, Rožman 1, Cvetin, Vogrinc, Šekoranja. ETA - KOČEVJE 14:14(7:6) Kočevke so se iz Cerknice povsem zasluženo vrnile z osvojeno točko. Domače so vodile že s štirimi zadetki prednosti, gostje pa so z borbeno igro dosegle zaporedne zadetke in rezulatt ob koncu izenačile. Kočevje: Stefanič, Mišmaš 1, Vardijan, Radosavljevič 5, M. Jerič 6, Turk 1, Benko 1, Zbačnik, S. Jerič. M. G. LJUBLJANA -DOLENJSKA 8:6 (4:3) Če bi gostje v zadnjih treh minutah natančneje izvajale najstrožjo kazen, bi lahko rezultat vsaj izenačile. Tako pa so zaradi zastreljenih sedemmetrovk točki podarile slabši domači ekipi. Dolenjska: Štrukelj, Zagorc 2, Frančič, Svalj 3, Gorišek 2, Kastelic, Kovačič 8, Rešetič, Skoda, Foršek 1, Kos. INLES - PRULE 20:18(13:8) Domači igralci so bili ves čas boljši nasprotnik in so zasluženo dosegli svojo tretjo zmago v slo-ski -------- venski rokometni ligi-zahod. m. g, ŠPORT OD TU IN TAM HRASTNIK - Na II. republiškem srečanju pionirjev in pionirk v namiznem tenisu so nastopili tudi Novomeščani. Obe vrsti sta se med ekipami uvrstili med šestnajst najboljših. Izkazala se je Glavanova, ki je prišla na deveto mesto. Dobro je igral tudi Guštin. Lahko bi se uvrstil med osem najboljših, a je v srečanju z nosilcem skupine izgubil 2:1, potem ko je v odločilnem nizu vodil 18:16. Novomeščani so pred kratkim odigrali tudi prijateljsko srečanje s črnomaljskimi vrstniki. V Stari ti% ob Kolpi so odšli z drugo ekipo in srečanje izgubili 7:2. (K. K.) Še en slab odbojkarski dan Krka je gladko izgubila z Marčano in bo najbrž ob koncu pristala na šestem mestu — Novomeščani slabo igrali v Kamniku, navzlic porazu pa so na lestvici napredovali V minulem odbojkarskem kolu je bilo videti, kot da bi se obe deklet t0 j5 izgubila s 3:0, podobno pa je bilo tudi v Kamniku, Iger so Dolenjci novomeški ekipi, čeravno so dekleta gosteh, zmenili za slabo igro. Tako igrala doma, fantje pa v „Krka“ v dobri uri gladko proti domačinom igrali povsem brez volje. Po devetem porazu so odbojkarice na petem mestu, Novomeščani pa so z osmimi zmagami na dobrem četrtem mestu. KAMNIK - NOVO MESTO 3:0 (6, 11,8) Novomeška odbojkarska vrsta v letošnji sezoni še ni igrala tako slabo kot na zadnjem srečanju v Kamniku. To so spretno izkoristili razpoloženi domačini, ki so Novo-meščane nadigrali na mreži in dobili brez težav prvenstveno srečanje 17. kola slovenske odbojkarske lige. Novo mesto: Goleš, Vemig, Babnik, Grabcrski, Cotič, Primc, Lozič. KRKA - MARČANA 0:3 (-12, -2, -5) Favoritke v 13. kolu II. zvezne odbojkarske lige so bile gostje iz Pulja. Navzlic temu pa je nekaj več kot 20 gledalcev pričakovalo bolj izenačeno tekmo, zlasti po prvem setu, ki bi ga Novomeščanke lahko z malo bolj borbeno igro tudi dobile. Podoba je namreč bila, da jih je izgubljen set potrl, in v nadaljevanju so povsem popustile. Kot kaže, bodo Krkine igralke ob koncu prvenstva pristale na šestem mestu, kajti v zadnjem kolu se bodo pomerile z vodilnimi fužinarkami. Jeseničanke, neposredne tekmice za peto mesto, igrajo s Tumičem in če bodo v srečanju zmagale, bodo Dolenjke prehitele. Krka: Rajer, Boh, Zevnik, Galeša, Adamčič, Urbančič, Brajer in Bregar. ŽERJAV - NOVO MESTO 0:3 p.f. Zaradi pritožbe Branikovih igralcev se je konec prejšnjega tedna sestala tekmovalna komisija in ugotovila, da so Žerjavovi odbojkarji igrali proti novomeški vrsti neregistrirani Tako je rezultat srečanja, ki so ga dobili domačini po izenačenem srečanju s 3:2, razveljavila in tekmo registrirala s 3:0 za Novo mesto. Po zmagi za zeleno mizo so Dolenjci ponovno prišli na četrto mesto. Imajo namreč osem zmag, 25 točk in tri nove dobljene sete, tako da so prehiteli Izolo, Mislinjo, in Kamnik. V ZADNJEM KOLU ZMAGA V 18. kolu slovenske odbojkarske lige igrajo novomeški odbojkaiji doma z vrsto Ingrada. V zadnjem srečanju letošnjega prvenstva fat morali domači ignlci zmagati, novi prvenstveni točki in gladka zmaga pa bi jih uvrstile na dobro četrto mesto. ZRIMŠEK PRVI Minulo nedeljo so se novomeški kolesarji udeležili tradicionalnega varaždinskega memo-rialnega kolesarskega dne „Stepan Slamek*'. V članski in mladinski konkurenci je nastopilo več kot 90 kolesaijev, novomeški tekmovalci pa so se izkazali predvsem s prvim Zrimško-vim mestom v članski konkurenci. Antončič, ki je imel med vožnjo na kolesu okvaro, je zasedel dobro sedmo mesto, Stih je bil v mladinski konkurenci osmi in Papež deseti. Jutri odpotujejo Zrimšek, Antončič, Stih, Turk in Mijajlovič na novo tekmovanje, in sicer bodo nastopili na dirki ,Po jadranski magistrali*. aprila 1978 Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI UST 11 VAŠA ZGODBA KOMU BIJE ZADNJA URA Mnogo je spominov, ki jih čas nikoli ne bo izbrisal iz naših src. Tak je tudi spomin na november 1942. Proti večeru sem iz kuhinje zaslišala šepetanje: mož je govoril s partizani. Ujela sem le besedice ,je že dostikrat šla”, „seveda bo”, nato pa so me poklicali v sobo. „K Norbertu greš,” je dejal Ličko. „Dobili smo sporočilo, da nam ima nekaj važnega povedati. Pa tudi daljnogled mu moraš prinesti.” »Daljnogled vendar mi potrebujemo,” sem dejala. „S čim bomo hodili na stražo in opazovali, kaj se dogaja? ” Morala sem izpolniti ukaz, čeprav nerada. Odšla sem k Norbertu. Tisti čas je ta pater delal za OF. Redno nam je sporočal zanimive in potrebne podatke o italijanskih vojaških močeh. Toda to noč me je pri njem čakalo presenečenje. „Si prinesla daljnogled?” meje vprašal. „Sem, a zelo ga bomo pogrešali,” sem mu odvrnila. „Drago dekle, nič ga ne boš pogrešala. Vidiš tole okrožnico od škofa Rožmana? V tem pisanju lepo piše, da je sodelovanje s partizani greh. Škof poziva, da se obrnete od antikristov!” »Torej ne boste danes nič povedali, kako je z Italijani v Metliki? ” sem ga razočarana vprašala. „Ne! Nič več ne bom pripovedoval! Pisanje od škofa zahteva, da se obnašajmo drugače . ...Ljudem boš sporočila, da bom imel po vaseh važen govor. Ljudje naj bodo doma in naj ne rinejo več v gozdove!” Čudno se mi je zdelo, da se je Norbert tako spremenil. Vse drugače je govoril s prižnice pred časom: pozival je naj pomagamo partizanom, obljubljal na onem in na tem svetu hudo kazen za izdajalce. Zdaj pa tako! Prišel je siv dan. Burja je žvižgala in nosila posamezne drobne snežinke. Odšli smo k mojemu očetu na koline. Njegova hiša je bila blizu cerkve. Takoj ko smo se približali hiši, sem zapazila, da stoji pred cerkvijo Norbert, obkrožen z belogardisti. Od strahu mi je zastala kri. Hitro sem stekla v hišo in zaklicala zbranim, naj se razbežijo, ker so v vas prišli beli. Vsak je pograbil svojo suknjo in tiho so stekli za hlevom proti gozdu. Tačas se je hiši že približalo nekaj belogardistov. Enega od njih sem spoznala; bU je nekdanji mamin sošolec. Ko je vstopil, je po hitleijansko pozdravil. Mama se mu je na glas zasmejala: „Ja, kakšni pa ste, fantje? S to grdo mrtvaško glavo na kapi ste čudna vojska,” je pol v šali in pol resno govorila. „Le počasi, le počasi... Mi sm o prava narodna vojska,” je razlagal njen nekdanji sošolec. Nekdaj sta si bila najbrž simpatična, saj sta govorila kot dobra znanca. „Lepa narodna vojska, ki hodi s sovražnikom!” „Mi se borimo za vero, svobodo in Kristusa proti komunistom.” Mama pa na te besede:„Kaj ima vera z vojsko? Tolčete po svojih bratih!” „Kaj ne poznaš evangelija, ki pravi, da bo brat šel nad brata? ” se je izmotaval belogardist. „Pa moraš biti prav ti tisti brat? ” ..Najbolje, da ne govoriš preveč glasno na ta način. Lahko te bo slišal kdo drug, pa se ti bo slabo pisalo,” je mamo posvaril njen sošolec. V tem času je začel gospod Norbert z govorom. Čudno je bilo slišati nekdanjega odbornika OF, kako s puško preko rame preklinja partizane. Nekaj ljudi ga je sicer poslušalo, a slišati je bilo medklice in godrnjanje Tu in tam je bilo celo slišati, naj molčL Ko je Norbert končal govor, je s svojo četico odšel proti Suhorju, kjer so imeli postojanka Posebno živo so nam zvenele v ušesih gromke Norbertove besede: ..Partizanom bije zadnja ura!” Kot v posmeh tem besedam sta naslednjega dne Cankarjeva in XIII. hrvaška brigada ob pomoči vaščanov iz okoliških vasi uničili belo postojanko. MARIJA NEMANIČ LOKVICA VVŠtiifA v Umetni zobje se vrastejo Umetno zobno korenino telo ne zavrača Nekateri se počutijo ko mučeniki, če jim zobozdravnik odstranjuje le zobni kamen. Nezaslišana strahota pa so brneče ali piskajoče vrtanje, izdiranje zob in podobni posegi. Ko pa zobje ne prizanašajo z bolečinami, ni nikopr tako malo v hla čah, da se ne bi gnetel v čakalnici in hotel z odprtimi usti čimprej sesti na stol. Tehniki dandanes tudi na področju zobozdravstva že uspeva marsikaj, kar je bilo še pred nedavnim docela nemogoče. Največ težav je pri vstavljanju umetnih zob, izbor pa je običajno omejen le na prevleke, mostičke in proteze. V šali pravimo, da so to socialni zobje. Zobne tujke v ustih pa bomo morebiti kmalu imenovali drugače, kajti skupini znanstvenikov iz frankfurtskega inštituta Battelle je uspelo izdelati umetne zobe, ki se kot naravni vrastejo v čeljust. Takole je stvar: Korenina umetnega zoba je sestavljena iz bioaktivne keramične mešanice kalcijevega fosfata; je prepredena z mikroskopsko majhnimi luknjicami in v zo-bnico čeljusti jo je moč vstaviti brez operacije. Po vstavitvi se iz umetne korenine sproščajo okrogli delci kalcijevega fosfata in te vsrkava kostno tkivo. Do popolnega vraščenja pride v času poltretjega m eseca. Nadaljnji postopek je preprost, na umetno korenino, ki postane tako rekoč organski del, saj jo telo ne zavrača, na že doslej znane načine pritrdijo krone. Zahodnonemški znanstveniki s kalcijevim fosfatom, ki so mu dodane posebne umetne snovi, poizkusno že polnijo tudi luknje v zobeh, po mnenju dr. K. Koesterja pa bo čez dve leti vsak zobozdravnik lahko vstavljal umetne zobe, kot smo jih opisali. Za brezzobe čeljusti bo to gotovo dogodek številka ena. J/m Rešitev prejšnje V .1 ■ar £?• — ■sr r *■ KS t-. n K A T i 1 AJ_ T \_ r0 g A K. R. A S n M A O R. 1 A A R J A • D A R — “2L A M. rr O s L s: P A T R. O — E \ T t e T U 1 g -x L t Z A L N 1 K r O — V /0 A r R. A K A - s ar C A 3 -1 S. T A N) ■zr A Ne gre za slike - tako so poslikana vozila, s katerimi vandrajo Američani. Prebujena vandrovska kri Po Ameriki se širi nov način življenja — V nekaj letih dva milijona - Beg naj bi prenesel pristna doživetja Če bi vsi Slovenci, kar nas je, od stare podgorske grče do pravkar rojenega otroka kupili avtomobilske prikolice in v potujoče hišice spremenjene tovornjake ter se odpravili na van-dranje po širjavah Združenih držav Amerike, bi predstavljali vojsko, ki se številčno še ne bi mogla kosati s podobno ameriško vojsko. Po ameriških cestah namreč kroži več kot 2 milijona potujočih hiš, vsako leto pa se število poveča za okrog 700 000. Sociologi govore o novi maniji, o modernih nomadih, o prikoličaijih, potujočih domovih; uporabljajo pač najrazličnejše oznake za svojevrstno gibanje, a razložiti ga ne znajo. Potujoče hišice so najrazličnejše. Nekateri avtomobili so komaj zadostni za prebivanje, drugi pa se ponašajo z največjo možno udobnostjo. V preurejenih ali v posebej za vandranje narejenih vozilih je moč najti vse, od televizorja, hladilnika, lažnega odprtega ognjišča do dragocenih kristalnih lestencev. Mnogi ,,vanneiji” (po naše bi lahko rekli vagonaiji) olepšajo vozila tudi na zunaj. Na vozilih so z realistično natančnostjo narisane pokrajine, prizori iz zgodovine, slavne osebnosti, živali, rastline ali simboli. S po-slikavanjem vozil se ukvarjajo tudi slavni mojstri čipiča. Seveda stane tako poslikana karoserija kar okrog 3000 dolarjev več. Industrija je zavohala novo ameriško strast in ponudila tržišču najrazličnejše modele vozil. Najdražja prodajajo tudi po 30 000 dolarje^ (540 000 dinarjev). Brez besed. iiiiiiiimiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii H" Doktor, stalno letam za mišmi, ampak se ne spominjam več zakaj. Strokovnjaki za družbena dogajanja niso našli razlage za hitro razraščajočo se epidemijo vandranja z avtomobili. Mnogi menijo, da ima prav družbeni zgodovinar D. Booretin, ki je že pred več kot 20 leti ob prvih vagonaijih zapisal, da vandranja niso potovanja k cilju, ampak le zamena za dogajanje. Potovanje je lažen dogodek! Dober grižljaj Pravijo, naj se ne praskamo tam, kjer nas ne srbi. Kaj pa, če nas z obiskom počastijo bolhe? Kdor misli, da se bolhe primejo le umazancev, se moti, kajti ta neznatna bitja so odporna do čistoče. Po Zemlji skačejo že najmanj 40 milijonov let, ljudje in živali pa so njihova ,.mizica pogrni se“. Britanska enciklopedija govori o 1.600, ameriška pa celo o 11.000 vrstah bolh. Bolhe, ki se hranijo le s toplo krvjo, so brez dvoma najboljši skakalci na svetu. Tista živalca, ki ste jo morebiti danes zjutraj iskali med rjuhami, lahko skoči 35 cm daleč in 20 cm visoko. Če bi v sorazmerju s svojo velikostjo imel tako moč človek, bi skočil 150 m daleč in 85 m visoko. Glede na ostale insekte bolhe niso preveč plodne. Samice izležejo naenkrat približno ducat jajčec, v vsem plodnem obdobju pa blizu petsto. Okoli dve leti in pol, kolikor traja njihova življenjska doba, bolhe lahko preživijo v vseh mogočih pogojih, razen v vročini nekaj sto stopinj ali v neznanskem mrazu, ko kužnega znamenja pa se izogibajo vode. Zato znana zgodba, kako se lisica znebi bolh, ni zvita iz trte. Skozi stoletja so si ljudje izmišljali različne načine, kako bi se otresli bolh, toda nobeden ni bil docela učinkovit. Svoj čas so dame imele zmeraj pri roki ti. boljšo paličico, s katero so se neopazno praskljale pod razkošnimi oblekami. Kadar so ga nadlegovale, se je na bolhe jezil tudi Shakespeare. Ko je hotel nekoč domiselno povedati, kako ničevo je vse in kako malo je človek v skladu s častitljivo predstavo, ki jo ima o sebi, je rekel: ..Navsezadnje je človek le dober grižljaj za bolho! “ Preden si drzneš obsojati dj*’ moraš dolgo opazovati ^ J.B.MOlO* Niste prevzgojili človeka, e ga samo utišali! J,y Kjer ni otrok ni sreče^^j. muza poezije s invver- ska kmiga masaker trava dru ge košnje telesne nje.igre in tekme Sfedozem. ikrasna rastlina narodno osvobodiln: vojska sest. del telesa huda jeza atletska disciplina vzhod velik rak svetopis. osena egon tomc stari . Slovani pridelek vrsta kopitarja gr. črk a kosinus ro/itev orc morala trojanski junak eg. stvarnik sveta z. glas mesto ob adranu pleme ollobngida prelaz čez velebit zajedalec kanon okončina ir veletok hlod tapeta ajd Eiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinmiiiininiiiiiiniiuniiiiiiiiiiiiiiiiininii| 5 -» ja m sEaS>■ A. C S imiiiiiiiiiinuiMiiHiMiiiHMiiiiiiuiiMHi^^^iiiMniniuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiimiiiimiimimmimiiiiimiiiii Kamniti priče davnih tisočletij Na dnu oceanov 9igantske zgradbe iz klesanega kamna — Kdo je zmogel tako težko i^Jevno delo že pred več tisoč leti ? — Oživljena legenda V zadnjih letih so 0flfj„,rsi0 megalitskih zgradb na priobal-' vZtmdelu Atlantskega c odkriti spomeniki so ^^P^družili družini že prej poznanih nem morskem dnu v' Atlantskega oceana. Novo-uujvim apuiucHuu s« '"first'družini že [ in odkritih zgradb ^nu. Te grobe in velikanske = tvorbe človekovih r0^Mti Povednost tako strokovnjakov I kot nestrokovnjakov, P3 so plodno polje najrazličnejših | hipotez, med katerimi JJ?ge globoko v fantastiki. Odgovora | na vprašanje, kdo je rj!W te strahotne kamnite gmote, | klade, preklade, nosile* , adre, še vedno ni, a z odkrivanjem g in raziskovanjem p°^v |L rnegalitskih spomenikov je člove-I kov raziskovalni duh v# e resnici. | I Megalitski spome^fL na kopnem so ljudem že V manj prosvetljenih imeli za delo izumrlih Jr‘ov tudi zelo resni možje, odkril pilot R. Brash na enem od rednih poletov preko Bahamskih otokov. Pod morsko gladino je zapazil obrise nekakšne zgradbe. Uso S* te*keBa srca vrnili v Tomov grad, •»ogli pustiti brez obrambe. 39. Hetty je tačas pogumno prodirala skozi obreino goščavje in bila je že precej duleč, ko je nenadoma začutila na rami lahen prijem, prijazen dekliški glas pa jo je sočutno vprašal: »Kam greš? Rdeči moije so neusmiljeni!« Bila je Vah-ta-vah. Prijela je Hetty za roko in jo odpeljala vstran, da ju ne bi kdo zasačil. Kmalu sta se sporazumeli. Hettr je z grozo izvedela, da je njen oče prejšnji večer napadel ravno Vah-ta-vah. Toda Indijanka je bila vseeno pripravljena pomagati pri njegovi osvoboditvi, ko je slišala, da je njen ljubi na Tomovi barki. SVETU OKOLI TVEGANO ZAVAROVANJE - Na podlagi dolgoletnih izkušenj je zavarovalni zavod ameriške zvezne države Connecticut objavilo posebno tabelo, iz katere je razvidno, da je za denarnike najbolj tvegano zavarovanje avtomobilov poklicnih atletov, ljudi z zakonskimi težavami, prodajalcev pijač in lastnikov rolls-roycev. Najcenejše pa je za zavod zavarovanje avtomobilov direktoijev velikih trgovskih podjetij, oskrbnikov na farmah upokojencev, učiteljev in policajev. Tabela o dobičkonosnih zavodovih poslih najbrž ne bo prišla v javnost. ODKRIL JE ... - Trinajstletni Collin Adams je dobil v dar napravo za odkrivanje kovinskih predmetov. Precej se je odpravil na lov za bajeslovnim zakladom, ki naj bi bil zakopan nekje v bližini angleškega mesta Danbury. Doslej je odkril le dve neksplodirani letalski bombi iz zadnje vojne. „Zaklad” so mu, kajpak, vzeli izvedenci za razstreliva, deček pa svoje naprave še zmeraj ni vrgel v koruzo. NI ZNALA ŠTETI - Najbolj preprostega računanja ni bila sposobna stevardesa v italijanskem letalu, ki je letelo iz Rima v Mogadiš. Nad Ciprom je naštela 106 potnikov, biti pa bi moral eden manj. Ker so se bali, da je odvečni potnik morebiti ugrabitelj, se je letalo vrnilo v Rim. Po ponovnem štetju seje izkazalo, da stevardesa ne zna šteti. Strah ima pač velike oči... DOKAZ V JABOLKU - Po trditvah strokovnjakov znaša verjetnost, da imata dva človeka povsem enako obliko zo bovja, ena proti dve milijardi. Iz sodne prakse pa je znano, da so po odtisih zob spoznali krivca. Tako je nagrizeno jabolko, odvrženo v sobi pogorele hiše v angleškem mestu Southport, izdalo požigalca Karla Johnsona. Četudi je na zatožni klopi do zadnjega tajil svoje dejanje, ga je sodnik obsodil, kajti odtisi zob v jabolku so se v šestinštiri-i desetih posebnostih skladali z I Johnsonovim zobovjem. SMETIŠČE - Onkraj mod-I rine neba je že pravo smetišče. I To lahko sklepamo po ugotovi- | tvah strokovnjakov. Ta hip I namreč leti nad zemeljskim rav- I nikom več kot deset tisoč raz- | padlih satelitov in podobnih i plovil. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Umetno risane podobe, ne tako slabe (Pole s podobami) za šolo in dom _ jela je izdajati to jesen družba za razmnoževalno | umetnost. To so lepo umetno risane podobe, ne | tako slabe. Po vsebini so razdeljene takole: sve- | topisemska zgodovina, pripovedke in legende, s bajke, zgodovina, zemljepisje, podobe iz ljud- g skega življenja, živalsko življenje, tehnične na- g pttve. Podobe so namenjene šoli za nazorni ^ pouk. Za dom pa so namenjeni zlasti za tisti del | ljudstva, ki nima časa in prilike izobraževati se s drugače; zato je posameznim polam na zadnji | strani pridodano besedilo v vseh avstrijskih je- | zikih, tedaj za nas v slovenskem. To nastopi | povsod tam, kjer prinaša podoba oblike in do- = godke, ktere ni lahko umeti brez nekega znanja. | Ogledovalec s podobo obogati ali oživi svoje | znanje, ker ga bode veselje nad podobo izbujalo ^ natančneje pozvedeti, kaj predočuje. (Nikar ne pozabi) trt, katere so po- | žlahtnitev sprejele, pridno proti peronospori g škropiti Peron ospora napade namreč tako po- = žlahtnjene trte kaj rada, ker imajo proti drugim trtam kaj nežne pog^inke in ker je za časa, ko poginki nastajajo, že prav toplo, peronospori prav ugodno vreme. Nepravilno poškropljene požlahtnitve ne dozore pogankov, oni se ne spremene do zime v les, in - pozebejo. (V Novem mestu) se baje v kratkem osnuje splošni stenografski venček, obstoječ iz uradnikov, trgovcev in dijakov. Z veseljem pozdravljamo to vrlo podjetje. (Med Špan ij 00) in Zveznimi severo-ameriškimi državami je vojska neizogibna. Španci se pripravljajo za vojsko na vse kriplje. Oni imajo zase pravico: Otok Kuba, zaradi katerega se sedaj gre, je španska last že 400 let. Torej imajo pravico do njega in ne smejo trpeti, da bi kdo drugi segal v njih pravice. Bojaželjni Američani pa se zanašajo na svoj denar. (Konjska oprava) je naprodaj. Kje pove opravništvo Dol. NOv. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. aprila 1898) POTA Ii\ STft? k a» Dežurni poročajo »KALIL” URADNI PO Sl OPEK — Sentjernejski miličniki so 10. aprila dopoldne pridižali do iztrez-nitve Antona F urarja, zdomca iz Nemčije, ki je bil na obisku v Šentjerneju. F urar se je nespodobno obnašal v Recljevi gostilni, po prihodu miličnikov pa je kričal, uporabljal nespodobne besede in motil uradni postopek. Moral bo seveda na zagovor k sodniku za prekrške. „HLADEN“ KONEC PRAZNOVANJA - Metliški miličniki so 16. aprila dopoldne pridržali do iztrez-nitve 25-letnega Stanislava Jakliča iz Podzemlja. Jaklič je praznoval rojstni dan, že zgodaj pa se ga je nalezel. Tako je dopoldne vrnjen prišel v gostilno na Dragah, kjer pa mu zaradi ,.slabega" stanja niso več hoteli postreči s pijača Jaklič, misleč, da ima na rojstni dan pravico popiti več kot sicer, je začel razgrajati in razbijati steklenice. Konec je seveda v takšnih primerih enak: iztreznitev v za to namenjenih prostorih, zatem pa še pot pred sodnika za prekrške. PONOVNO MLADOLETNICA -Ze zadnjič smo poročali, da si je po novomeški avtobusni postaji „iskala“ dela mladoletna žeparka. Tokrat, 14. aprila okoli poldneva, pa je Anica M. iz Jugorja ugotovila, da ji je nekdo izmaknil denarnico z 245 din. Miličniki, ki so takoj stopili v akcijo, so polno denarnico še istega dne našli pri mladoletni L. S STRELJAL PO AVTOBUSNI POSTAJI Novomeški miličniki so 12. aprila popoldan na avtobusni postaji prijeli Nurijo Ša biča, začasno zaposlenega v Novem mestu. Šabič je streljal s petardami, vendar so mu nadaljnjo „zabavo” pravočasno preprečili miličniki, hkrati pa zasegli še 4 petarde. Za svoje dejanje se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrite. TRČENJE — Takole se je preteklo sredo dopoldne pri Jezeru končalo potovanje dveh turških »posadk". Davek prehitevanju čez nepretrgano črto sta plačala oba voznika in sopotnik, ki so jih hudo poškodovane prepeljali v novomeško bolnišnico, laže pa je bil poškodovan tudi 2-letni Gulbahar. Škodo cenijo na blizu 80.000 din. (Foto: Pavlin) Je dinar,močnejši’ od marke? Obtoženi Bayazid trdil, da je okoli 60.000 nemških mark (pravi, da ni vedel, da so ponarejene) odkupil za nekaj jordanskih dinarjev — Obema zaporne kazni Minuli teden sta na zatožni klopi pred velikim senatom novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, sedela Jordanca Abdel Hadi Bukhari in Mohamed Bayazid, oba iz Amana. Bila sta v priporu vse od 6. januarja letos, ko so ju novo-meSti miličnici pri Dobruški vasi zalotili s polnim kovčkom ponarejenih nemških m ark. In kaj je pokazala obravnava? Obtoženca sta vztrajno trdila, da o ponarejenih bankovcih nista vedela prav ničesar. Baya-zidova zgodba, da je v Nemčiji na neki železniški postaji od neznanca dobil te marke v zamenjavo za nekaj jordanskih dinarjev, je res kaj malo verjetna. Trdil je pač da ni vedel za uraden kurz in da se mu je kupčija zdela dobra. Da so bankovci ponarejeni, tega ni vedeL Veliko dvomov in pomislekov pa je tudi v Bukharijevem pričevanju. »BLOKADA”NA AVTOCESTI František Duriš iz CSSR je 13. aprila zjutraj vozil tovornjak s polpriklopnikom proti Zagrebu. Ko je pri Martinji vasi med vožnjo po klancu navzdol zavrl, ga je na mokrem cestišču zaneslo v nasproti vozeči avtomobil Pavla Jurgiča iz Trebnejga, z zadnjim delom pa je zadel še vozi- lo Staneta Vidica iz Smolenje vasi Vidic se je pri nesreči poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko so vsa tri vozila, na katerih je za okoli 90.000 din materialne škode, ostala na cesti. Tako je bil skoraj celo uro promet v obe smeri zaprt in šele okoli 8.30 ure so vozila odstranili. bu. Bayazid pa je na vprašanja, zakaj je vendar pustil olje Nad znake in slabo vreme Občinsko tekmovanje mladih prometnikov v Brežicah Čeprav smo že na pragu republiškega tekmovanja, še nekaj besed o občinskih rezultatih akcije „Kaj veš o prometu? Tako iz Brežic poročajo, da so se tekmovanja, ki je bilo 13. aprila, udeležile ekipe osnovnih šol iz Cerkelj, Globokega, Pišec, Dobove, Velike Doline, Artič, Bizeljskega in domačih Brežic. Tekmovalci so se najprej lotili reševanja testnih nalog, nato pa so opravili vožnjo po mestu in poligonu. Resda je bilo vreme neugodno, zato pa rezultati toliko bolj razveseljivL Vsi, od mladih kolesarjev pa do prometnikov, so pokazali precej znanja, najboljši pa je bil Breiičan Vlado Kostevc, edini, ki bo svoje vrstnike zastopal na republiškem tekmovanju. Še ekipni razpored: največ točk so zbrali mladi Brežičani, drugi so predstavniki OŠ iz Artič, tretja pa ekipa Velike Doline. Mladi Artičani so svojemu drugemu mestu ob rob poslali še dopis, v katerem dodajajo, da mraz in dež tekmovalnemu duhu mladih tekmovalcev nista bila kos. Govoril je, da sta se z Bayazi-dom srečala povsem po naključju in da vse do trenutka, do kler ju niso prijeli miličniki, ni vedel, da ima v avtomobilu kar okoli 60.000 ponarejenih nemških mark v bankovcih po sto. Še zanimivejša je njuna razlaga dogodkov na bencinski črpalki v Ljubljani, ko je tamkajšnji uslužbenec Feliks Sodnik, od katerega sta hotela kupiti motorno olje, takoj spoznal, da z denarjem ni vse v redu. Odšel je, da pokliče miličnike, Jordanca pa sta jo medtem brez denarja in olja pobrisala. Bukhari je povedal, da je šel Bayazid za uslužbencem v kiosk in se že kmalu zatem vrnil s pojasnilom, da se pač nista sporazumela in da naj odpelje naprej. Olje da bosta že kupila v Zagre-vpr itil olje in bankovec za sto mark kar na črpalki in odšel v avto odgovoril, da ni vedel, da je vrednost bankovca tolikšna, ko pa jih je vendar dobil za samo nekaj jordanskih dinarjev(!). Skratka, nadaljevanje zgodbe je jasno. Jordanca sta bila že uro zatem prijeta v Dobruški vasi, milič- LOKA: ZADEL KOLESARJA 14. 4. zvečer je prišlo v Loki pri Zidanem mostu do prometne nesreče, v kateri jo je skupil 36-lteni voznik kolesa z motorjem Herman Konhajzler iz Loke. Slednji se je tistega dne pravilno po desni strani cestišča peljal po cesti iz Radeč do Rečice, v Loki pa ga je dohitel z osebnim avtomobilom Vladimir Cizej. Zaviral je, vendar je navzlic temu trčil v Konhajzlerja, tako da je slednjega odbilo na pokrov motorja, nato pa je padel na cesto. Poškodovanega so odpeljali na zdravljenje, medtem ko je materialne škode za 13.000 din. »Dolenjski list« KDAJ JE KONEC ANGLEŠKEGA ŠARMA? Veliko dela so imeli novomeški miličniki 14. aprila s 34-letnim Angležem Erikom Hugesom. Angleški ljubitelj dobre kapljice se je tistega dne z avtostopom pripeljal do Novega mesta, nazadnje pa je sedel v avtomobilu Novomeščana Ivana K. Potem ko sta nekaj časa skupaj zalivala znanstvo, pa je Anglež obsedel v Mandlovi gostilni v Stopičah. Priznani angleški šarm ni bil kos moči dolenjske kapljice. Huges je namreč pokazal tudi ,nadarjenost “ za razbijanje in razgrajanje, na koncu pa se hotel celo pretepati, verjetno, ker ga ni hotel nihče razumeti. Hočeš nočeš je tako moral spoznati še eno novomeško .zanimivost": prostore v Jerebovi, čaka pa ga še pot k sodniku za prekrške. rzssrrr niki pa so kaj kmalu našli v spretno zloženi avtokarti okoli 5.500 ponarejenih mark, preostali del plena pa po natančnejši preiskavi v kovčku med garderobo. Ostaja le še vprašanje, zakaj se potem, ko sta po dogodkih na bencinski črpalki videla, koliko je ura, ponarejenega denarja nista znebila. Za sodnike in prevajalca je bilo na obravnavi veliko dela. Po več kot štiriurnem dokaznem postopku in skoraj enournem posvetovanju, se je senat odločil, da Bayazida obsodi na leto in pol zapora, Bukhariju je prisodil 15 mesecev zapora, pripor pa je obema podaljšalo do pravnomočnosti sodbe. Pri izreku kazni je sodišče upoštevalo, da sta bila oba še nekaznovana, Bukhari pa ima še štiri nepreskrbljene otroke v starosti od 6 do 12 let in ženo, Bayazid pa mora, čeprav je samski, skrbeti za otroke bratov, ki jih je pobrala vojna. S kolesi po izkušnje Sveti za preventivo in vzgojo se danes vse bolj omenjajo v prometnem življenju. Kritik je manj, rezultati dela pa postajajo iz dneva v dan očitnejši, nekaj zaradi zares spodbudnega dela „pri vrhu“, nekaj pa zaradi resnejšega pristopa občinskih služb. Dela so se namreč lotili na prvem koncu - pri mladih. Trebanjski primer je temu samo v potrdilo. Ivan Zajc, ki je že dobra tri leta tajnik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Trebnje, pravi: „Odmev na akcijo, v kateri dajemo največ poudarka prav na vzgojo najmlajših kadrov, je res ogromen. To kažejo zanimanje in prijave za opravljanje kolesarskih izpitov. Še poseben odziv pa je doživela akcija, ki smo jo pripravili skupaj s trebanjsko postajo milice. Pregledali smo namreč kolesa ob osnovnih šolah v občini, napravili pa tudi posebne opozorilne lističe, na katere smo zabeležili vse napake, zraven pa še pripisali, da morajo biti odpravljene v roku štirinajstih dnu Šolarji so vzeli to stvar zelo resno. Mladostna zagnanost, ki pa jo včasih premalo izrabljamo!" Zajc je še pohvalil mentorsko delo po šolah, ki je tesno povezano z delovanjem sveta. Ne samo da pri njih iščejo strokovno pomoč, šolnikom so na voljo tudi filmi, tehnična in materialna pomoč. Trebanjski svet pa se je ob zadnjem občinskem tekmovanju „Kaj veš o prometu? “ odločil za zares posnemanja vreden korak: vsem udeležencem tekmovanja je pripravil nagradni izlet, na stroške sveta seveda. Nikjer pa ne gre brez težav. Ivan Zajc pravi takole: „Svet bi slej ko prej kazalo razširiti, vključiti vanj tudi občinskega sodnika za prekrške, da ne govorim o odporu, la ga kažejo nekatere delovne organizacije v Trebnjem. Danes imamo v svetu le predstavnike Cestnega podjetja, Tregrada in mirenske Dane, medtem ko ni o ostalih ne duha ne sluha. Menim, da bi morale biti v svetu zastopane vse tiste delovne organizacije, ki imajo lastne avtoparke." Sogovmik je opozoril še na drugo plat »nerazumevanja." Ob nedavni akciji »Varnostni pas" je dobil svet letake, ki bi jih bilo treba razobesiti po vidnih mestih. Sem sodi tudi Petrolova črpalka ob avtocesti, toda o kakšnih plakatih niso hoteli prav nič slišati. »Povsod se pač najde kakšna čma ovca. Navzlic vsem posredovanjem je ostalo pri njihovi odločitvi" Če bi hoteli omeniti vse naloge, ki jih trebanjski svet doslej že opravil, bi nam zmanjkalo prostora. Omenimo le, da v kratkem pripravljajo razgovor s poklicnimi šoferji v občini o cestni problematiki in opremi vozil, da imajo na voljo brezplačne nalepke za pešce (stroške krije občinski svet), da so že pripravili program prometne vzgoje za delo v vzgojnovarstvenih ustanovah ipd. Le ena želja je doslej še neizpolnjena: da bi ob tako obsežnem programu dela dobili še poklicnega uslužbenca. B. B. Med »porodniško’ ob svoje delo Ne da bi jo vprašali, so Marijo Šiško med porodniškim dopustom premestili Potem ko se je Marija Ši&o z Malega Slatnika pred nedavnim obrnila na novomeško sodišče združenega dela zaradi, po nje,vem mnenju nepravilnega in nezakonitega sklepa Novoteksovega tozda Konfekcija Novo mesto o razporeditvi na drugo delovno mesto, je prejela odločbo ki pa še ni pravnomočna, v kateri stoji: Sklep komisije za medsebojna razmerja in komisije za OD se raz- NE PRVIČ NE ZADNJIČ - Nočemo biti razsodniki, da bi vso krivdo nedeljske nesreče, v kateri sta jo skupila dva skoraj popolnoma nova avtomobila, zvalili na preozek prehod s Ceste herojev na Ulico talcev. Toda trčenja na tem delu ceste dajo misliti tudi na to. (Foto: B. Budja) Črni rekordi na naših cestah Čeprav smo že krepko zakoračili v drugo polovico aprila, ne bo odveč, če pogledamo marčevski krvni davek na naših cestah: 40 mrtvih. Takšen podatek so slovenski statistiki zabeležili le še leta 1973. Pravi rekord pa pomeni številka 127 žrtev od začetka leta do 20. marca. Še podrobnejša analiza nam pokaže, da je bilo od 40 žrtev kar 30 nevoznikov, 27 pa se jih je ponesrečilo v naseljih. Srečno naključje ali kaj drugega, da smo Novo-meščani po številu mrtvih povsem na koncu krvave lestvice. Med redke izjeme te kronike pa sodijo potniki v osebnih avtomobilih, katerih število smrtnih žrtev v zadnjem času bistveno upada. Posledica zavesti o uporabi varnostnih pasov? Dejstvo je, da tega za voznike ne moremo trditi, kajti ti imajo neprimerno več zaupanja vase, kot pa drugi vanje. Kako zgrešena so mnenja, da se med vožnjo po mestu ni potrebno pripenjati, saj so žrtve v mestih le pešci, mopedisti, kolesarji! Kajti od sedmih umrlih voznikov v marcu so štirje tragično končali vožnjo na mestnih ulicah. Če nam nenehna opozorila in nasveti ne zaležejo, bomo pač svojo lahkomiselnost še naprej plačevali s krvjo. Kajti tudi aprilska čma kronika je iz dneva v dan vse bolj polna. veljavi, hkrati pa morajo v Novotek-su ponoviti postopek razporeditve delavke Marije Kump in Marije Šiško: do dokončne odločitve pristojnih organov ostane Šiškova na dosedanjem (starem) delovnem mestu, podjetje pa ji mora izplačati razliko v osebnem dohodku. Vzrok? Šiškova je bila pred nastopom porodniškega dopusta na delovnem mestu vodje predmon-taže, ob ponovnem nastopu službe pa tega dela ni dobila, ker je bilo že zasedeno. Tako so jo razporedili na drugo delovno mesto, ki ji po izobrazbi sicer ustreza, vendar je bila Šiškova pri mesečnih osebnih dohodkih prikrajšana kar za okoli 1.500 din. V Novoteksu trdijo, daje bila takšna premestitev povsem zakonita in primerna predvsem zaradi reorganizacije dela, ko se je ob prehodu na enoizmensko delo pokazalo, da za posamezna dela in opravila ni več potrebnih toliko delavcev. Senat sodišča združenega dela se je s takšno razlago povsem strinjal, ne pa tudi s postopkom, v katerem je bilo ugotovljenih več pomanjkljivosti Tako Šiškova sploh ni bila navzoča na seji komisije, ko se je razpravljalo o njej (da je to ustavna in zakonita pravica vsakega delavca je odveč pisati), drugo napako pa so v podjetju naredili, ko so brez vsakih kriterijev izbirali med Kumpovo in Šiškovo, katera bo opravljala dela in naloge vodje predmontaže. Kot so povedale priče, je tako »zmagala" delavka, ki pa za to delo nima zahtevane strokovne izobrazbe. V. PASOVI SO JIH REŠILI - Slavko Habič z Golnika je IZ aprila dopoldne vozil osebni avtomobil od Novega mesta proti Metliki, ko mu je v Velikem Cerovcu nasproti pripeljal z neprimerno hitrostjo Arif Balič, doma iz okolice Velike Kladu-še. Slednji je pred srečanjem močno zavrl, avtomobil pa je pričelo na mokrem cestišču zanašati, tako da je čelno trčil v Habičevo vozilo. Nekaj prask in odrgnin sta dobila oba voznika, k.aj hujšega pa so preprečili varnostni pasovi Na vozilih je za okoli 120.000 din materialne škode. PREHITRO MIMO SEMA-ROROV - Do prometne nesreče je prišlo tudi 13. aprila zjutraj na Čatežu, kjer s semafori urejajo promet zaradi obnove viadukta čez Krko. Zagrebčanka Nevenka KlasiČ je vozila osebni avtomobil proti Ljubljani, vendar zaradi prevelike hitrosti ni utegnila ustaviti vozila pred sema-forom in je trčila v avtomobil Željka Majpruza iz Zagreba, ta pa še v vozilo Beograjčana Slavka Sekuliča. Pri trčenju se je laže poškodoval Ivica Mesaroš, gmotne škode pa je za 30.000 din. ZANESLO GA JE V AVTOBUS - Anton Zvan iz Dolenjskih Toplic je 16. aprila popoldne peljal osebni avtomobil od Ručetne vasi proti Črnomlju. V Lokvah je dohitel vprego in zavrl, ker mu je nasproti peljal avtobus. Spolzka cesta pa je naredila svoje: Zvana je namreč med zaviranjem zaneslo na levo stran cestišča v avtobus. Pri nesreči se je poškodoval Zvanov sopotnik Bernard Bucik; odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnica Gmotne škode je za 20.000 din. ZAKRIVIL NESREČO IN POBEGNIL - Ivan Ivič iz Erduta pri Osijeku, sicer začasno na delu v ZRN, je 14. aprila peljal osebni avtomobil proti Zagrebu, pri Poljanah pa je nasproti pripeljala kolona tovornjakov, la jo je prehitevala neka stoenka. Ilič je močno zavrl, da bi se izognil trčenju, pri tem pa zapeljal na rob bankine, da ga je zaneslo s ceste v vsek. Materialno škodo cenijo na 15.000 din, medtem ko pobeglega voznika stoenke še iščejo. TRČILA V KOMBI - 15. aprila dopoldne je Marjan Plut iz Krivo-glavic vozila osebni avtomobil od Primostka proti domu, ko ji je nasproti pripeljal s kombijem Martin Slane iz Rosalnic. Med srečanjem sta oba zavrla, vendar tako, da sta na spolzki cesti trčila. Materialno škodo cenijo na 35.000 din. ČETRTKOV INTERVJU Udarnike čaka Pescara Z neustavljivimi koraki se približujemo času sonca, moija, dogodivščin in obenem meseci med mladimi vse bolj priljubljenih mladinskih delovnih akcij. Poletno druščino iz domače Dobravice in Šentjerneja bo maturant Maijan Ferkolj, dijak 4. letnika novomeške gimnazije, tudi letos zamenjal za delo med mladimi iz vse Jugoslavije, in sicer na enem izmed štirih delovišč, kamor bodo odšli mladi brigadirji iz novomeške občine. Vendar Marjan, član centra mladinskih delovnih akcij Pri novomeški občinski konferenci ZSMS, tudi letos ne bo odšel v brigado zgolj zato, da bi se s krampom v roki spoprijel s kamenjem, Maijan Ferkolj zemljo itd., pač pa bo ponovno oblekel uniformo komandanta brigade. Ponovno bo, kot že dvakrat poprej, med najmlajšimi komandanti brigad na zveznih akcijah, ponovno bo poveljeval brigadi „Katja Rupena“, kije lani dobila za odlično delo plaketo IX. kongresa ZSM Makedonije in plaketo Veljka Vlahoviča, ki so jo v naši republiki dobile samo štiri brigade. »Seveda sem bil v Doboju pred kratkim, ko sem sprejemal priznanje, plaketo Veljka Vlahoviča, ponosen. VeUko komandantov sanja o podobnih trenutkih. Vesel Pa sem bil tudi zato, ker smo se Dolenjci na Pljač-kovici res izkazali in dokazali,“ je dejal Ferkolj, „da smo se na zahtevne naloge dobro pripravili. Člane naše brigade res lahko pohvalim. Delali smo trdo in tako se je moralo zgoditi, da smo imeli ob koncu kar 22 udarnikov, brigada pa je bila kar sedemkrat udarna. Mislim, da je kaj takega težko doseči.** Ko je Marjan Ferkolj razčlenjeval brigadne uspehe, je nekajkrat opozoril, da so zanje zaslužni tudi pri novomeški občinski konferenci, ni pa pozabil pohvaliti tudi pokroviteljico brigade, tovarno zdravil „Krka“. Nekoliko v šali je dejal: „V Makedoniji Dolenjci in Dolenjke, v glavnem dijaki in mladi delavci, nismo sloveli samo zavoljo pridnih in umih rok, enotnosti in praktičnih Krkinih majic, pač pa tudi po tem, da se nas je pridno izogibal mrčes. Pokrovitelji so nas namreč oborožili z učinkovitimi protimrčesnimi pršili." Bliža se čas novih mladinskih delovnih akcij. Novomeške brigade bodo letos delale na štirih deloviščih. Marjanovi udarniki, člani sedemkrat udarne „Katje“, bodo odšli v Vojvodino, Deliblatsko Peščaro, »Oton Župančič" bo pomagal pri napredku v akciji Šamac — Sarajevo, mladi iz novomeške občine pa bodo odšli še v Posočje in v brigado Rdečega križa. Tako bo brigadirsko uniformo za moije in planine zamenjalo okoli 140 mladih. „V Vojvodino," je nadaljeval Marjan, „bo odšlo precej izkušenih brigadiijev, radi pa bi videli, da bi se nam pridružili tudi študentje. Na žalost smo Dolenjce največkrat zastopali dijaki in mladi delavci in v Makedoniji so nam v šali nagajali, da znajo naši visokošolci v glavnem - kritizirati. No, že letošnja brigada bo lepa priložnost za bruce, študente in absolvente." J. PEZELJ SUHOKRAJIN-SKI DROBIŽ BOLJŠA oskrba z elektriko SE OBETA vasem Podgozd pri Dvoru, Veliki Lipovec in Sela pri Ajdovcu. Za te vasi bodo zgradili nove transformatorske postaje in preuredili električno omrežje, kot je v programu DES TOZD Elektro Ljubljana - okolica predvideno za teto 1978. V pripravi je že dokumentacija za lokacijsko obravnavo in za gradbeno dovoljenje. Razen tega bodo letos elektriko napeljali tudi v novo naselje na Dvoru, za kar imajo prav tako že izdelan projekt, vendar pa je elektrifikacija novega naselja Dvor pogojena s prispevkom, ki ga morajo zbrati graditelji tamkajšnjih stanovanjskih hiš in je torej od njih odvisno, kdaj bo program uresničen. V ŽUŽEMBERSKI KRAJEVNI SKUPNOSTI se pripravljajo na volitve novih organov krajevne skupnosti. Na zadnji skupni seji sveta krajevne skupnosti in izvršnega odbora KK SZDL Žužemberk so se dogovorili, naj bi volili 43 delegatov skupščine, izmed teh pa 11-članski svet krajevne skupnosti. ZA PRVI MAJ PREDVIDEVAJO V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK proslaviti dve pomembni delovni zmagi občanov in delovnih ljudi. Če bo vreme ugodno, bodo namreč odprli odsek asfaltirane lokalne ceste skozi naselje Mačkovec - Sadinja vas, v Kotih pri Dvoru pa bodo odprli vodovod. M. SENICA JE REŠITEV ENOSMERNI PROMET? Kot kaže je ,Ragovska cesta1 pri novem mostu zaprta povsem po nepotrebnem. Avtomobilisti so od glavne ceste do nje naredili kar po travniku bližnjico, tako da je že precej časa vse prej kot slepa ulica. Čeravno vozniki iz dneva v dan kršijo pravila in izzivajo na neprimernem dostopu na glavno cesto nesrečo, po svoje dokazujejo, da so odgovorni naredili napako, ko so stranski dostop pred mostom povsem zaprli. Morebiti ne bi bilo napak, ko bi na „Ragovski cesti" uredili enosmeren promet. Na sliki:,dostop* na glavno cesto. Sestanek z desetletno zamudo Minuli petek so se na skupnem sestanku zbrali komunisti štirih novomeških trgovskih podjetij - Pogovorili so se o razvojni politiki in nadaljnjih nalogah Osnovne organizacije Zveze komunistov štirih novomeških trgovskih podjetij, in sicer Novotehne, Mercatorja (tozd Standard), Dolenjke (tozd Egro-detalj) in KZ Novo mesto, so minuli petek sklicale skupni sestanek, na katerem so se v skoraj štirih urah pogovorili o razvojnih težavah trgovine v novomeški občini in o nalogah pri nadaljnjem razvoju trgovine v smislu resolucije 8. kongresa ZKS. Kaže, da je minulemu skupnemu sestanku v veliki meri botroval novi zakon, ki je preprodajalcem na tržnici prepovedal prodajo. Izgon prodajalcev z juga je ponovno dokazal, da je novomeška trgovina nesposobna zadostiti povpraševanju kupcev iz novomeške občine. In zato ni prav nič čudno, če je eden izmed komunistov na sestanku dejal, da so sestanek pripravili skoraj z desetletno zamudo in da gre lahko veliko očitkov za šepavo trgovino tudi politiki novomeške občinske skupščine, ki v minulih letih ni znala prisluhniti željam trgovcev. Bledajo z drugačnimi očmi Lani je bilo v novomeški občini obravnavanih 220 mladoletnikov - Značilno je, da večina _ izhaja iz družin, kjer vzgojni prijemi staršev niso bili pravilni Center za socialno delo je lani ravnaval vrsto mladoletnikov ir/ raznovrstnih prestopkov vzgojne ogroženosti, ob tem P socialni delavci pravijo: „S .ker so kazali motnje igri e,.ju bodisi v družini, pri sicer v svojem okolju. Da^6 nji*™so ^ zažgali, dva Qt P° odovala tujo last. Ti žin a? lz^?jaJ0 iz neurejenih dru-nn 1 Pa družin, kjer vzgoja ni meHerna.V drugi skupini otrok nairi • in 14. letom je bil ajpogostejši vzrok obravnave izka7aJfn^ od Pouka- sPet se je v Je v največ primerih r„, Ju neurejenost domačih celo"61 ^ne gmotnih) ali pa ka7 Prestro8a vzgoja s palico in no nirn^’ kar Pa tudi ni primer- • Mladoletni prestopniki, med dekinm* ^ fantov in 7 S0se Pregrehi predvsem tuy. tatvin in poškodovanja J«i stvari. V večini primerov gre za lažja kazniva dejanja, v posameznih pa tudi za hude stvari. Tako so med skupno 80 kaznivimi dejanji 3 vlomi, 3 telesne poškodbe, 4ponareditve listin, 2 kaznivi dejanji zoper življenje in telo. Sodišče je izreklo primerne vzgojne ukrepe. Prisotni so na sestanku menili, da bi se morali trgovci komunisti poslej večkrat sestati na podobnih sestankih in poskušati odpraviti zamujeno. V preteklosti za sestanke največkrat ni bilo časa, dostikrat jih je zavrla prestižnost med trgovskimi hišami in prav ta je kalila odnose, zavirala razvoj trgovine. TRIGLAV: 3. SEJA KONFERENCE DELEGATOV Zavarovalna skupnost Triglav (Dolenjska območna skupnost Novo mesto) je pripravila 18. aprila dopoldan v Novem mestu tretje skupno zasedanje vseh konferenc delegatov na območju novomeške občine. Delegati so poslušali poročilo o poslovanju Dolenjske območne skupnosti Novo mesto in v njej povezanih temeljnih rizičnih skupnosti za 1977. leto. Seznanili so se tudi z dolgoročnim in srednjeročnim načrtom temeljnih rizičnih skupnosti združenih v Dolenjski območni skupnosti ter se pogovorili o načrtu sredstev za preventivne in represivne namene za leto 1978. Kratkovidna politika pa se je kaj kmalu začela maščevati. Kupci so uhajali v trgovsko močnejša mesta, to pa je pomenilo tudi za občino finančni udarec, saj je veliko denarja ostalo drugje. Tudi zato so imeli prisotni opravičilo, podkrepili pa so ga z besedami, češ da v dolenjski metropoli skorajda ne morejo dobiti ustreznih lokacij za svoje objekte. Predstavniki Novotehne so na primer omenili, da so moraU za kvadratni meter zemlje, na kateri so želeli postaviti sodobno skladišče, prispevati 7.700 dinarjev. Obenem so dokazovali, da v drugih občinah za lokacije ni tako hudo, saj jih marsikje ponujajo skoraj zastonj, samo da bi dobili kakovostno trgovsko hiša ,Drugi krog’ Pred dobrim tednom so delegati po vseh slovenskih občinah, ki smo jih izvolili 9. in 12. marca letos, opravili svojo prvo lahko in pomembno nalogo. Pravzaprav so jo delegacije, ki so poslale svoje delegate v skupščinske klopi prejšnjo sredo, da so sestavih nove delegatske skupščine. Tako je bilo tudi v Novem mestu. Prva naloga je bila videti opravljena formalno, zakaj delegati so izvolili svoje individualne in izvršilne naloge, ob koncu paše delegate ■ za republiška in zvezna skupščinska telesa. Čeravno je bila lahka, pa je bila pomembna vsebinsko. V minuli prvi delegatski mandatni dobi smo namreč lahko na lastni koži čutili drobne pomanjkljivosti delegatskega sistema. Pomanjkljiv pa je bil le zavoljo neresnih oziroma nezrelih delegatov. Zato ni bilo vseeno, koga so ,potrjevali* delegati. In glasovanja so dokazala, da smo tokrat dvigali roke za prave ljudi. Jasno pa je, da delegacije s prvo nalogo niso opravile tudi zadnje. Pred njimi so veliko zahtevnejša opravila. Predvsem bodo morale paziti, da bodo prišle med .občinske stene* tudi težave, ki najbolj tarejo njihove življenjske in delovne razmere. Bolj glasne, učinkovite in manj boječe bodo morale biti pri sestavljanju skupščinskih delovnih programov. Konec koncev stopamo že v drugi krog štiriletnega mandatnega obdobja in v njem morajo imeti izvršni organi manj dela, kot so ga imeli v preteklosti. J. P. IZLET V BOLGARIJO IN ROMUNIJO Novomeško Hortikulturno društvo bo priredilo izlet v Romunijo in Bolgarijo. Prijave sprejema Kompas, teL 21—333. SESTAVLJENI ORGANI SKUPNOSTI Novomeška občinska zdravstvena skupnost je za danes sklicala 1. sejo zbora uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva. Na skupni seji so sestavili organe skupnosti in skupščine, sprejeli nekaj sklepov, sporazum o solidarnostnem združevanju in razporejanju sredstev za izvajanje dodatnega programa v okviru RZS Novo mesto za leto 1978. Nato so sklepali o gradivu Zdravstvene skupnosti Slovenije in sprejeli navodila za uresničevanje sistema osebnih prispevkov občanov k stroškom zdravstvenih storitev. Izvoljena nova posadka’ Na 1. seji vseh zborov novomeške občinske skupščine, udeležilo se je jo 110 delegatov, so opravili volitve organov občinske skupščine in izvršnega sveta Na 1. seji vseh treh zborov novomeške občinske skupščine, kije bila 12. aprila v Domu JLA, je bil za predsednika občinske skupščine izvoljen Marjan Simič, za podpredsednika pa Boris Gabrič. Marjan Simič - Na 1. seji občinske skupščine Novo mesto so Simiču, dolgoletnemu načelniku oddelka za gospodarstvo, zaupali funkcijo predsednika skupščine. Na predhodnih ločenih sejah posameznih zborov skupščine občine Novo mesto so bili izvoljeni naslednji predsedniki in podpredsedniki zborov: zbor združenega dela: Vilma Manček, Andrej Počrvina; zbor krajevnih skupnosti: Franc Markovič, Alojz Pucelj; družbenopolitični zbor: Dragica Galič, Jože Škufca. Za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine je bil na predlog občinske kandidacijske konference izvoljen Janko Goleš, na predlog novoizvoljenega predsednika izvršnega sveta pa so delegati soglasno izvolili štiri podpred- sednike izvršnega sveta. Franci Cvelbar bo v prihodnjem mandatnem obdobju skrbel za družbenopolitični sistem, Jože Florjančič za kooordinacijo dela uprave občinske skupščine, Milan Jakopin za področje gospodarstva, Miroslav Vute pa za koordinacijo na področju družbenih dejavnosti. V izvršnem svetu so od predzadnje srede še naslednji člani: za področje dejavnosti krajevnih skupnosti bo skrbel Dušan Jarc, za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Ivan Hrovatič, za finance in delo davčne uprave Štefan Seničar, za področje varnosti in notranjih zadev Franc Beg in za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite Slavko Jarkovič. Zunanji člani (nepoklicni) pa so še Andrej Dular (kovinska industrija), Herman Mlakar (kmetijstvo), Slavko Plaveč (turizem, gostinstvo), Rado Medle (trgovina) in predstojnik bodočega zavoda za družbeno, gospodarsko in prostorsko načrtovanje. Delegati so ob koncu volitev organov občinske skupščine in Janko Goleš — novi predsednik izvršnega sveta novomeške občinske skupščine. Prej je bil zaposlen kot direktor splošnega sektorja v Novolesu. izvršnega sveta za sekretarja skupščine izvolili Matjaža Verbiča ter člane sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Novomeška kronika PREOZKO CESTIŠČE Končno je tudi dolenjska metropola dobila semafore. Prvi dnevi sodobno urejenega križišča pri veterinarski postaji pa so opozorili na drobno napako, ki postaja za voznike iz dneva v dan bolj nadležna. Avtomobilisti, ki nameravajo proti Zagrebu, a imajo rdečo luč, največkrat zaradi preozkega cestišča zapro pot tistim, ki bi ob zeleni .puščici* lahko zavili čez most. Napako bi lahko odpravili v slabi uri, in sicer z belo barvo, čopičem in kančkom dobre volje. 150 DIN ZA CEPLJENJE -Lastniki psov, ki te dni pripeljejo svoje varovance na obvezno cepljenje proti steklini, so hudo presenečeni nad ceno storitve. Še lani so zanjo prispevali 60 din, letos pa so morali odšteti kar 90 din več. PIŠČE PREKOSILO KOKLJO -Ni bilo ravno malo odraslih, ki so z zanimanjem spremljali pionirsko občinsko tradicionalno prvenstvo „Kaj veš o prometu?" in ugotavljali, da je pisče nemalokrat več od koklje vedelo. „Kaj, ko bi,“ je ušlo enemu kar preveč na glas, „pripra-vili člansko prvenstvo pod naslovom Kaj veš o normalni vožnji? vsaj za voznike, ki vozijo po Cesti herojev." NA TRŽNICI PO STAREM -Gospodinje so se že kar sprijaznile z resnico, da na tržnico ne bo več .preprodajalcev* in z njimi pestre izbire južnega sadja in zelenjave. Nemara je bila minuli ponedeljek tržnica tudi zato bolj prazna, kot sicer. Res pa so bile stojnice kar dobro založene z zelenjavo, smetano, sirčki, jajčki, maslom in semeni. Branjevke od prejšnjega ponedeljka svojih pridelkov niso podražile. DEVET NOVIH KRIČAČEV -Minuli teden so v porodnišnici rodile: Marija Ljubi z Mestnih njiv 6 -Alenko, Marija Bajec z Mestnih njiv 9 - Alenko, Lidija Fabjan, ulica K sodišču - Mitja, Sočenka Bratič z Mestnih njiv 7 a - Aleša, Zdenka Ferfolja s Trdinove 5 c - Mojco, Majda Hočevar iz Cvelbarjeve 5 -Ksenijo, Ljuba Tiran iz Šegove 12 -Aleša, Milena Ravbar iz Kristanove 12 - Matjaža in Božica Plesac s ' Ceste komandanta Staneta 34 -dečka. Ena gospa je rekla, da bi se srčno rada udeležila „Iger brez meja”. Nadvse spretna je postala pri hoji po ..razbitinah*’, ki jih v centru mesta imenujejo — pločniki... KMALU MOST - Na tem kraju (tik spodnje graščine v Brestanici bodo bodočo brestaniško cesto speljali na most in jo povezali *. desnim bregom reke Save. Priprave na graditev mostu so se že začele na obeh obrežjih. Nova cesta bo odprla vrata v brestaniško Senovsko dolino in približala tudi odročne kraje na Kozjanskem. (Foto: Jožica Teppey) Slavja krške mladine Sprejem zvezne štafete, posavska počastitev dneva mladosti v Krškem, v Brestanici pa plavalni miting Maj, mesec mladosti, je že ta čas močno razgibal mladino v vsej krški občini, ki bo tudi tokrat v počastitev rojstnega dneva tovariša Tita pripravila vrsto prireditev in slavij. Za organizacijo najbolj pomembnih so na pobudo občinske konference ZSMS že ustanovili širši pripravljalni odbor, ki si je na seji v minulem tednu razdelil naloge. Eden izmed osrednjih dogodkov v maju bo nedvomno sprejem Zvezne Štafete mladosti, ki se bo mudila na ozemlju krike in brežiške občine 6. maja popoldne in zvečer. Krška mladina bo sprejela štafetno palico od novomeške pri Prekopi, nato pa jo bo ponesla skozi Kostanjevico in mimo Križaja proti Cerkljam, kjer jo bodo izročili Brežičanom. Po postanku v Brežicah jo bodo znova ponesli skozi Dolenjo vas na ozemlje krške občine, kjer ji pripravljajo slovesen osrednji sprejem istega dne ob 20. uri pred poslopjem Delavskega doma. Zvezna štafeta mladosti bo KAKO KRITI VSE STROŠKE? Da redna dejavnost krškega delavskega doma ne bo tako poceni, so se mnogi zavedali že med gradnjo. Temu pa kljub vsemu v občini niso posvetili dovolj pozornosti, oziroma vsaj ne pravočasne pozornosti, kar bi se kaj kmalu utegnilo maščevati. Edina rešitev za nemoteno delo doma in za uresničevanje njegovega pomembnega poslanstva je zagotovitev stalnih virov financiranja. V sedanjem programskem obsegu si doma namreč ni mogoče zamišljati brez nekaterih poklicnih delavcev. Pri tem pa ne bi smeli pozabiti, da program ni zastonj in da stroškov celo ob razprodani dvorani ne morejo kriti s samo vstopnino. Zagotovitev denaija za celoletni program je sicer najlažja, vendar malo verjetna možnost, zato bo najbrž nujno dogovarjanje , z združenim delom in drugimi „odjemalci“ prireditev oziroma uporabniki domskih prostorov. Poiskati bo najbrž treba notranje rezerve, ki jih prav gotovo tudi v krškem delavskem domu in njegovi dejavnosti ne manjka. ž. S* KOLIKO JIH DIPLOMIRA? V letih od 1974 do 1977 je iz krške občine diplomiralo na višjih in visokih šolah 141 študentov. Višjo šolo jih je uspešno končalo 49. fakulteto za družbene vede 19,. fakulteto za tehniške vede 22, agronomijo 3, medicino 6. umetniško akademijo 3 itd. Seveda vsi ti diplomanti ne pridejo nazaj. Njihovo vrnitev pa zadnja leta že pospešuje hiter gospodarski razvoj občine. Za mnoge poklice je kruh že doma, pa tudi možnosti za štipendije so vsako leto večje. V Krškem imajo tudi veliko dijakov v tehniški srednji in poklicni šoli. Tehniško šolo je v minulih štirih letih uspešno končalo 246 učencev, poklicno pa 219. Tudi teh kadrov ostaja veliko v občini in v Posavju, od koder so povečini doma. v Krškem prenočila in naslednji dan navsezgodaj nadaljevala pot po Sloveniji. Druga pomembna praznična prireditev bo osrednja proslava dneva mladosti, ki jo bodo za posavsko regijo pripravili prav tako v Krškem. Povezali jo bodo z otvoritvijo dveh športnih igrišč, za mali nogomet in košarko, pri osnovni šoli „Jurija Dalmatina", katere učenci bodo zato prispevali za kulturni program največ točk, sodelovala pa bo tudi mladina iz sevniške in brežiške občine. Prav tako pomemben praznični dogodek bo v Brestanici, kjer bodo odprli prvi del krajevne športnorekreacijskega centra, 50-metrski odprti bazen z ogrevano vodo. Slovesnost bodo povezali z delom otvoritvenega mitinga jugoslovanske plavalne sezone v odprtih bazenih, ki ga sicer pripravljajo vsako leto v Krškem. 2. Š. „VECNA LOVIŠČA" PRVIČ V KRŠKEM Amaterski oder Prosvetnega društva Stanko Černelč iz Brežic je v tej sezoni naštudiral sodobno komedijo slovenskega avtorja Mira Štefanca Večna lovišča. Gre za družbeno angažirano besedilo, ki pogumno kaže negativne pojave v naši družbi, prav tako pa tudi drobne človeške slabosti. Delo je režiral Vlado Podgoršek in ga bodo brežiški igralci danes uprizorili dijakom brežiške gimnazije, premiersko predstavo s songi in prizorišči v devetih slikah pa si bodo v petek, 21. aprila ob 19.30, lahko ogledali Krčani v dvorani delavskega doma. KRŠKE ZADOVOLJIVA UDELEŽBA -Občinski odbor ZRVS je pred dnevi izpeljal prvo letošnjo programsko nalogo, ko so v Krškem za vse člane pripravili strokovno predavanje in jim zavrteli štiri filme. Udeležba je presegla 90 odstotkov, s čimer so dokaj zadovoljni, saj so bili obiska oproščeni vsi člani, starejši od 60 let. PROTI VREMENU! - Krški plavalci imajo za treninge že od konca preteklega meseca na voljo odprti veliki bazen pri tovarni celuloze in paprija „Djuro Salaj". Kljub temu da vremenske razmere za vadbo niso najbolj ugodne, pa ogreta voda vendarle privabi večino aktivnih tekmovalcev. Doslej jim je sicer nekajkrat že ponagajala ohladitev vode, zato upajo, da poslej takšnih motenj ne bo več. PROŠNJA ZA POMOČ - Krški Rotocel, klub radioamaterjev, je pred nedavnim naslovil na različne naslove prošnje za denarno pomoč. Potrebujejo jo izključno za dopolnitev nekaterih pripomočkov in potrebnega orodja. Večino tega bodo uporabljali mladi člani, pred- Na prvi seji nove občinske skupščine v Krškem 12. aprila so vnovič izvolili za predsednika Silva Gorenca, -za predsednika izvršnega sveta pa Franca Juvanca. Podpredsednika sta po novem dva, Zoran Dular in Ciril Plut, ki je to dolžnost opravljal že v pretekli mandatni dobi. V izvršnem svetu so: Jože Cvar, Zdenka Lipovž, Gvido Grabar, Franc Jenič, Željko Kolar, Ivan Kozole, Jože Radej, Niko Kurent, Franc Kovačič, Vinko Pirc, Toni Šulic, Vili Manček, Pavel Krošelj in Stane Vidmar. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti so izvolili Igoija Dobrovnika, za predsednika zbora združenega dela Marjana Marklja in za predsednico družbenopolitičnega zbora Margareto Maijetič. Za opravljanje tajniških poslov za skupščino so imenovali Slavka Kuneja. SILVO GORENC Jtl ' i J 'j£: FRANC JUVANC POHOD BRATSTVA IN ENOTNOSTI Posavska mladina bo tudi letos sodelovala na pohodu po poteh slovenskih in hrvaških partizanov. Mladinci iz vseh treh bodo krenili na pot 20. maja z regijske proslave dneva mladosti v Krškem. Spremljali jih bodo nekdanji borci. Pohod bo trajal dva dni. Zaključili ga bodo 21. maja v Kumrovcu. Pohodna enota bo svečano razvila svoj prapor na seji predsedstev ZSM Slovenije in Hrvaške v Brežicah. NOVICE vsem za delo v konstrukcijski sefcci' ji, njihove vodje pa tako opravljajo delo brezplačno. PROBLEMI VOZASTVA ' Mladinska organizacija v krškem Šolskem centru si v zadnjem času prizadeva, da bi čim več dijak0’ vključili v interesne dejavnosti, v krožke. Ker so na tem področij! pričeli orati ledino in ker je n)e njimi veliko vozačev, uspehi še nis° najboljši. Vendar pričakujejo, da se bo iz leta v leto število šolarjev v krožkih večalo in da bodo ustanovili še nove krožke, predvsem s pod' rpčja tehničnih dejavnosti. • ». • DOBRO IN SLABŠE! - Taka je ocena o minulih občnih zboru1 osnovnih sindikalnih organizacij v krški občini, ki smo jo slišali na nedavni seji članov plenuma občinskega sindikalnega sveta. Seveda je bil njihov potek in vsebina tesno povezana z uspešnim slabšim delom teh organizacij med letom ko so vendarle imele vrsto izredno pomembnih nalog, predvsem zaradi vloge, ki naj bi J° imel sindikat pri uresničevanju zakona o združenem delu. Ponovno Gorenc in Ivanc Med delegati četrtina mladih V mladinskih organizacijah manjka sposobnih vodij — Izobraževanje nujno — Velik delež mladine iz brežiške občine na delovnih akcijah Mladi imajo 475 delegatov v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih, kar je velik uspeh, saj jim pripada četrtina delegatskih mest v občini. Tudi sicer so ob izteku mandatne dobe ugodno ocenili dejavnosti mladinske organizacije. Osnovne organizacije v tozdih, krajevnih skupnostih in šolah se združujejo v štiri področne konference. To so konferenca mladih delavcev, konferenca mladih v izobraževanju, konferenca mladih v krajevnih skupnostih in konferenca mladih zadružnikov. Za delavsko mladino sodijo, Mladina se je zadnje čase da ima odločujoč vpliv na delo zelo dobro odzivala na delovnih občinske konference ZSMS, čeprav je občina industrijsko slabo razvita. Ta vpliv bodo poskušali še krepiti s tem, da bodo spodbudili dejavnost osnovnih organizacij v tistih kolektivih, kjer mladih ni čutiti. Predvsem velja to za večje tozde, na primer za Tovarno avtomobilskih prikolic IMV. Najteže je najti sposobne in delavne aktiviste, zato bodo poskušali kadrovsko vrzel zapolniti z učinkovitejšim izobraževanjem, pa tudi s pritegnitvijo mladih komunistov v delo mladinskih organizacij. Mladi v šolah so se vključevali predvsem v razprave o štipendijski in kadrovski politiki. Njihovi delegati zastopajo interese mladih pri uresničevanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju in načel kadrovske politike v občini. Konferenca mladih v kmetijstvu združuje štiri osnovne organizacije in je bila ustanovljena pred kratkim, zato se njeno delo šele začenja. akcijah. Na republiških in zvez- nih akcijah je sodelovalo 140 brigadirjev iz brežiške občine, v občini pa so mladi v tem času opravili nad 14 tisoč delovnih ur. Sodelovali so pri ureditvi mesta za republiško razstavo cvetja „Hortikultura 76“, lani pa so pomagali pri urejanju bankin na občinskih cestah in pri obnovi brežiškega stadiona. J. T. Le z znanjem na cesto V Brežicah „Kaj veš o prometu" — Pionirji prometniki letos v novih uniformah Izpred osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah je v četrtek, 13. aprila popoldne, krenil skozi mesto pisan sprevod udeležencev občinskega prometnega tekmovanja „Kaj veš o pro-metu“. V njem so se zvrstile kolesarske ekipe osmih osnov- 1 nih šol, 40 uniformiranih pionirjev prometnikov, 40 prionirjev s skiroji in prav toliko učencev na kotalkah, za njimi pa še člani tekmovalnih komisij, člani Avto-moto društva in člani Združenja šoferjev in avtomehanikov ter vozila avto šole. Vreme žal tokrat tekmovalcem ni bilo naklonjeno. Bilo je mrzlo in deževno, toliko da ni snežilo. Ekipe so po slovesnem obhodu mesta opravile najprej pismeni preizkus znanja v osnovni šoli, nakar so odšle i. PIONIRJI PROMETNIKI. — Na občinskem prometnem tekmovanju v Brežicah so minuli teden nastopili v novih uniformah, ki so jih dobili od sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH GNEČA PA TAKA! - Tovor njaki, ki dostavljajo blago trgovinam v Brežicah, se ne držijo priporočil glede časa. Večina jih pripelje dopoldne, pri tem pa močno ovirajo promet, saj se zgodi, da se postavijo kar na sredo ceste. Tako je zlasti pred trgovinami s pohištvom. To soboto pa je zaustavil promet tovor-( njak pred trgovino z zelenjavo. Kaže " da priporočila prav nič ne zaležejo, t kot da so izrečena v veter. NOVE ŠTEVILKE. - Od ponedeljka dalje veljajo za telefonske naročnike v Brežicah nove številke, spremenjene pa so tudi številke za naročnike z območja avtomatskih telefonskih central na Bizeljskem, v Cerkljah, Dobovi, Globokem in na Jesenicah na Dolenjskem. Podjetje za ptt promet v Novem mestu je sporočilo naročnikom, da so to napravili iz tehničnih razlogov in da naj spremembo sprejmejo z razumevanjem, da bodo telefonski razgovori potekali čimbolj normalno. Nove klicne številke so objavljene v na ocenjevalno vožnjo po mestnih ulicah. Na rokometnem igrišču so se nato pomerile v spretnostni vožnji. Po končanem tekmovanju so jim v osnovni šoli razkazali prometni kabinet in jih povabili na skupno malico. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je letos prevzel kolektiv Prevoza iz Brežic. Najboljši posameznik je bil Vlado Kostevc, ki bo zastopal Brežice na republiškem tekmovanju, je član brežiške ekipe. Drugi je bil Marjan Preskar iz Artič, tretji pa Toni Ogorevc iz Brežice. Med ekipami se je uvrstila na prvo mesto brežiška, na drugo artiška in na tretje ekipa iz Velike Doline. Za republiško tekmovanje srednjih šol je svet za preventivo prijavil Gorazda Kužnika iz brežiške gimnazije, na srečanju pionirjev prometnikov pa bo zastopala brežiško občino ekipa osnovne šole iz Dobove. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je za letošnje tekmovanje kupil pionirjem prometnikom nove obleke. Z velikim veseljem so nastopili v novih, brezhibnih uniformah. J. T. imeniku za leto 1978, ki ga že prodajajo na vseh poštah. POCENITVE. - April sc pozna tudi na tržnici. Zaradi velike ponudbe se je občutno znižala cena jajc, ki so bila v soboto naprodaj že po 1,30 dinarja. Tudi solata je bila cenejša kot v trgovinah. Trg je že nekaj časa dobro založen s suho robo in izdelki iz lončevine, prihaja pa tudi veliko prodajalcev konfekcije, ki na stojnicah razobešajo najrazličnejša oblačila. Najbrž jim trgovina dobro cvete, saj se sicer ne bi tako množili. MALOMARNOST BOTRUJE -Na železniški postaji v Dobovi večkrat pride do naletov lokomotiv pri premikanju, zato je brežiška postaja milice v svojem poročilu za minulo leto opozorila na ogroženost, ki jo največkrat povzroča nepazljivost. Do sedaj se je vse končalo brez hujših posledic, s tem pa ni rečeno, da je pozornost odveč. Ceneje je preprečevati malomarnost, kot pa zdraviti njene posledice. V novem vodstvu Rebernik in Ilc 12. aprila se je konstituirala občinska skupščina. Za novega predsednika so izvolili Stanka Rebernika, za podpredsednika pa Maijana Gregoriča in Tončko Lovše. Stanetu Ilcu so ponovno zaupali dolžnost predsednika izvršnega sveta, katerega člani so: Marija Avsec, Jože Avšič, Franc Bukovinsky, Anton Držanič, Lazar Gligič, Ludvik Hren, Leopold Merhar, Franc Puhner, Angela Škaler, Anton Zorko in Slavko Sušin. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti so ponovno izvolili Roka Kržana, za predsednika zbora združenega dela Franca Filipčiča in za predsednico družbenopolitičnega zbora Mileno Jesenko. Za sekretarja skupščine so na isti seji imenovali Draga Vidmarja. STANKO REBERNIK STANE ILC 16 DOLENJSKI LIST Št. IG (1497) - 20. aprila 19?g. nejši. Ko delom — sevanju Ml^KI VESTNIK TREBANJSKE NOVICE Novo vodstvo Do izvolitve novega predsednika občinske skupščine Toneta Žiberta je prvo sejo vodil najstarejši delegat Tone Praznik iz Velikega Gabra. Po tajnih volitvah predsednika in podpredsednice občinske skupščine Ivanke Pavlin je bil z javnim glasovanjem soglasno izvoljen za predsedniki! izvršnega sveta dipl. inž. Avgust Gregorčič, dosedanji direktor Dane. Le-ta je kot mandatar za sestavo izvršnega sveta predlagal še dvanajst članov tega organa. Jože Godnjavec bo tudi podpredsednik IS in kot tak zadolžen za usklajevanje dela in vodenje občinskih upravnih organov, hkrati pa bo tudi vnaprej načelnik davčne uprave. Nace Dežman bo še nadalje načelnik oddelka za gospodarstvo, Milena Zalar načelnica skupnih in družbenih služb, Anton Perpar - načelnik oddelka za notranje zadeve, predstojnik oddelka za ljudsko obrambo pa bo po novem Jože Jevnikar, ker sedanji načelnik Tone Koščak odhaja v pokoj. V izvršni svet je bilo izvoljenih tudi vrsta zunanjih članov: Stane Kolar - za področje geodezije, komunalnih in stanovanjskih zadev ter varstvo okolja, Franc Polanko - trgovina in gostinstvo, inž. Drago Kotar -družbeno kmetijstvo, gozdarstvo, veterino in koordinacijo dela s kmetijsko zemljiško skupnostjo, inž. Pavla Kranjc -zdravstvo, socialno varstvo in skrbstvo ter raziskovalna dejavnost, Ivan Kramar - izobraževanje, otroško varstvo, kultura in telesna kultura in Tone Zaletel - sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. Na ločenih sejah zborov je bil za predsednika družbenopolitičnega zbora izvoljen Jože Tomažin, za predsednika zbora krajevnih skupnosti dosedanji predsednik inž. Ivan Gole in zbora združenega dela dosedanji predsednik Ivan Starič. Med boljšimi pridelovalci hmelja Na vrsti obnova hmeljišč in sadovnjakov — Sadijo bolj donosne in iskane sorte Razmere za lansko letino niso bile najbolj ugodne, vendar pokažejo številke za lansko gospodarjenje za družbeno poljsko proizvodnjo Pri sevniškem Kmetijskem kombinatu ugodno sliko. Povprečni lanski pridelek hmelja je znašal 14,05 centa na hektar, kar je pomenilo donos z yrha lestvice slovenskih hmeljarjev. To so dosegli v dokaj neugodni sestavi nasadov. Dvajset hektarov nasadov je bilo že v 19. letu rodnosti, kar je za hmelj že velika starost. Zato so * lotili temeljite obnove. Samo v tem letu bo obnovljenih 16,8 ha zemljišč. Pet hektarov je Poklicni predsednik Na prvi seji občinske skupščine novega sestava je bil za predsednika izvoljen dosedanji predsednik Janko Rebernik. To odgovorno dolžnost naj bi po novem opravljal poklicno, kot je v večini občin. Za predsednika družbenopolitičnega zbora je bil izvoljen prof. Jože Bogovič. Zboru krajevnih skupnosti bo predsedovala Anica Horjak, zboru združenega dela pa Miha Go-Učnik iz Stillesa. Izvršni svet bo tudi vnaprej vodil dosedanji predsednik Mihael Keršič. Sprememb ni v sestavi predstojnikov posameznih upravnih organov, ki so hkrati tudi člani IS: Franc Lipovšek -načelnik oddelka za gospodarstvo, Anton Medved - notranje zadeve in obča uprava, Drago Lupšina - ljudska obramba in Jože Žveglič - davčna uprava. Ostali člani izvršnega sveta so: dipl. ekon. Marinka Pucelj-Arandjelovič — gospodarstvo in načrtovanje, Jože Bavec iz Šentjanža - notranje zadeve, varnost w družbeno samozaščito, Emest Kolman - malo gospodarstvo, Franc Ogorevc - gospodarski razvoj in načrtovanje, Drago Perc - razvoj industrije, .Oton Sket - komunala, stanovanjsko gospodarstvo, gradbeništvo in promet, Rado Umek - trgovina, gostinstvo in turizem, Slavko Vilčnik - razvoj in industrije, anika Zemljak - družbene dejavnosti in inž. Srečko Žveglič -kmetijstvo in gozdarstvo. obnovljenih v Kompolju, V Šentjanžu pa 3,55 ha. Po novem zasajajo le iskano domačo sorto aurora. S temi obnovami bodo imeli pod visokorodnimi sortami hmelja 40 odst. površin. Predvidene obnove hmeljišč obetajo zadovoljivo izpolnitev srednjeročnega načrta. V teku je tudi obnova sadovnjakov. Med tem je tudi sedemnajst hektarov sadovnjaka v Sevnici. Polovica te površine je „POPRAVNI“ SKLIC Skupščina kluba samoupravljal-oev v Sevnici minuli četrtek zaradi nesklepčnosti ni mogla delati. Manjkalo je preccj delegatov iz združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih podpisnikov. Klub orje ledino, zastavljeni program za vnaprej ni skro men, predvsem pa terja boljše delo kluba vsaj aktivnost njegovih delegatov. Do pravilnega zagona bi k delu lahko pomagale družbenopolitične organizacije v vseh sredinah, posebno še tam, kjer doslej za dejavnost kluba ni bilo zadostnega odziva. NOVO VODSTVO Na sobotni programski in volilni konferenci občinske organizacije ZSMS v Sevnici so izvolili novo vodstvo občinske konference. Za predsednika je bil izvoljen Miran Seničar iz Kopitarne, za sekretarja pa Peter Žuraj. Med najuspešnejšimi komisijami v minulem obdobju je bila komisija za kulturo. Pohvaliti velja tudi udeležence lanske mladinske delovne brigade v Posočju in Goričkem, saj so dobili laskava republiška priznanja. V NOVI SESTAVI Minuli teden izvoljeni novi člani izvršnega sveta sevniške občinske skupščine se bodo jutri sestali na prvi seji. Med drugim bodo obravnavali okvirni načrt dela tega organa do konca leta, se opredelili do nekaterih inačic možne modernizacije ceste Sevnica-Blanca in razlastitvi nekaterih zemljišč, namenjenih za gradnjo stanovanj v Šmarju. že zasajena z novimi sortami jablan. Za prihodnje leto jim preostaja še zamena dotrajanih strojev, predvsem pa nakup sodobnejših A ŽELEZNIK Ne raste samo od sebe Solarji pogozdovali V zasebnih gozdovih sevniške občine je bilo v začetku aprila živo kot prva leta po vojni. Šolaiji, v glavnem učenci osmih razredov sevniške in krmeljske osnovne šole, so sadili smrečice. Jože Šinkovec: „Šolaiji so delali z ramo ob rami s svojimi razredniki in ostalimi učitelji." Najbolj pridni razredni kolektivi so si tako zagotovili nekaj denarja za zaključni šolski izlet. Delo je skrbno spremljal vodja kooperacijske enote pri TOK brežiškega Gozdnega gospodarstva v Sevnici Jože Šinkovec. „Učenci osmih razredov so zasadili okrog osem hektarjev s 15.000 smrečicami. Norma za gozdnega delavca za en delavnik je od 160 do 200 sadik. Tega sicer ni bilo mogoče doseči, vendar so otroci vseeno naredili več, kot smo mislili," jih pohvali. Šolaiji — prišli so tudi brežiški gimnazijci - so sadili po zasebnih gozdovih na Trebelnem nad Šentjanžem, na Jablanici in v gozdovih okrog Zabukovja ter Pokleka. To pomlad bo pogozdenega še dosti več. Delavci naj bi poleg tistega, kar so zasadili mladi, posadili še v zasebnih gozdovih 90.000 sadik na okrog 38 hektarjih. V družbenm sektorju v tozdu Gozdarstvo Sevnica bodo to pomlad na vsem območju zasadili smrečice na 20 hektarih gozdov. Vse površine so večje od hektara; največje delovišče je na Lepem dobu, kjer pogozdujejo devet hektarjev. ZAUPANJE - Prva seja delegatov novega sestava občinske skupščine je bila v glavnem posvečena volitvam. V tajnem glasovanju za predsedstvo republike so se delegati vseh treh zborov soglasno izrekli o celotnem vodstvu. Temu primerna je bila tudi udeležba: tako v zboru krajevnih skupnosti in združenega delaje bila stoodstotna. (Foto: Železnik) Ročni mešalci ne dohajajo več Skupščina in delegatska baza: torišče za enakopravno reševanje vseh težav in razvoja Iz besed T. Žiberta Tregrad je v Trebnjem postavil betonarno — Beton tudi za zasebne graditelje Tregrad si je pred nedavnim omislil pravo betonarno. Mešanje vse večjih potrebnih količin betona v običajnih mešalcih je postajalo že ozko grlo, za to težaško delo pa tudi že manjka ljudi. Nova betonarna lahko da na uro petnajst kubikov betona, z „mlinčkom“, kot v šali pravijo mešalcem, pa se za kubik betona na uro muči do šest delavcev. Za betonarno lahko skrbi le en delavec. Prvovrstno težavo predstavlja zaenkrat dobava gramoza. Rečnega proda ni v vsej okolici, zato morajo zaenkrat voziti gramoz celo s Krškega polja. Dogovarjajo se s Kmetijskim gospodarstvom Slovenska vas, ki bi blizu Slepšeka pri Mokronogu lahko zagotavljalo primeren material. Zgraditi bi bilo treba le primemo separacijo. Če bi jim uspelo dobiti ustrezen gramoz bliže, bi bil lahko tudi beton ce-bo betonarna pričela z - minuli teden je v glavnem manjkal le še električni priključek — bodo lahko iz nje dobili beton tudi drugi graditelji, ne nazadnje tudi zasebniki. To lahko postane v novi cementni krizi, (le katero gradbe- no' sezono je še ni bilo? ) še posebno vabljivo, saj Tregradu cementa pravzparav ne bi smelo zmanjkati. Pogodbe imajo sklenjene kar s tremi dobavitelji. Ker uporabljajo cement v razsutem stanju iz silosa, gaje tudi lažje zagotavljati kot, npr. v vrečah. Za razvažanje betona imajo naročen kamionski mešalec. Kot zagotavljajo v Tregradu, bo cena betona iz betonarne konkurenčna. A. ŽELEZNIK Vsakdo se naj počuti enakega STRUMNI ŽE NAJMLAJŠI -Na občnem zboru Gasilskega društva Boštanj je v nedeljo predsednik Alojz Zagrajšek podelil pred člani potrdila izprašanim pionirjem. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki pobratenega društva Brezje pri Ljubljani. (Foto: Železnik) UBRO ZASTAVLJENO - Letos je bil na novo zasajen sadovnjak Jevnici. S sadjarstvom je tesno povezano tudi čebelarstvo. Na j S* sliki: živahen promet na čelu Repaijevih panjev. (Foto: Že- SEVNIŠKI p Raeho tudi ob Četrtkih - Post • k° -^^iška lokalna radijska tPj aja oddajala svoj spored štirikrat So?ensk°. Razen nedelje, srede in h j?te bo oddajala od danes dalje 01 ob četrtkih od 16. do 17. ure. A AMD ZA PRAZNIKE - Sevniško fct^oto društvo prireja tudi za osnje prvomajske praznike že tra-silj1°nalni izlet članov z lastnimi vo-*• Iz Sevnice se bo kolona vozil z 2q,t' Potrebnim odpeljala v soboto, kov,maia’ °b 6. uri. zjutraj. Se do n^anameravajo pripeljati v crikve-„ “hotel Omorika, kjer se naj bi Uziij tudi kaj čarov morja. Sele 2. p p P° zajtrku naj bi ponovno za-plai .Pfoti domu. Bivanje s stremi tJio Tnmi Penz'°ni velja za člane sa-*. 205 dinarjev za osebo, za otroke lej Ov do sedmih let je treba plačati Pril ^‘najrev. Pol stroškov namreč speva društvo. Prijave sprejemajo P*sami društva samo od 14. do 15. PABERKI ure, danes, jutri in v soboto. Sicer je morje za praznike po hotelih v glavnem že povsod oddano. Udeleženci vsakoletnih izletov so bili doslej vedno zadovoljni. PRIKOLICA ZA DOPUST - Sev-niški AMD je lani kupil tudi turistično prikolico s štirimi in enim pomožnim ležiščem. Po vsej verjetnosti jo bodo tetos za svoje delavce postavili v bližini Biograda ali Bori-ka pri Zadru. Ves čas ne bo zasedena, zato jo člani lahko tudi najamejo od 1. junija do 15. julija in od 15. avgusta do 30. septembra. Prijave sprejemajo v pisarni društva do 25. maja, kjer je mogoče tudi obnoviti članarino. V SLUŽBI REDA - Sentjanški šolaiji tudi letos skrbijo za red in snago v kraju. Že lani so ob pomoči krajevne skupnosti razpostavili po kraju koške za odpadke. Novi predsednik občinske skupščine Trebnje Tone Žbert je po izvolitvi in običajni zahvali za zaupanje opozoril na nekatere stvari, ki se ponavadi kar nekako izmuznejo ob takšnih bolj slavnostnih prilikah. kljub uspehom pri razvoju v preteklosti zastaviti vse sile tudi vnaprej. Delegati se bodo morali zavzemati za dosledno uresničevanje sprejetega srednjeročnega načrta in pripravo novega. V industriji se je treba zavzemati med drugim za tehnološko dognanost proizvodnje. Pozornost v naslednjih štirih letih bodo posvečali tudi komunalnim vprašanjem, stanovanjski gradnji, trgovini, obrti, gostinstvu, turizmu in seveda, tudi kmetijstvu. IZ KRAJA V KRAJ Kot je poudaril uvodoma, to ni bila prilika za programski govor, navsezadnje programe sprejema sama skupščina. Ob začetku tako imenovanega drugega mandata delegatskih skupščin je primerneje opozoriti na odgovornost vseh delegatov v odločanju in sami pripravi odločitev. Ob tem sta zelo dobrodošla tovariško sodelovanje in strpnost, da sc bo delegat do delegata čutil enakopravnega. V dosedanjih ocenah delegat-' skega sistema ni manjkalo pripomb na delo družbenopolitičnega zbora. Predsednik Žibert opozarja v vlogi tega zbora na aktivnost družbenopolitičnih organizacij kot pomoč samoupravljanem in občanom pri re-družbenih vprašanj in od-lokalizma. skupščina v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu ne bo dopuščala nobenih manipulacij. Dohodek se mora vedno vračati k delavcem," je dejal odločno novi predsednik. Razumljivo je, da mora trebanjska občina DO PRAZNIKA ASFALT - V vrsti krajev na območju krajevne skupnosti Šentrupert hitijo z zemeljskimi deli pred asfaltiranjem cest. Tako pričakujejo asfalt za cesti Vrh - Kamnje - Draga, v Bistrici, tik pred zaključkom so bili že minuli teden na cesti Sttaža - Sotla. Če se bo novomeško Cestno podjetje držalo pogodbe, bo lahko vse nared do konca aprila. POMAGAJ SI SAM - Udarne jame na občinski cesti pri Prelesju so že večkrat prišla med tako imenovana delegatska vprašanja občinske skupščine, kar seveda ni bilo zadosti, da bi jih „Tregrad“ kot vzdrževalec tudi zakrpal. Domačini so se na kraju znašli tako, da so zmešali nekaj betona in kar uspešno zalili nevarne luknje. PROMET PA TAK! - Kdo bi si mislil, da po cesti Prelesje - Šentrupert - Slovenska vas vsak dan zapelje kar 36 avtobusov! Cesti se to pozna, čeprav ne premore niti zapornega asfaltnega sloja. V programu komunalne skupnosti je letos le predviden, natančno za pasje dni v juliju. Krajani računajo, da bo komunalna skupnost poravnala račun v celoti, kot se za občinsko cesto spodobi. Čakanje pod streho - Predvidoma do konca meseca naj bi v Slovenski vasi, Prelesju in Šentrupertu pridobili tri pokrita avtobusna cakališča. Lične hišice iz Trimovih plošč naj bi v notranjosti premogle tudi kakšno klop. NOC V DAN - Do krajevnega praznika naj bi zasvetilo 14 svetilk javne razsvetljave v Slovenski vasi, na Rakovniku, v Prelesju in Bistrici MSMSM17 Uspehi lanskega gospodarjenja ) " ■" ' _ V lanskem letu je imel izgubo le kanižarski rudnik, pa še tam so jo v primerjavi z letom| poprej zelo zmanjšali — Se vedno prenizka akumulacija Gospodarstvo v črnomaljski občini je v lanskem letu ustvarilo 1,386.083.000 dinarjev celotnega prihodka, kar jeza 38 odstotkov več kot v letu 1976. Največji porast celotnega prihodka je dosegla Iskra iz Semiča — za 105 odst. Večji del celotnega prihodka so črnomaljski OZD in tozdi ustvarili s prodajo blaga na domačem trgu.lcar 53 odstotkov. Dohodek se je v primeijavi z letom 1976 povečal za 30 odst. PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE Letošnja priznanja Osvobodilne fronte bodo v črnomaljski občini podelili na slavnostni seji občinske konference SZDL v sredo, 26. aprila. To visoko priznanje bodo dobili: gasilsko društvo iz Vinice; Lojze Kambič, kmet iz Gradnika; Ciril Po-žek, kmet iz Pobrežja; Zora Prhne, ravnateljica vzgojno-varstvenega zavoda Oton Zupančič iz Črnomlja, in Zvone Planinc, uslužbenec iz Črnomlja. in znaša 434,549.000 dinarjev. Medtem ko so poslovno leto 1976 štiije tozdi zaključili z izgubo, je imel lansko leto izgubo le kanižarski rudnik, znaša pa 467.000 dinarjev. Povedati je treba, da je rudnik kljub težkim pogojem zmanjšal izgubo iz 1976 za več kot 80 odst. Tudi akumulacija je bila v lanskem letu nekoliko večja kot leto poprej, vendar še zdaleč ne taka, da bi zagotavljala bolj dinamičen razvoj gospodarstva. Konec lanskega leta je bilo v črnomaljski občini v družbenem sektoiju zaposlenih 5.527 ljudi, od tega kar pet tisoč v gospodarstvu; delež zaposlenih žensk znaša že 45 odst., zaposlenost pa se je v primeijavi z letom poprej povečala za skoraj šest odst. Za prihodnje leto Obveznice za napredek V črnomaljski KS bodo z obveznicami krajanov opravili vrsto komunalnih in drugih del predvidevajo, da se bo v gospodarstvu na novo zaposlilo okoli 620 delavcev. Poprečni osebni dohodek v | občini je za 1977 znašal 4.082 dinaijev, kar je sicer skoraj za 23 odst. več kot leto poprej, vendar še vedno precej pod republiškim poprečjem - 4.844 dinaijev. Pet uvoznikov: Iskra, Belt, IMV, Beti in rudnik Kanižarica je v lanskem letu uvozilo za 157,999.000 dinaijev blaga, kar je za 80 odst. več kot leto poprej. Celih 72 odst. celotnega uvoza odpade na Iskro, ki pa je tudi največ povečala celotni prihodek. Za letošnje leto načrtujejo za 280.505.000 dinarjev uvoza, največ pa bo uvozil Belt, ki kupuje opremo, potrebno za razširitev svoje proizvodnje. Izvoz pa se je v lanskem letu v primeijavi s 1976 povečal za dobrih 20 odst. in je znašal naijev, odst. izvozila semiška Iskra. V letošnjem letu naj bi se izvoz povečal za okoli 40 odst. in naj bi znašal nekaj manj kot 300 milijonov dinaijev. A. B. Tako kot vse krajevne skupnosti v občini, ima tudi KS Črnomelj veliko potreb in načrtov, vendar premalo denarja, da bi lahko vse uresničila. Črnomaljska krajevna skupnost ima komaj dovolj sredstev za najnujnejša dela, kot so vzdrževanje javne raz svetljave, čiščenje ulic, urejanje zelenic in podobno. Da bi krajevna skupnost Črnomelj hitreje napredovala, so začeli akcijo za darovanje obveznic posojila za ceste. Za razna komunalna in druga potrebna dela naj bi vsako gospodinjstvo v krajevni skupnosti dalo obveznice v vrednosti 1.500 dinarjev, tisti, ki nimajo obveznic, pa naj bi prispevali ta znesek. Vsak krajan lahko določi, za katero od del iz spiska namenja svoje obveznice oziroma denarni prispevek, kako in za kaj je bil porabljen njihov denar. S tako zbranimi sredstvi krajanov in delovnih organizacij namerava KS letos urediti ceste, ki so v planu KS za 1978, urediti parkirni prostor pri pokopališču, postaviti spomenik 120 padlim borcem NOB iz območja KS Črnomelj; v načrtuje še položitev asfaltne prevleke na Ulici O. Zupančiča in Pod smreko, popravilo podpornega zidu v Kolodvorski ulici, ureditev parkirišča v Ulici 21. oktobra, ureditev peš poti na Belokranjski cesti, ki naj bi dobila tudi kanalizacijo in cestno razsvetljavo; še en parkirni prostor bo na Semiški cesti, Vranoviči naj bi končno dobili telefon, Kočevje javno razsvetljavo; v načrtu je tudi ureditev otroškega igrišča v Črnomlju, trim steza pri Sobostjanu, odkup Kobetičevega gradu, ki je nujno potreben popravila, ter izdelava načrtov za adaptacijo cerkve sv. Duha, ki naj bi služila za kulturne prireditve. Obveznice zbirajo v pisarni krajevne skupnosti, Pod smreko 1. 1 ZANIMANJE ZA DOMAČI FILM — Že dolgo ni bila dvorana kulturnega doma tako polna kot prejšnji teden v sredo, ko so si učenci črnomaljske osemletke ogledali slovenski mladinski film „Sreča na vrvici". ČRNOMALJSKI DROBIR PTIČKI BREZ GNEZDA - Dra-gatuš je bil pred časom znano kulturno središče, kjer je delovala folklorna skupina, pevski zbor, dramska sekcija. Potem je kulturno življenje skoraj popolnoma zamrlo. Sedaj pa so mladi po dolgem času pripravili znano mladinsko igro „Ptički brez gnezda". Mladi igralci so z nastopi v domačem kraju in na gostovanjih po Beli krajini poželi veliko priznanje za zelo dobro naštudirano predstavo. So ti „ptički“ lastovka, ki bo prinesla kulturno pomlad v Draga-tuš? CARINA ZA BRŠLJANOV LIST - Prejšnjo soboto je šla folklorna skupina iz Semiča na izlet v Padovo in Benetke. Med njimi sta bila tudi harmonikaš Alojz Zeljko-Starc in Anton Plut-Plutek, ki na bršljanov list zaigra tako, kot bi imel klarinet. Tja grede so na meji prijavili liarmo- 210,555.000 dinaijev, od tega pa je skoraj 40 odst. vrednosti niko in Plutkov ,,klarinet**. Ko so se vračali, pa je carinik hotel videti inštrumenta. Sele ko je Plutek zaigral na sporni ,.klarinet**, se je carinik pomiril in ni več vztrajal, da je treba plačati carino. ZANIMANJE ZA PREDAVANJA - Zlasti na deželi so zdravstvena predavanja, ki jih organizira komisija za zdravstveno-vzgojno dejavnost pri občinskem odbrou Rdečega križa, zelo dobro obiskana. Zdravniki in drugi predavatelji znajo ljudi na poljuden in vsem razumljiv način seznaniti z boleznimi današnjega časa in jim svetovati, kako se jih lahko ubranijo. Računajo, da bo letos v vseh večjih krajih v občini okoli 30 zdravstvenih predavanj; prav tako nameravajo v teh krajih organizirati „šolo za zdravje**, v kateri bodo obravnavali osem tem, v osemletkah pa devet 20-urnih tečajev prve pomoči I L RAZSTAVA DRUŽBOSLOVNE LITERATURE - Razstavo družboslovne literature si je v matični knjižnici v Metliki od 31. marca do 16. aprila ogledalo veliko občanov. Osnovna šola je za učence sedmih in osmih razredov pripravila organiziran obisk. (Foto: Rudi Vlašič) RAZŠIRITEV METLIŠKEGA VODOVODA V kratkem se bodo začela dela V la mi razširitev metliškega vodovoda o« Veselice do križišča CBE in Tovaf niške ceste. Projekt je izdelan, zago tovljena so tudi sredstva, in sicer oi vodne skupnosti in programa javni) del. Novi del Metlike se že dalj čas otepa s težavami z vodo, ker so ce* od Veselice do zdravstvenega dom* preozke in tako novi del ne dot dovolj vode. Seveda razširitev ni dolgočasna rešite vprašanja oskrbe z vodo. Tl problem bi dokončno spravili dnevnega reda le z zajetjem Krupi«; o čemer se obe belokranjski občini že dalj časa pogovarjata. Vprašanj« je seveda denar, saj zahteva projekt veliko sredstev. B „Zi nimi sku Nai uresn sov, s sedanji! llasti tozdi Vo sednil kale v »em i di, da kandi Če poprimejo vse pridne roke V krajevni skupnosti Jugorje velja pravilo: česar se lotijo, to uresničijo O NALOGAH ZK PO KONGRESU V petek, 14. aprila, je bila v Črnomlju razširjena seja komiteja občinske konference ZKS, na katero so bili vabljeni tudi predsedniki komisij pri komiteju, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delegati na 8. kongresu ZKS. Na seji so ocenili predkongresno vzdušje v občini ter določili naloge Zveze komunistov v občini po kongresu, kakor jih opredeluje resolucija 8. kongresa, ter v luči družbenopolitičnih in gospodarskih razmer v občini. KDAJ DOVOLJENJE ZA KAMNOLOM? Krajevna skupnost Stari trg si prizadeva, da bi dobila dovoljenje za izkoriščanje kamnoloma pod Starim trgom. V KS imajo okoli 7 km vaških poti, ki jih je potrebno vzdrževati, vendar nimajo potrebnih sredstev, da bi material - predvsem gre tu za gramoz - kupovali drugje. Poleg tega bi bilo tako kupovanje nesmotrno, dokler jim njihov kamnolom stoji neizkoriščen. Upajo, da bodo kmalu dobili potrebna dovoljenja, da se bodo lahko lotili popravila poti. Kaniiarica kmalu s polno poro Letos bodo v rudniku nakopali 110 tisoč ton premoga V marcu so kanižarski rudarji nakopali 8.300 ton premoga, kar je okoli 80 odstotkov proizvodnje iz istega meseca leta 1976, sc pravi pred pogubnim vdorom vode v jamo. Že ta podatek jasno govori, da se življenje v rudniku vrača v nor-malenn delovni tir in da je sanacija uspela. Vsi rudarji, ki so se zaradi nesreče morali preseliti na druga delovna mesta v občini in zunaj nje, so se vrnili v Kanižarico, kjer je sedaj zaposlenih 365 ljudi, toliko kot pred naravno nesrečo. Prej so v Kanižarici nakopali okoli 125 tisoč ton premoga na leto in računajo, da bodo mesečno poprečje teh let dosegli že čez mesci ali dva. Po energetskem planu Slovenije naj bi kanižarski rudnik dajal 100.000 ton premoga na leto do leta 2.000, vendar kanižarski rudarji že za letos predvidevajo, da bodo nakopali okoli 110 tisoč ton črnega zlata. Tudi proizvodnja v obratu industrijskega gradbenega materiala dobro teče, saj so plan za marec presegli količinsko in finančno. V prihodnjem mesecu bo ta obrat dobil streho nad ploščadjo za izdelavo betonskih zidakov, tako da proizvodnja ne bo več odvisna od vremena, s tem pa sc bo gotovo povečala tudi proizvodnja. V Kanižarici si veliko obetajo od projekta za proizvodnjo plinskih naprav za motoije z notranjim izgorevanjem. Prav sedaj je v izdelavi deset prototipov te naprave. A. B. Pred kratkim so v krajevni skupnosti Jugorje ustanovili gasilsko društvo in tako imajo sedaj vse KS svoja gasilska društva, kar je gotovo velikega pomena za požarno varnost v občini. Naloga gasilskih društev namreč ni samo gasiti požare, marveč tudi vzgajati ljudi, opozaijati na nevarnost požarov. V KS Jugorje, ki šteje le ne- silsko društvo trideset članov, kaj več kot dvesto ljudi, ima ga- „Toliko nas je bilo na ustanovnem zboru, upamo pa, da se bo število članov še povečalo,“ je povedal Peter Badovinac, ki je med drugim predsednik krajevne konference SZDL in član sveta krajevne skupnosti. „Na-sploh lahko rečem, da so naši ljudje pripravljeni delati in tudi z denarjem pomagati pri napredku KS. Vse akcije, ki se jih lotimo, tudi izpeljemo; družbenopolitične organizacije delajo z roko v roki. Člani vodstev organizacij so obenem tudi v svetu krajevne skupnosti, v delegaciji za občinsko skupščino, krajevna konferenca SZDL pa je sestavljena v glavnem iz predsednikov vseh družbenopolitič- Vinograd in pevski zbor 31 let metliškega društva upokojencev Metliško društvo upokojencev šteje 476 članov; lani je minilo trideset let od ustanovitve društva, to obletnico pa nameravajo proslaviti letos, ko bodo, tako si vsaj želijo, organizirali tudi sre-čanje vseh belokranjskih upoko-encev. Jože Matekovič, 73-letni upokojeni sodni uradnik, je že 13. leto tajnik metliškega društva upokojencev. Čeprav ima društvo uradne ure dvakrat na teden, je prizadevnega in natančnega tajnika moč skoraj vsak dan dobiti v društveni pisami pri metliški železniški postaji, tako daje delo sproti opravljeno in da so vse stvari na svojem mestu. „Društvo vsako leto prireja za svoje člane izlete po domovini. Parav tako društvo skrbi za rešitev stanovanjskega vprašanja članov; pred dvema letoma smo kupili tri stanovanja, potem pa smo ves denar, ki smo ga imeli, in vsa sredstva, ki naj bi jih dobili do 1980, namenili za gradnjo prizidka doma počitka v Metliki. V prejšnjih letih je društvo skrbelo tudi za nabavo premoga za člane, sedaj pa to ni več potrebno, saj imajo v glavnem vsi, ki stanujejo v svojih hišah, in oni, ki so v blokih, centralno kurjavo,“ je povedal Matekovič. V letošnjem letu bi društvo rado asfaltiralo dvorišče pred hišo, v kateri je upokojenski klub in pisarna, bife pa dajejo v najem. „Ta bifeje na dobrem glasu zaradi solidne postrežbe in ga zlasti poleti, ker je blizu Kolpe, radi obiskujejo naši člani pa tudi upokojenci iz sosednjih hrvaških Itajev." V načrtu imajo tudi obnovo sosednje stavbe, ki je prav tako last društva. 2e dalj časa pa je naša velika želja, da bi ustanovili pevski zbor. Nasploh v našem društvu ni nobenega kulturnega in športnega življenja, kar je gotovo velika pomanjkljivost. Skoraj vsak naš član ima vrtiček, košček vinograda, ki ga obdeluje in neguje, tako da jim za družabno življenje ostane bolj malo časa. Kljub temu mislim, da bi si za pevski zbor vzeli čas, nikakor pa ne moremo dobiti pevovodje," pravi Matekovič. A. B. nih in drugih organizacij in din štev. Tako je tudi lažje spodi uditi ljudi,“ je povedal Badov nac. Pred dvema letoma so v K obnovili in posodobili elektrii no omrežje, pri čemer so kra jani z delom in materialom pri-spe vali tretjino vrednosti vseh del „Zato je bilo delo hitro in i t IZOBRAŽEVANJE MED KONGRESOMA V metliški občini so v času med 7. in 8. kongresom Zveze komunistov Slovenije še posebno pozornost posvetili idejnopolitičnemu izobraževanju članov ZK. V tem času je končalo občinsko politično šolo 128 občanov, kar je več kot četrtina vseh članov Zveze komunistov v občini. SEZONA ZA ASFALTIRANJE 2e lani je bila podpisana pogodba s podjetjem ..Slovenija ceste** za asfaltiranje 1.800 metrov dolge ceste Dole-Drage-Ravnace. V lanskem letu del niso mogli opraviti, sedaj pa so vsa zemeljska dela že narejena in računajo, da se bodo prebivalci teh krajev najkasneje do 1. maja vozili po asfaltu. Ko bodo delo opravili, se bodo stroji preselili na cesto Radoviči - Zelebej, kjer bodo položili okoli 1 km asfalta. Tako bo Božakovo končno s sodobno asfaltno cesto povezano z občinskim središčem. Peter Badovinac: „Prva nalog? je posodobiti vaške poti.“ uspešno narejeno. Za letos imamo v načrtu posodobitev vaških poti; vseh vaških poti v KS je 2.200 m, vendar za enkrat še nimamo niti metra asfalta. Lani smo prebili novo traso za cesto v vas Jugoije, sedaj pa bomo delo nadaljevali. Največja težava je, da je KS praktično brez denarja, edini dohodek je izkupiček od veselice, ki jo priredimo vsako leto za krajevni praznik 4. julij. Tako smo največ odvisni od dela in prispevka ljudi. Kljub temu upamo, da nam bo letos uspelo posodobiti vaško pot za Sela in Škemlje-vec. Tudi gasilsko društvo bo gotovo pripomoglo k še bolj zavzeti dejavnosti za napredek krajevne skupnosti. Čeprav je komaj ustanovljeno in nimajo še niti opreme, že delajo načrte: njihova velika želja in potreba je gasilski dom, ki pa ne bi služil samo gasilcem, marveč bi bil večnamenski dom za potrebe vseh družbenopolitičnih organizacij in društev v krajevni skupnosti. a.b. Sprehod po Metliki ZDRUŽENJE OBRTNIKOV JE pripravilo prvi obrtniški ples v menzi Kmetijske zadruge blizu vinske kleti. Za postrežbo so poskrbeli natakarji iz hotela Bela krajina, po pijačo pa ni bilo treba iti daleč. Ples z bogatim srečolovom je bil dobro obiskan. Gotovo je vzrok temu ta, da so hoteli krajani videti obrtnike vsaj na zabavi, če nekaterih že domov ne morejo dobiti. MATURANTKE DRUGE GENERACIJE srednje tehniške tekstilne šole iz Beti pa so vabile na ples v semiški hotel Smuk, in sicer preteklo soboto. Ljudi s srbečimi podplati ni manjkalo, maturantke pa čaka maja še zrelostni izpit. Ce sc bodo tako odrezale kot v Semiču, bo uspeh več kot zadovoljiv. ZELENO KRILO IZ DIOLENA je viselo dalj časa v pisarni metliške banke. Uslužbenke so pripele nanj listič ,.najdeno**, toda dolgo časa se ni nihče oglasil, četudi so po delovnih organizacijah razglasili, da hodi naokoli nekdo brez krila. Končno je prišla po najdeni predmet mlad* delavka iz Kometa. Nihče je ni vprašal, kaj je počela, da je izgubila krilo. ŽEPNE MODNE REVIJE DELOVNE ORGANIZACIJE BETI n* Vinomeru gredo počasi h kraju, * pa že ve, da so bile učinkovite. N8’ slednji teden bo krenila ekipa ljudi * kolekcijo vred v Novi Sad, Osijek in Subotico zaključevat količine rt jesen-zimo 78. Pokazalo se je namreč, da je zelo težko primerno predstaviti kolekcijo, ki jo potni* prinese v kovčku, največkrat zmee' kano in neugledno. PRVOMAJSKE PRAZNIKE BODO preživeli Metličani vsak V? svoje. Nič se ne ve, da bi pripravljaj katera od delovnih organizacij skupinske izlete, kar tako in tako ni b la praksa v preteklosti. Zagoreli b°j do kresovi, ob katerih bodo krtP kulturni programi, ki se bodo nadaljevali v bližnjih gostiščih. Sa P® odpravljajo posamezniki tudi kan1 dlje, stran od poznanih obiaz°v’ kjer si da lahko človek duška. metliški tednik St. 16 (1497) - 20. aprila 1978 DOLENJSKI LIST Boj za samoupravljanje se nadaljuje iaflla mnogih področjih delavec še nima vseh pravic — Komu smo zaupali najodgovornejše -J dolžnosti? - Predsednik OS inž. Savo Vovk, IS pa Alojz Petek . »Zavedamo se, da je pred nami obilo nalog, kijih bomo s skupki močmi lahko uresičili,“ je poudaril predsednik občinske s foP^ine inž. Savo Vovk po ponovni izvolitvi 12. aprila na seji OS. .^Nadalje je menil, da bo tudi v bodoče potekalo delo OS v smeri ^eaiičevanja ustave, zakona o združenem delu in dnigih predpi- jvaf agO’ rod vnil časi cei □mi JoH anji iitei T» li i lice čini jnje ti se pravi tako, da bo delavec vedno boli gospodar svoje usode, pa da bo odločal o ustvarjanju in delitvi dohodka v svojem Volitve predsednika in podpredsednika občinske skupščine so pote-* v senci zapletljajev v predvolil-*en> postopku. Posledica tega je turi’ ^ je od 83 oddanih glasov dobil ^didat za predsednika Savo Vovk Predlagane liste za republiške organe so bile soglasno izglasovane, posamezni kandidati za delegate zveznega zbora zvezne skupščine pa so dobili od 81 do 83 glasov, kakor je bilo največ možnih. Vseh 83 glasov je dobil tudi kandidat iz kočevske občine Miha Briški. e ti ^^OJZ PETEK je bil ponovno ul Goljen za predsednika izvršne-jsveta občinske skupščine Kočevje. Rodil se je 1936, po j Poklicu je diplomirani pravnik. h Kolpske doline sl Nas NI USPEL - Zvedeli smo, na tekmovanju v „Žabarski no-1> ki je bila pred kratkim v Lok-na Hrvaškem, nastopil tudi naš Predstavnik iz Pirč. Posebnega uspe- •u dosegel, ker njegove žabe niso počile daleč, čeprav jih je prej va-Zmagala je domačinka iz Lokev, ^tere žabe so skočile 70, 80 in 90 cm. Nagrada je bila popolna smu- ^iska oprema, vstopnina za to turi-stlčno prireditev pa kar 100 din. * uMRL MOJSTER ZA VSE -"ed kratkim so pokopali Jožka Mi-. elčiča iz Blatnika na Hrvaškem, ki J® bil tako rekoč mojster za vse, saj J® opravljal vodovodna, ključavni-®ska in mehaničarska dela. Bil je s°ber in povsod priljubljen. Njegova J® za hrvaško in slovensko stran ° Franc Grubar, Mirko Ccmič, člani Novolesa, Straža; Olga Vidrih m Neži Godler, članici Laboda, Novo mesto; Vide Ravbar, član N°vo-grada, Novo mesto; Ana Kabur in Muharcm Šubašič, člana Krke. tovarne zdravil, Novo mesto; Alojz Turk, Karlo Majetič, Fanika Tckavec, Dušan Gajič, Nikola Pevec, Jože Kralj, Silvo Kostrevc,^ Franc Pcr in Anton Vrtačič, člani IMV Novo mesto; Slavko Klobučar, član VGP Novo mesto; Alojz Tekavec in Anton Klobučar, člana Strešnika; Alojz Blažič, Stanko Stanič, člana Novoteksa, Novo mesto: Stanislav Udovč, mizar iz Črmošnjic; Vinko Kobe, elan osnovne šok. Stari trg; Andreja Kuhar, članica splošne bolnice, Novo mesto; Jože Kraševec, član Ele, Novo mesto. DOLENJSKI LIST Št. 16 (1497) - 20. aprila 1978 TELEVIZIJSKI SPORED Četrtek, 20. iv. trgovska hiša maximarket Ljubljana I© 1 9.00 TV V ŠOLI: Kmečki upor na Hvaru, Avstralija, Elektronika Med prevodniki in izolatorji ni 0stoe meje, velik pomen v elektrotehniki pa imajo polprevodniki. Zadnji prispevek bo učence poučil, d® so 1948 odkrili povsem nove last-aosti polprevodnikov, ki so bile osnova za nezadržni razvoj elektronke. 10.00 TV V ŠOLI: Francoščina J0.30,TV V ŠOLI: Risanka, Fizika J5.00 TV V ŠOLI, ponovitev J6.00,ŠOLSKA TV: Turizem, Mine n> eksploziv v begu proti tankom Zemljepisne značilnosti so gotovo Jelikega pomena za razcvet turizma, “estrost reliefa, podnebja in še česa le Že pred desetletjem in več pripomogla k temu, da je Jugoslavija zaslovela tudi kot turistično zanimiva *®ava. Dolgo je bila za turiste vab- ljiva zlasti jadranska obala, v zadnjem času pa privablja tudi notranjost Prvi prispevek bo učencem pokazal m ožnosti za še hitrejši razvoj turizma, iz drugega pa bodo izvedeli, da tank le ni tako varna trdnjava, kot se zdi na pogled. Katere so njegove šibke točke? 17.05 POROČILA 17.10 VELIKE REKE: NIL 18.10 OBZORNIK 18.25 PROFESOR BALTAZAR 18.40 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TV DNEVNIK 20.00 OBLEKA, TO SEM JAZ Stara kost. Tak je naslov tokratne zgodbe o svečani črni obleki, v katero se ljudje odenejo ob posebno pomembnih trenutkih življenja. Toda črna obleka je lahko tudi uniforma za zadnjo pot na pokopališče. Pripravljanje črne obleke lahko pri skorajšnjem pokojniku vzbudi zelo črne misli Na srečo bo razplet zgodbe precej svetlejši 20.35.ClLE -RED, DELO, POSLUŠNOST Kaj se dandanes dogaja v Cilu, ki po dižavncm udaru septembra 1973 nenehno priteguje pozornost svetovne javnosti zaradi kršenja temeljnih človekovih pravic, zaradi zapiranja, mučenja in izginotij Hudi? V kakšnih razmerah živijo Čilenci in kakšne vrste oblast vlada tam? Da bi lahko odgovorili na ta vprašanja, so švicarski televizijci obiskali Cile in pripravili oddajo, ki je verno poročilo o dejanskem stanju in o ideologiji, na katero se opira ream generala Pinocheta. Iz oddaje bomo izvedeli tudi, da čilski t.L novi red. in politika gospodarskega liberalizma hudo bremenita zlasti revnejše sloje prebivalstva. 21.50 TV DNEVNIK 22.05 MINIATURE: KITARIST PEDRO SOLER 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Razgrete glave - 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Peščena ura - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Cile - 2130 24 ur - 2150 Ženski spol, moški spol - 23.35 Kronika Sterijinega pozorja pETEK, 21. IV. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana I 9-00 TV V ŠOLI: Ruščina, Od pet-*a do petka, Morje 0-00 TV V ŠOLI: Angleščina, Ri-®nka, Zgodovina »5.00 TV V ŠOLI, ponovitev 7-20 POROČILA I7-25 POUEDER H3 Gledali bomo drugo oddajo poe-' fo-fantastične pripovedi o deklici kockici, ki je zaradi oglatosti zelo nesrečna, in njenem nenavadnem znancu Poliedru h3, oglatem dečku s Planeta Polieder, na katerem živijo °glati prebivalcu Potovanje na deč-v Platen je Kockici odkrilo veliko nepoznanih stvari, le o živalih in rastlinah ji Polieder h3 ni vedel ničesar Povedati Do konca pripovedi bo na sporedu še pet oddaj. 17.40 OSTRŽEK 18.05 OBZORNIK 18.15 KVINTET BRATOV ZUPAN 18.45 VENE - KRVNE POTI DO SRCA Zadnjič je oddaja o človekovem telesu govorila o arterijah, tokrat pa bomo spoznali, kakšne naloge imajo vene, žile dovodnicc. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.0 TOP-TOP 21.05 RAZGLEDI: KALABRIJA Kalabrija ob robu gospodarskega čudeža. Tako se glasi popolni naslov dokumentarne oddaje o deželi,kije bila v antiki del t.L Velike Grčije. To kraško, nerodovitno pokrajino na jugu italijanskega škornja loči od bogatega severa velik prepad. Zaostalost so zakrivili nespametna agrarna reforma, pomanjkanje skupnega načrtovanja, podkupovanje inzbiro-kratiziranost državne uprave. Napačna razvojna politika je pospešila beg s podeželja, nerazvitost je mlade ljudi pognala na sever Italije in v tujino, doma so ostali samo tisti, ki potrebujejo oskrbo. Kalabrija je bila ena redkih italijanskih pokrajin, ki se je pred leti izrekla proti ločitvi zakonske zveze. Najbrž bi Kalabrija lahko dajala več kot samo delovno silo, tega pa Italijani nočejo uvideti, zato je veliko vprašanje, kdaj bo napredek premagal stare navade, ki jih povzroča zaostalost. 21.50 TV DNEVNIK 22.10 ŠERPICO 22.55 POROČILA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 TV drom - 18.15 Naša obram ba - 18.45 Glasbeni ansambli Bugojna — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kulturni mozaik - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portreti — 21.50 Srednjeveška in renesančna glasba - 22.50 Kronika Sterijinega pozorja SOBOTA, 22. IV. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana I 17.45 NAVIHANO, film Film z gornjim naslovom je češka režiserka Vera Plivova-Simk ova pred tremi leti posnela po literarnih dogodivščinah Twainovega Toma Sawyerja. Dogajanje se odvija okoli 1900 v nekem dolgočasnem češkem podeželskem mestecu. Kot pri Twai- S-00 POROČILA ,®5 PROFESOR BALTAZAR »,5, S Makarovič: KOSOVIRJA £A LETECl ŽLICI , ^ VRTEC NA OBISKU: PO LOVČEVIH STOPINJAH o.50 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE •20 PISANI SVET: LES Svobod^ ZA0RJI PESEM 0 io.3o, Študij na univerzi: ^trojnistvo CUlN G' Durieux: PAUL GAU" sv*5JUg°slovanska trim-televizija ^beograjska otroška lSsn P°R°ClLA JEVo CRVENA ZVEZDA :SARA-(meH ’ ptenos nogometne tekme odmorom OBZORNIK) nu so tudi filmski poredneži vselej pripravljeni na norčije, ki ostalim nikakor ne gredo v račun. Zato pa, napete in privlačne, pritegnejo pozornost gledalcev in jih zabavajo. Igrajo: M. Dymck, P. Stary, P. Vori-šek, M. Rayf!ova, I. Janžurova in drugi / 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 A Ncvvman: ŠOPEK Z BODEČO ŽICO 21.00 MARNIE, film Televizijci nas spet ne bodo pustili spati pred malimi zasloni kajti v M1. *¥ižn Film, ki ga bomo gledali drevi, sodi v skupino njegovih filmov (Rebecca, Ptiči, Vrtoglavica), za katere se je uveljavila oznaka ..grozljiva psihološka drama". Tesnobno vzdušje negotovosti pa tudi te filme približuje mojstrovim tipičnim kriminalkam. Delna vsebina: Marnie je na moč skrivnostna ženska in mož bi jo rad ozdravil frigidnosti in kleptomanije, saj njeno domala bolezensko obnašanje škoduje obema. Klobčič resnice se začne razvijati sredi nevihte. V glavnih vlogah nastopata T. Hed-ren in S. Comery. 23.05 TV DNEVNIK 23.20 625 17.45 Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti - 18.45 Gledališče v hiši - 19.30 TV dnevnik - 20.00 R. Wag-ner: Mojstri pevci (3. del opere) -21.20. 24 ur - 21 40 Feljton - 22.20 Športna sobota - 22.35 Kronika Sterijinega pozorja Ne°EUa, 23. IV I© trgovska hiša maximarket Ljubljana I “-^POROČILA TE n?? VSAKEGA JUTRA RAS- 5oSg; T0LI™ i(W)M--K-rS,ncr: CRUNTOVCANI ših M• ZNAMENJU ZORE, film ?? d* njegovi so eni najrevnej- džunitj v HonS Kongu. Živijo na ulova ve'ltlar j° zaradi slabega nejšo podajo in sc preselijo v še rev- „1 ’ "»-11U n^ a dodajo ^e.trt 113 ^bu nad mestom. p^.^.ne prodajati časopise, mati uje papirnate in plastične ro- že. Oba sanjata o bogastvu in o tem, da bi se lahko kmalu vnila k morju. Film domala dokumentarno prikazuje bedo na robu visoko razvitega kapitalističnega sveta in odtujenost, ki je nujna posledica nevzdržnih razmer. 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA 15.05 BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA 15.30 PESEM EVROVIZIJE 78, posnetek iz Pariza 17.30 ŠPORTNA POROČILA 17,35 OKROGLI SVET 17.50 POROČILA 17.55 MOŽ, KI JE ZNAL Z OTROKI, film Ameriški film z gornjim naslovom je posnel Donald Wrye, mož, ki je znal z otroki, pa je socialni delavec. Pomaga staršem problematičnih otrok pa tudi otrokom problema tičnih staršev. Njegovo delo zahteva velike življenjske izkušnje, da bi lahko odkril vzroke nenavadnega obnašanja posameznikov. Tako sc nekoč spoprime s petnajstletnim fantom, ki povzroča staršem velike težave, zato že premišljujejo, da bi ga posla- li v poboljševalnico. Ko socialni delavec spozna, da fant zganja norčije zato, ker je ljubosumen na dojcn- PONEDELJEK, 24. IV. nrrmnm l© maximarket Ljubljana 1 15.05 TV V ŠOLI: Matematika, Po-livinilklorid, Nikola Tesla 16.45 POROČILA 16.50 SEDEM STOPNIC DO GLASBE: PLAŠČEK ZA BARBARO Po svetu je taval plašček brez lastnika. Nihče ga ni maral niti pes in muc in avto ne. Pa je obupani plašček končno le naletel na deklico Barbaro, ki si je želela natančno tak plašček. Zgodbo je napisal književnik Vitomil Zupan, skladatelj Ivo čka, ki mu starši posvečajo vso pozornost tudi na njegov račun, fanta s primernimi besedami spreobrne v običajnega pubertetnika. Igrajo: P. Boyle, S. Jacoby, T. Daly, R. Reed in drugi 19.05 DVIGANJE UTEZl, reportaža s tekmovanja za Donavski pokal 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 D. Jovanovič: PES 21.10 V SOVJETU OB VOLGI V SZ si zadnje čase močno prizadevajo povečati vlogo in pomen osnovnih organov oblasti, to je sovjetov. Kako sovjet deluje, kakšne so njegove dolžnosti, pravice? O tem so ljubljanski televizijci posneli oddajo v Privolškcm vaškem sovjeta v osrednji Rusiji 21.40 TV DNEVNIK 21.40 HAJDUK: PARTIZAN, nogometna reportaža 2Z25 ŠPORTNI PREGLED 22.55 POROČILA 15.20 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Celovečerni film — 23.15 Kronika Sterijinega pozorja Petrič pa ji je dodal glasbo. Nastala je glasbena pravljica. 17.05 OBZORNIK 17.15 KONGRESA ZK CRNE GORE IN HRVATSKE 18.15 BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15.RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 M. Orsič-Ivkov: KAJ SE JE ZGODILO S FILIPOM PRERA-DOVlCEM, drama Tema beograjske televizijske drame je iskanje Filipa Preradoviča, pri tem pa bomo na nevsiljiv način spoznali njegove sorodnike, prijatelje in znance. Iz spominov slednjih na izgubljenca se bo pred nami postopoma tkala predstava o človeku, polnem nasprotij, o nekom, ki je bil po pričevanju ljudi tolikanj dober ko slab. Poleg pogodbe o izgubljenem F. P. bomo na domala dokumentarno prepričljiv način spoznali tudi niz drugih človeških značajev iz različnih sredin vsakdanjika. Dramo je režiral Slobodan Šijan, igrajo pa 1 Hajtl S. Sobajič, T. Pleskonjič, A Cengič, D. Cuma in drugi 21.10 KULTURNE DIAGONALE 21.50 TV DNEVNIK 22.05 MOZAIK KRATKEGA FILMA; 600 DNI DO PRAVICE 2Z25 POROČILO S KONGRESOV ZK CRNE GORE IN HRVATSKE 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 .TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja — 20.30 Izkušnje - 21.00 Poročila - 21.10 Celovečerni film TOREK, 25. IV. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 8.30 TV V Šoli: Angleščina, Kako rastem, Geometrija, TV vrtec, Vesela knjižnica 10.00 TV V ŠOLI: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk 14.30 TV V ŠOLI, ponovitev 17.05 ŠOLSK A TV Regije Evrope, Pogumna dekleta iz enot teritorialne obrambe Vprašanje regionalizacije te ali one celine je vselej zapleteno, saj je razmejitev področij, Kjer bi bili vsi zemljepisni elementi enakomerno zastopani, docela nemogoča. Iz prvega prispevka bodo učenci izvedeli tudi da znanstveniki uvrščajo Jugoslavijo zdaj v južno oz. sredozemsko Evropo, pa v jugovzhodno Evropo, k Podonavju ali k evropskemu Srednjemu vzhodu in podobno. Drugi prispevek pa bo šolarjem predstavil četo deklet, ki se v okviru enot teritorialne obrambe spopadajo s tanki 17.00 POROČILA 17.05 ŽIVLJENJE V ŠKORNJIH Z VISOKO PETO 17.35 OBZORNIK 17.45 POROČILO S KONGRESA ZK M LA DINE 18.15 MALI SVET 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA Tokrat bomo videli tri filmske zapise. Prvi nas bo seznanil s holo-grafijo, metodo, katere zapis izbriše mejo med videzo m in stvarnostjo. S skicami in animacijami bo nazorno prikazana izdelava hologramov. Drugi film bo prikazal prizadevanja tehnologov Save, da bi čimbolj izkoristili odpadke gume. Sledil bo film o razvojni poti motorje z notranjim izgorevanjem. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 DIAGONALE: KAM IN KAKO PO OSNOVNI ŠOLI Oddaja bo skušala razčleniti več smotrov usmerjenega izobraževanja. Načela bo vprašanja, kot so: pove- zovanje srednjega in visokega šolstva, izobraževanje iz dela in ob delu, uvajanje skupne programske osnove, uveljavljanje novih družbenogospodarskih odnosov ipd. 21.00 M. Dombrowska: NOCl IN DNEVI 22.00 TV DNEVNIK 22.10 GLASBENI MAGAZIN Iz uvodnega prispevka bomo izvedli nekaj podrobnosti o izgradnji ljubljanskega Kulturnega doma Ivana Cankarja, več pa o uporabnosti njegove velike in male dvorane za glasbene prireditve. Sledile bodo glasbene zanimivosti, glasbena risanka in uganka. 22.55 POROČILO S KONGRESOV ZK CRNE GORE, HRVATSKE IN MAKEDONIJE 18.15 Nove knjige - 18.45 Dnevnik 10 - 19.05 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja - 20.50 Akcije - 21.00 24 ur - 21.20 Znanost - 22.00 Dokumentarna oddaja SREDA, 26. IV. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 16.50 POROČILA 16.55. S Makarovič: KOSOVIRJA NA LETECl ŽLICI Kosoviija končujeta zanimivo popotovanje. Zadnjič so otroci videli, kako si ju je malo privoščila veverica, danes pa bosta že doma. 17.10 POTOVANJE V DEŽELO LUTK 17.35 OBZORNIK 17.45 POROČILO S KONGRESA ZK VOJVODINE 18.15 NA SEDMI STEZI Zvrstili se bodo štirje prispevki Prvi nas bo seznanil s sistemskimi novostmi v namiznem tenisu pri nas, iz drugega bomo izvedeli, kakšno je trenutno stanje pri gradnji objektov za sredozemske igre, ki bodo čez leto dni v Splitu tretji bo govoril o lokostrelstvu, o njegovi zgodovini in mestu, ki ga ima med športi dandanes, ob koncu oddaje pa se bo predstavil rokometaš Vlado Bojovič. 18.45 PODELITEV ZLATIH PRIZNANJ OF 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05, FILM TEDNA: STARA PUŠKA Francoski film z gornjim naslovom režiserja Roberta Enrica je bil pred dvema letoma prikazan na beograjskem Festu in je tipična, do kraja premišljena filmska drama, ki od začetka do konca z napetim dogajanjem priteguje gledalčevo pozornost. Gre za psihološki portret glavnega junaka, zdravnika, ki med zadnjo vojno skrije ženo in hčer v gradič, sam pa ostane v mestu. Ko zavezniki osvobodijo mesto, junak odhiti po družini V bližini gradiča zasliši pijano petje nemških vojakov, in ko kmalu nato ugotovi, da sta žena in hči mrtvi, se odloči za maščevanje: s staro puško začne ubijati pijane Nemce. Igrajo: PH. Noiret, R. Schneider, J. Bouise in M. Ozeray. 21.50 TV DNEVNIK 22.05 POROČILO S KONGRESOV ZK CRNE GORE, HRVATSKE, MAKEDONIJE IN VOJVODINE 18.15. Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Prosta sreda — 22.05 TV dnevnik - 2Z 20 Poročilo s kongresov ZK Makedonije in Vojvodine PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 21. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 11.03 Znano in priljubljeno 1 2.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti (N. Rihtaršič: Dohodkovni odnosi v mlečni reprodukcijski skupnosti). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musicaL 19.45 M inute z ansamblom Toneta Kmetca. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 22. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Mi pojemo. 11.20 Svetovna reportaža. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. J. Pintar: Pregled dovoljenih cnoloških sredstev). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 15.45 S knjižnega trga. 18.05 Pesem nas druži 18.30 Glasbena abeceda. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.000 Srečanja (kviz). 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset 0.05 - 4.30 Nočni program. NEDELJA, 23. IV. 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke. 8.42 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna. 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkest- ru Don Ellis. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra (L Goldman: Videz vara). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (Anonimus: Ljubezenska pesem). 23.15 Plesna giasba za vas. 0.05 — 4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 24. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Rin-garaja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (inž. I. Ku-der: Nove izkušnje s pitanjem bikov rjave pasme). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturna kronika. 18.05 Izročila tisočletij (Pesmi in plesi spomladanskih običajev). 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operne aktualnosti. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lite rami nokturno (V. Memon: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 25. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šob za srednjo stopnjo. (Ustanovitev OF). 9.30 Iz gbsbenih šol 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (M. Božič: Pomembnost obnavljanja satja). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mbdiml 15.45 Pota sodobne medicine. 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra (P. Sa-stry: In konec zgodbe). 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (P. Merime: Vizija Karb XI.). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05 - 4.30 Nočni program. SREDA, 26. IV. 8.08 Gbsbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.00 Prenos slovesne seje RK SZDL ob dnevu ustanovitve OF. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (dr. F. Habe: Vzreja telet). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske gbsbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma (J. Vidmar: Spomini na ustanovitev OF). 18.05 Koncert abonmaja Mbdi mladim. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov Jazza. 23.05 Literarni nokturno (R. Robič: Cankarjev 4. bataljon). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.054.30 Nočni program. ČETRTEK, 27. IV. 4.30 - 8.00 V praznično jutro. 8.08 Gbsbena matineja. 9.05 Let ranjene kurirke. 9.35 Iz naših src seme svobode klije. 10.15 Angažirane pesmi ' mbdih jugoslovanskih avtorjev. 11.05 Simfonične minbture. 11.20 Spomini aktivistov iz NOB. 12.10 Praznični koncert bhke glasbe. 13.30 Revija ansamblov domače zabavne gbsbe. 14.05 Preteklost obvezuje. 14.25 Za praznik. 15.30 Dvignite bratje zastave. 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom * Mibna Ferleža. 20.00 Blaž Arnič: Simfonija št. 9, op. 63. 21.15 Literarni večer (Previharimo viharje). 22.20 V spomin partizanu. 23.05 Literarni nokturno (M. Klopčič: Pbmteči okovi). 23.15. Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05 - 4.30 Nočni program. tedenske Četrtek, 20. aprila - Hilda Petek, 21. aprila - Drago Sobota, 22. aprila - Kaja BS Nedelja, 23. aprila - Vojko Ponedeljek, 24. a Torek, 25. aprila - Marko , aprila - Jure Sreda, 26. aprila - Zdenko Četrtek, 27. aprila - Ustanov. OF LUNINE MENE 23. aprila ob 05. in 11 min.: ščip BRESTANICA: 22. - 23. Iranc. komedija „Dve dekleti v eni spalni srajci" BREŽICE: 21. - 22. amer. barvni film „Dr. Divjak" 23. - 24. amer. barvni film „Deset sekund za pobeg" 25. - 26. amer. barvni film '.Nemirna nedelja" ČRNOMELJ: 23. 4. amer. film „Bič“ 25. 4. nemški avant. film „Bratje po krvi“ 27. 4. jug. zgodovinski film „Kmcčki punt“ KRŠKO: 22. — 23. franc, film „Sam proti vsem“ 26. 4. franc, film »Razjezil se bom“ 27. 4. slovenski film „Zadnja j MIRNA: 22. 4. „Povest greha" MOKRONOG: 22. - 23. amer. komedija „Hollywoodski frizer" NOVO MESTO: 21. - 23. ital. komedija ..Prevaranta" 25. - 27. jug. akcijska komedija ..Akcija stadion" RIBNICA: 22. - 23. angl. barvni film ..Strahote bele zore" TREBNJE: 22. - 23. avanturistični film „Vinetou - kralj petrole-ja“ SLUŽBO DOBI KV ALI PRIUČENEGA mizarja sprejmemo takoj. OD po dogovoru. Mizarstvo Matjaž Rajer, Tacenska c. 95, Ljubljana-Šentvid. IŠČEM žensko za varstvo dveh otrok. Lahko tudi mlajša upokojenka. Nudim sobo s kuhinjo in souporabo kopalnice. Naslov v upravi lista (1399/78). SOBNO SLIKARSTVO in pleskarstvo Ivan Janko, Gornje Sulice 1, Uršna sela, sprejme v službo sobo-slikaija. Možnost priučitve. STANOVANJA ODDAM sobo in hrano ženski osebi, ki je pripravljena v popoldanskem času paziti dva otroka. Pavlin, Za- ?ebška 14, Novo mesto, telefon 1-273 dopoldne. IŠČEM enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Za protiuslugo položim parket ali plastiko. Svetislav Pavlov, Lobe-tova 22, Novo mesto. MIREN FANT išče sobo v Novem mestu. Telefon 21-307. IŠČEM sobo s kuhinjo in kopalnico v novomeški, krški ali brežiški občini. Naslov v upravi lista (1464/78). MLAD FANT išče sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1482/78). Motorna vozila PRODAM zastavo 101, letnik november 73. Matevž Aš, Straža 112. PRODAM zastavo 750, letnik 1971, december, v dobrem stanju, registrirano do 17. 12. 1978. Franc Tomič, Trebelno 31. PRODAM zastavo 750, dobro ohranjeno, letnik 73, prevoženih 30.000 km. Franc Franc Kovač, Bršljin 21. PRODAM audi 60 L, nov motor MZ 150 ccm in avtoradio Blaupunkt Alojz Šušteršič, Gor. Lakovnice 16, Novo mesto. PRODAM ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, lahko tudi na potrošniški kredit. Medic, Prečna 70, Novo mesto. PRODAM traktor Ferrarri (30 KM), malo rabljen. Franc Žerjav, Sromlje 22 pri Brežicah. JAWO 350, letnik 1977, preurejeno, prodam. Mirko Rangus, Družinska vas 27. Šmazješke Toplice. PRODAM traktor Porsche, primeren za lažja dela. Alojz Lekše, Vihre 35, pošta Leskovec pri Krškem. PRODAM LADO, letnik 1974. Naslov v upravi lista (1414/78). KARAMBOLIRAN avto Taunus 17 m, letnik 1965, prodam. Možnost tudi po delih. Miran Smola, pri Unionu 6, Kočevje. Sobote, nedelje. PRODAM R 4, letnik 1969, lahko tudi po delih. Potok 27, Straža. PRODAM fiat 126 P. Matija Jerančič, Jerebova 20, Novo mesto. PRODAM moped Tomos na 4 prestave. Jože Udovič, Trubarjeva 3, Novo mesto. PRODAM motor MAN 520, generalno obnovljen. Jože Budič, Malen-ce 6, Kostanjevica. PRODAM ŠKODO 1973, dodatna oprema. Novi trg 8, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1975. Marko Kirar, Čadraže 1, Šmarješke Toplice. PRODAM SPAČKA, letnik 1973. Jakše, Lobetova 17, Novo mesto, telefon 22-890. PRODAM osebni avto spaček, starejši letnik, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (1438/78). PRODAM GOLF J, rumene barve, 4 vrat, prevoženih 6.500 km. Naslov v upravi lista (1439/78). PRODAM OPEL KADETT caravan, letnik 1972, dobro ohranjen, prevoženih 60.000 km, in opel ka-dett caravan, letnik 1966. Informacije po telefonu 76-073 popoldne. PRODAM ZAPOROŽCA, letnik 1975. Prevoženih 32.000 km, registriran za oelo leto. Ugodna cena! Informacije po telefonu 76-522, popoldne. PRODAM NSU 1200, letnik 1971. Debevc, Majde Šilc 22, Novo mesto. PRODAM poltovorni avtomobil, vozen z B, motor Mercedes, karoserija Fiat 620. Marjan Čučnik, Re-gerča vas 95. PRODAM eno leto star fiat 125 P. Franc Penca, Dol. Mokro polje 1, Šentjernej. PRODAM traktor Steyer 28 KS s koso v odličnem stanju ah zamenjam za težjega. Anton Nemanič, Radoviči 11, Metlika. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 74, registrirano do marca 79. Alojz Derganc, Loke 6, Straža. PRODAM princa 1000. Emil Vidrih, Smolenja vas 45, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno zastavo 101, letnik 1973, prevoženih 53.000 km. Feliks Orel, Stopiče 37 (Osnovna šola). PRODAM zastavo 101, letnik 73. Keber, Pod Trško goro 94, Novo mesto. AVTO MOTO DRUŠTVO BRESTANICA proda na javni licitaciji dva osebna avtomobila zastava 750. Prodaja bo v soboto, dne 22. aprila 1978, ob 17. uri pri društvenih garažah. RENAULT 6 TL, letnik 1971, prodam. Vozilo je dobro ohranjeno. Cena ugodna. Anton Hribar, Vodnikova 7, Brežice. PRODAM fiat 850, dobro ohranjen. Darko Knez, ttastovica 18, 68230 Mokronog. PRODAM zastavo 101 lux, letnik 1977. I|or Šuln, Jerebova 20. te- tin Hočevar, Mačkovec 21, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam štedilnik (2 plin, 4 elektrika). Becele, Kettejev drevored 43. Novo mesto. POCENI prodam enofazni hidrofor. Muhaber 1 a, Novo mesto. PRODAM 6 tračnic, dolžine 8 m. Franc Trbanc, Stara vas 14, Škocjan. PRODAM prikolico za osebni avto. Hudoklin, Loka 18, Šentjernej. PRODAM obračalnik Maraton za BCS. Vinko Mirtek, Mačkovec 15, Novo mesto. PRODAM dva purana, dve šunki in 200 1 vina. Krhin, Ratež 18. PRODAM 85 plošč visokovalne salonitne strešne kritine. Jože Železnik, Boštanj 69. PRODAM epple blosius 900, malo rabljen. Reže več dolžin krme in je za polnjenje stolpnih silosov. Franc Novak, Blato 4, Trebnje, tel. 83-193. PRODAM strešno stojalo za električno napeljavo. J. Podgoršek, Brežice, Črne. PRODAM hladilno skrinjo, prikolico za osebni avto, postelji in omaro. Pod Trško goro 30, popoldne. PRODAM suhe smrekove deske debeline 2 in 3 cm. Radej, Blanca 54, 68283 Blanca. PRODAM žago z dvema listoma za žaganje hlodovine. Radej, Blanca 54, 68283 Blanca. PRODAM gramofon Tosca 10. Informacije popoldne na -telefon 22-490. PRODAM vprežno kravo, staro pet let, s teletom. Miha Baznik, Gor. Pirošica 29, 68263 Cerklje ob Krki. PRODAM brunarico in dvobrazdni Fergusonov plug. Naslov v upravi lista (1477/78). PRODAM omaro, kavč, mizico in 2 fotelja za dnevno sobo, vse po ugodni ceni. Novo mesto, Kosova 1, telefon 21-127. PRODAM kravo, brejo 8 mesecev. Naslov v upravi lista (1479/78). KUPIM KUPIM kozolec v okolici Šentjerneja ali Krškega. Naslov v upravi lista (1412/78). KUPIM športni voziček za v avto. Rozman, telefon 23-834. KUPIM VW variant karavan 1500, starejši letnik. Stanko Hosta, Selo 16, 68310 Šentjernej. KUPIM osebni avto na kredit. Telefon 23-855. KUPIM novejšo hišo z nekaj zemlje ali domačijo v okolici Brežic-Artič. Naslov v upravi lista (1459/78). KUPIM gradbeno parcelo, dovoljeno za obrt v Novem mestu. Jože Ber-kovič, Orešje 80, Bizeljsko. lefon 23-177. P RODAM zastavo 750, leto izdelave 1970, v zelo dobrem stanju. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Ivan Božič, Novo mesto, Slakova 2 a. PRODAM AMI 8, letnik 1972, registriran do aprila 79. Jože Kirn, Dobravica 14, Šentjernej. PRODAM zastavo 750. Regerča vas 62, Novo mesto. PRODAM traktor Pasauali 21 KS. Franc Berk, Gor. Jesenice 16, Šentrupert, Dolenjsko. PO UGODNI ceni prodam Simco 1301, karambolirano. Oštrc 11, Kostanjevica. PRODAM PRODAM traktorski obračalnik SIP Šempeter. Poizve se: Jelše 5, Oto- Č6C« PRODAM dva komata (20 in 23-col-ska). Franc Rifelj, Ždinja vas 30, Otočec. PRODAM teličko simentalko, staro 7 tednov. Ivan Globevnik, Škocjan 2. PRODAM omaro in mizo za dnevno sobo. Ogled popoldne. Nada Isa-kovič, Bršljin 44, Novo mesto. PRODAM obračalnik za BCS. Vodopivec, Biška vas 23, Mirna peč. POCENI prodam dnevno sobo, rabljeno spalnico in knjižno omaro. Marija Brovet, Jurčičeva 4, Trebnje. EKO RITEM solo kitaro, skoraj novo, prodam po ugodni ceni. Ivan Tokmadžič, Kolodvorska 14, Kočevje, telefon 86-363. PRODAM črno-bel televizor s stabilizatorjem. Križman, Trdinova 12 b, Novo mesto. UGODNO prodam Deutzovo kosilnico in plug ter 3000 kg sena-otave. Malnarič, Semič 5. PRODAM ali zamenjam štirikrilnc traktorske brane za trikrilne. Mar- RAZNO POROČNI PRSTANI! - Ste v zadregi, kaj bi kupili za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! OSEBA, ki je pretekli teden vzela bundo, naj jo prinese nazaj, ker je bila opazovana. V nasprotnem primeru jo bom sodno preganjal. Franc Kolenc. Dol. Kamcnce 61/B. DRAGEMU atu FRANCU BLAŽIČU iz Štravberka vse najlepše za njegov 50. rojstni dan in še mnogo let želijo žena Marija, sinovi Franci, Tone in Martin, hčerka Mimi z možem Poldetom ter mala vnučka Poldek in Matejka. DRAGI MAMI, stari mami in prababici NEŽI JURŠIČ IZ Iglenika pri Stopičah za njen 79. rojstni dan iskreno čestita 6 otrok, 15 vnukov in 10 pravnukov. Gregor in Robi pa ji pošiljata še koš po-ljbčkov. DRAGEMU GUSTLJU KAPLANU iz Pristavice 5 želi za 17. pomlad veliko sreče v življenju, posebno pa v ljubezni nekdo, ki vedno misli nanj. Dr. spec. JANEZU KRAMARJU SE ISKRENO ZAHVALJUJEM ZA USPEŠNO OPERACIJO NA LEDVICI. MARTA LEPŠI N A IN NJENI. asa PRODAM parcelo za terase. Dostop možen tudi z avtomobilom. Informacije vsak dan. Pepca Miklavčič, Vinji vrh 36, Šmarješke Toplice (nad Drago). UGODNO prodam gradbeno parcelo na Raki, ki meri približno 14 a, primemo za gradnjo vikenda ali stanovanjske niše, z elektriko in vodo v bližini. Zglasite se pri Francu Pavkoviču, mizarju na Raki. PRODAM vinograd z zidanico v Albancu pri Dol. Toplicah. Dostop z vsakim vozilom. Tone Ravbar, Vavta vas 17 pri Straži. PRODAM hišo na Dolenjskem. Informacije: Anton Strniša, Levstikov trg 8, Ljubljana, vsak dan popoldne. PRODAM gradbeno parcelo (prej vinograd, sedaj travnik) v velikosti 10 arov nad Vrtačo, 100 m nad Iskro Semič. Dovoz z vsakim vozilom. Industrijski tok in voda na parceli. Lepa sončna lega. Jože Malnarič, Vavpča vas 24, Semič. PRODAM travnik v Stranski vasi. Hrovatič, Lakovnice 5, Novo mesto. PRODAM hišo z zemljo. Volavšek-Okroglice nad Loko pri Zid. mostu. Ogled je možen 23. aprila. Ponudbe pod „UGODNO“. NA LEPI sončni legi v bližini Krmelja prodam 14,5 arov vinograda s prav toliko primerne zemlje za rigolanje. Zelo primerno za vikend glede na to, da sta voda in elektrika poleg. Dostop je možen tudi s kamionom. Primemo za dva. Interesenti naj se zglasijo pri Antonu Martinčiču, Hinjce 14, Krmelj. VSELJIVO HIŠO, 3 sobe, sanitarije, vrt, sadovnjak, vodovod, elektrika, asfalt, v Semiču 25, prodam. Pupič, Lenucijeva 53, Zagreb. NA LEPI lokaciji v Črnomlju prodam nedograjeno hišo 3. - 4. faza. Ponudbe pod šifro „UGOD-NO 1471/78". NOVO enonadstropno hišo z lokalom v centru foškega prodam. Vseljivo v 2 - 3 lotili. Pod ugodnimi pogoji takoj. Stane Lavrin-šek, foško, telefon (068) 71-278. OBVEŠČAM stranke, da sem odprl obrt (storitve z gradbeno mehanizacijo, kompresor za vrtanje kamna) in se priporočam. Anton Drab, Konec 7, 68322 Stopiče (pri Podgradu). CENJENE stranke obveščam, da opravljam vse vrste lažjih avtopre-vozniških uslug po konkurenčnih cenah. Avtoprevoznik Marjan Čučnik, Regerča vas 95. STRANKE obveščam, da sem odprla frizerski salon na Mestnih njivah. Delati sem pr če 18. 4. 1978. Majda Novak, Cos. lalc va f. Novo mesto. V času od 6. do 12. aprila so v novomeški porodnišici rodile: Marjanca Schwciger iz Čudnega sela -Alenko, Martina Pacek iz Gorenje vasi - Mirjam, Jožefa Gerdenc iz Dolnjega Karteljcvega Damjano, Martina Rajer iz Belo cerkve -Andreja, Marjeta Kofall iz Semiča -Martino, Jožica Kotar iz Dobravice - Sabino, Anica Lo- ar iz Krškega -Natašo, Marjana Japelj iz Trebnjega - deklico, Silva N.idu z Jclševca - Ksenijo, Majda Vidmar z Dolža -Jožico, Maijana Šalehar iz Breze — Marka, Anica Križe iz Praproti -Stanko, Justina Kočevar iz Drnove-ga - Gorazda, Ana Plut iz Cerovca - Matejo, Ana Sotlar iz Mačkovca - Melito, Milena Palčič iz Črnomlja - Katarino, Pavla Koželj iz Klečeta - dečka, Mira Šribar iz Drnovega -dečka, Marija Črnič iz Črnomlja -dečka, Dragica Gracar iz Zabrdja -deklico, Silva Vidovič iz Ardra -dečka, Anica Muc iz Jurova - dečka, Ana Plescc iz Železnikov — deklico, Anica Kranjc z Drskc -Mojco, Zdenka Brajdič iz Žabjeka — Biserko in Marija Starešinič iz Kra-sinca - dečka. - ČESTITAMO! IZ BR£ZISK€#¥; PORODNIŠNICE^ - Durdico, lerezija Krejan Kj - Romana, Anica Sišak >z y( ”^5! iz Sintii Sandro, Bariča Regovič Jazbine - dečka, Marija Radne - Mitja, Manj3 'g Hudega Brezja - Damjana,, Grujičič iz Brežic - Greg°'ft ja Lupšina iz Krške vasi Nada Pavlovič iz Krškega - ( ka, Zdenka Rožac iz Dolenj' Roka, Marija Tršelič iz m Skopic - Brankico. -TAMO! 0 V času od 8. do 15. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Stanka Pavlič iz Dobove - Aleksandra, Marija Smrekar iz Velikega Obreža -Majo, Ida Požek iz Mrzlave vasi — Klavdijo, Biserka Duspara iz Orešja - Danijelo, Jožefa Mežič iz Sevnice — Alenko, Desanka Maršič iz Brežic V istem času pa so v b»‘ nišnici umrli: Guček Ivan"j kojenka iz Brestanice, Domitrovič Avgust, uP,v Orešja, star 71 let; HriberšeK ^ podpiranec iz Impoljce, Cernoga Marija, usluzt« Krškega, stara 48 let; Vezo^ ja, upokojenka iz Brestani^’ 70 let; Borič Gojko, Bugojne, star 41 let; Puce‘J upokojenec iz Velikega let; Šeško Terezija, g°?Pt\L Trnja, stara 81 let; Švigelj J® i kojenec iz Brezja, star 5“ v Kanalaš, delavka z Bize 46 let. ZAHVALA Po težki in dolgoletni bolezni nsstf ■ v 57. letu starosti mnogo prezg®0^ zapustil dragi mož, skrbni stari oče STANE ADAMIČ upokojeni VVI iz Čmoffllj® Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v teft trenutkih, darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje in Pj£ kojnika spremili na zadnji poti. Lepa hvala vsem sosedom, pomoč, vsem družbenopolitičnim organizacijam, Kovin J. Črnomelj, Dijaškemu domu Črnomelj, Iskri Semič, Dole V Črnomelj, Ribiški družini Črnomelj, govornikom za P°sl® ne besede godbi ter dr. Pertotovi za dolgoletno lajšanje b j čin. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ivanka, otroci z družinami ter sorodstvo PREKLICUJEM neresnične besede, ^ ki sem jih izrekla o NADI BUTALA. Julijana Kerč, Na Obrh 14, Mc tli k a OPOZARJAM MARTINA PLAN-TANA, Hrušica št. 32, da preneha z vsakoletno pašo kokoši in delanjem škode, če se hoče ogniti nepotrebnim stroškom. Ana Ruk-še, Hrušica 31, Stopiče. JOŽE OVNIČEK, Brezovica 1, Stopiče, prepovedujem vožnjo in delanje škode po moji njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. MARTIN HROVAT, Konec 10, Stopiče, prepovedujem odtok kapnice na moje zemljišče. Obenem opozarjam, naj se upošteva map-na meja, in prepovedujem širjenje laži, ker bom v nasprotnem primeru sodno postopal. JOŽE GOVEDNIK, Bušinja vas 12, Suhor, prepovedujem pašo kokoši in živine po mojih vrtovih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. RUDI ŽUNIČ, Vrčice 1, Semič, izjavljam, da je resnica, kar sem pričal na sodišču o ANTONU MATKOVIČU, Črmošnjice pri Semiču. ALOJZ JORDAN starejši, Volčkova vas 1, Šentjernej, prepovedujem svojemu sinu FRANCU JORDANU prodajanje premičnin in nepremičnin, ker se je ob prevzemu posestva obvezal skrbeti zame in za ženo. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo TO zgodaj nas je za vedno zapu8^ naša draga mama, hčerka sestra KAROLINA FINK iz Črnomlja Ob tej bridki izgubi se iskreno zahvaljujemo so nam stali ob strani, izrekli sožalje in darovali ^ m ter vence, še posebej za ves trud in pomoč s°se ^0 Stoparjevim in Babičevim. Prav tako se zahvaljuj6'■ članom kolektiva Rudnika in IGM Kanižarica, org ^ zaciji ZZB Črnomelj, godbenikom, in župnik11 opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jos" mili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Jože z ženo Darinko in drugo sorodstvo V ZAHVALA Ob prerani smrti dragega ta, sina, brata, strica, zeta JANEZA KRAŠEVCA Trstenik ll.Mima. o zafya' ki nas je zapustil komaj v 37. letu starosti, se iskren?^anOr,>’ ljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vs . ki so pokojniku darovali vence in cvetje, nam pa Ije. Posebno zahvalo izrekamo delovnima organizacija^vaV stroj Ljubljana in Dani Mirna za nesebično pomoč, z oSebK’, jemo sc tudi godbi za spremstvo, zdravniškemu dr. Starcu iz Novega mesta in hematološkemu oddeJVjti-nega centra v Ljubljani, dr. Pretnarju in ostalemu ose j sebna zahvala prijateljem in sosedi za nesebično Porn°ce0 ie. župniku za opravljeni obred ter govornikom in P® yj ple vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njeg zgodnji zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! ^ ^ Žalujoči: žena Martina, otroka Janja in Metka* g t mati, brat Nace, sestre Milena, Ančka, Rezi u1 družinami ter drugo sorodstvo 22! DOLENJSKI LIST Š! IG (1497) Z A H V A LA ^boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice in tete Rozalije Pavlovič iz Bušeče vasi št. S pri Cerkljah ob Krki * iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, darovali ^vetie. nam izrekli sožalje in pokojnico spremili na njeni zad-1' Poti. Lepa hvala sosedom za nesebično pomoč, kolek-v°ma Dolenjke iz Novega mesta in kolektivu iz Slovenskih °njic za podaijene vence in izrečeno sožalje ter duhovniku *ePo opravljeni obred. Vsem Je enkrat lepa hvala. Žali 'ujoči: mož, hčerka, sinovi, vnuki, pravnuk ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in prerani smrti moža in očeta ANTONA BARBORIČA * iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, vence, kol P°magal' v teh težkih trenutkih in izrekli sožalje. Hvala jesT T°m Mercaror>IMV o*5«4 Smaijeta, zdravilišču Smar-tob- i pUce’ Pevskemu zboru- gasilcem, ZZB, župniku za ne besede in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žena, sin in hčerki z družinama ZAHVALA V 66. letu nas je tiho zapustil naš pre dragi ANTON KRKOVIČ mizar v pokoju, aktivist NOV iz Kočevja Iskreno se zahvaljujemo vsem , ki so ga pospremili na zadnji poti in darovali cvetje, posebej pa še sosedom za pomoč. Žalujoči: žena Frančiška, hčerka Nada poročena Hrovatič z družino, sin Milan z družino, sestra Ana Labanc z možem ter drugo sorodstvo ZAHVALA 12. aprila nam je umrla naša draga nepozabna žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA PAPEŽ roj. ABSEC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v težkih dneh. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Alenki Strmec za njeno dolgoletno pomoč in župniku Francetu Urbaniju za tolažboin pogrebne obrede. Zahvaljujemo se za darovano cvetje in vsem, ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za vse! Žalujoči: mož, hčerki in sin z družinama ter sorodstvo V SPOMIN Danes, 20. aprila, mineva žalostno leto dni, odkar nas je zapustila naša dobra žena in mamica ANGELCA JANISE iz Kostanjevice na Krki Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče v njen spomin. Mož Jože, otroci: Jožko, Zdenka, Lado in Dušanka z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica ANTONA LUZARJA upokojenca se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti, nas tolažili in nam izrekli sožalje. Posebna hvala DO Novoteks, mizarstvu Gazvoda ter steklarstvu Resnik iz Krškega. Hvala tudi organizaciji ZB in DU ter tovarišu Štruklju za poslovilne besede. Zahvala tudi duhovniku Vrtačiču za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinova Martin z družino in Tone ter hčerka Marija s hčerko ZAHVALA V 69. letu starosti smo izgubili našega dragega moža, očeta brata, starega očeta in tasta MARKA POVŠETA pečarskega mojstra v pokoju ls|^ —iz Žabje vasi dom "j0 Se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose-darova« Znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in mu (jeni h CVct-*e *n vence- Iskrena hvala duhovnikom za oprav-(huštv rCd’ pevcem Društva Dušan Jereb in godbi Gasilskega Hrovaf ^ovo mesto- Najlepše se zahvaljujemo sosedu Božu ^HieSif11 Za P°slovilni govor, osebju nevrološkega oddelka no-Hvaij bolnice za vso skrb in nego v času njegove bolezni. £a| ,VSem’ k' ste nam ustno in pismeno izrazili sožalje. - uloči: žena Rezka, hčerka Rezka z družino, sestra 2 možem, snahi Štefka s hčerko Majdi in Olga s sinom Milanom ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, sestre in tete OLGE HENIGMAN roj. ŽUPANČIČ iz Mavrlena 4 pri Črnomlju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v tako težkih trenutkih kakorkoli pomagali ter z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se tovarni IMV Črnomelj za podaijene vence ter za podarjeni venec ZZB. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto za pomoč in požrtvovalnost. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevcem za žalostinko in duhovniku za opravljeni obrred. Žalujoči: mož Ferdinand, hčerka Zdenka z družino, sestra Frančiška z družino, sestra Marija z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama in stara m ama ALOJZIJA ŠAFAR Hrušica 8, Stopiče Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna hvala IMV in bolnici Novo mesto za podarjene vence in vsem tistim, ki so nam izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje in našo drago mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala tudi župniku za opravljeni obred in tolažilne besede. Žalujoči: hčerki Štefka in Pepca s sinom Janezom, sinova Jakob z ženo in Martin z družino ter vse drugo sorodstvo ^ KMETi pinije talrrrf • Pbenem Je kuPU 1,1 stavf*- J”1 gozdu m graditi-pj>e. v^ti, da so se mu čudUe vse I Čed!? nekai i„ ? Je stala nad vasjo žaga, lil12'dahl hiši 23 delavce in dve V Potem - , wou pa au pUKdU DlUl. prva o ve selili tega živahnega P , • " w »vuvuu IV , v ?° slabi in j i P LaiCar. Z v«l . ro Je> če se zasluži kje v°lin* denar if"!0 “ dal dobiti zdaj pa I 50 Prodi-^nske 50 bUe tudi zado- 0 *n ^ ^sP°di- masl°’ sočivje in jajca dE31 Zavode> L je imel A fe jP^dneje nieer, V-Svo^ ^P^iji. a zato je s^oraj SU1 Prihajal iz mesta. Bilo A ^ J o videti, kako je šibak in BES npiila 1978 (U97) tenek, z zlatimi naočniki in v elegantno prikrojeni lovski obleki lazil okrog po gozdih. Imel je dva velika lovska psa in brez puške ga sploh nikdar ni videl nihče. O, vedel je pač, da puška nikakor ni kaka zavira, četudi ni sledil divjačine, ampak le brhka kmetska dekleta. Včasih je privel še prijatelje s seboj in ti so se znali v zlomljeni, pohabljeni slovenščini prav tako prilizovati kakor on. Direktor, rdečelasi gospod Froehlich je seveda v vsem vestno posnemal svoj plemeniti vzor in za njim po svoje vsi drugi, od mašinista pa tja do zadnjega delavca. Res, Zavode so cvetele. Tuji nemški in laški fabriški delavci so prav pridno razširjali med domačini - kulturo. Ob nedeljah so samo-svestno stopali okrog, posedali po krčmah in pridno zabavljali čez zastarele šege domačinov. Posebno dekleta so se jim zdela v početku prave divjakinje. Moj Bog, komaj jih je človek pogledal, pa so zbežale kakor plahe sme. Sčasoma je postalo to pač nekoliko ,,bolje“, posebno, ko so začela tudi domača dekleta zahajati na žago v delo. Mladi gospod Reich in ne več mladi direktor Froehlich, ki je imel pa zato že večjo prakso, dajala sta v tem imenitem vzgled. Seveda, najprvo je treba vzgojiti delavke, za drugo je potem še časa dovolj. In res, kmalu je zaslula parna žaga v Zavodah, posebno v tej smeri. Delavke na žagi so postale hkrati čez mero na glasu in kmetski očetje so prisegali, da svojim hčeram rajši na mestu zavijejo vrat, kakor jih pošljejo v delo na žago, matere so v strahu zabičevale svojim Mickam in Rezikam, naj vendar za božjo voljo ne govore z nobenim „fabrškiin“, kadar jih ob nedeljah popoldne žc kar po nobeni sili ni bilo več možno pridržati doma. Seveda, dekleta so imele svoje misli in svojo glavo in črnolasi in črnooki ljubeznivi tujci so jim ugajali bolj, kot je bilo to ljubo materam Nasledki takega prijateljstva so se tudi redno pokazali jako kmalu. Še nikdar prej, odkar so stale Zavode, ni bilo v enem letu toliko nezakonskih otrok, kakor zdaj v nekaj mesecih, in škandalčkov, velikih in majhnih, ni hotelo biti ne konca ne kraja. Pa tudi drugače je žaga domačinom prinašala vse drugačnega dobička, kot so ga pričakovali. Reich in njegov oproda direktor Froehlich sta bila jako ljubezniva moža in to ljubeznivost so kmetje prav radi uporabljali. Bilo je vendar mnogo prijetneje dolgovati nekaj sto goldinarjev tujcu kot domačinu. O tem ni zvedela zlepa živa duša, medtem ko je bil drugače človek v vedni nevarnosti, da mu oče Šimen ali eden izmed drugih takih težkih mož, h katerim se je ljudstvo zatekalo v svojih stiskah, nekega lepega dne v krčmi ali kje drugje brez vsakega obzira ne zabrusi v obraz: „Ti tiho bodi! Kaj boš govoril, saj mi še tistih par sto ne moreš vrniti.” In tako je prišlo, da je marsikak kmet precej visoko visel pri fabriški gospodi. Tudi potrebe so se dokaj povišale s to fabriko. Tam, kjer brlizga puh modeme sopare, se je napredek vendar že precej povzdignil. No in glede na ta napredek so si privoščile vaške mamice vedno češče kak lonček kave, dekleta so si omišljavale bolj živobarvne in pisane robce, šivilje so šivale bolj ozke janke in bolj umetno sestavljene jopiče, fantje so si pripenjali moderne kravate iz izza pesti so se temu in onemu belile koketne manšete. Klobuki so dobili hkrati razna podjetno zavih-njena peresa, vaški krojači pa so v potu svojega obraza vrezavali suknje in hlače po vzorcu kaketa modernega časopisa, ki ga je nesreča zanesla v tihe Zavode. Da bi tudi možaki nc zaostali za občim napredkom, so vrgli zdaj pa zdaj nekaj partij kart, mlade žene pa so na svojih otrocih, seveda le ob nedeljah, kazale sverjega svobodoumnega duha. Bilo je naravnost čudovito, v kakih najrazličnejših in najnovejših variacijah so šivale svojim potomcem jankice avbice, s kakimi umetnimi vzorci so njim in sebi pletle nogavice. Napredek! Napredek na vsej črti! Tak je bil torej približen položaj v Zavodah one nedelje popoldne, ko je Pavlovec v Dobni-kovi krčmi s slivovko dušil svojo nesrečo. II. Pavlovec je začel redno zahajati v krčmo. Po oni nesreči s konjem je šel s težkim srcem spet k Reichu. Le-ta je bil slučajno navzoč, a Pavlovec je moral čakati debelo uro, preden je smel stopili v pisarno. „Kaj bi radi? “ je vprašal fabriški gospod in naježil obrvi Bilo mu je kakih petdeset let, imel je sivo melirane lase, črne, stroge oči. Njegov precej zakrivljeni nos je pričal, da seje nekaj v njegovih pradedih pretakala čista hebrejska kri. Pavlovec je zajecljal nekaj nerazločnega na Reichovo vprašanje. Tesno mu je postalo hkrati v tem treznem pisarniškem obližju. „Kaj hočete? “ je ponovil Reich, a zdaj mnogo strože. In Pavlovec je jel pripovedovati svojo novo nezgoda Bilo mu je vroče in pod mrzlimi, trdimi pogledi fabriškega gospodarja mu je stopal znoj na čelo. „Dobro, dobro! Pojdite k Froehlichu,“ ga je prekinil Reich sredi pripovedovanja. ,,Jaz v resnici nimam časa ne volje pečati se s takimi malenkost mi.“ Pavlovec je šel torej k Froehlichu. Povedal je tam spet svojo povest od konca do kraja in prosil, če se mu morda še enkrat pomore iz zadrege. „Ej, dragi moj, ne pojde! Lesna trgovina se je obrnila na slabše in moj gospodar je dejal, da nima več denarja v zalaganje kmetov." »Torej.. DOLENJSKI LIST 23 Sloga je blagor soseščine Kmeta Alojza Flajsa iz Hinj pri Šentjanžu je zaradi raznolike družbenopolitične dejavnosti pravzaprav težko najti doma. Njegovo običajni dan se namreč začne ali pa vsaj neha v krajevni pisarni, 2e med hojo tja ali nazaj ga običajno prestreže kdo, ki ga teži to ali ono. Tako se urica, namenjena za pregled pošte, gradbišča krajevnega urada ali prosvetnega doma, razvleče na vse dopoldne ali pa tudi cel dan. Začelo se je 21. avgusta 1945. Flajs si je datum dobro vtisnil v spomin, saj je bil to prvi sestanek v svobodi. V izbi, kjer so se sestali, ni bilo ne stolov ne mize. Od borne zemlje je držala pot za kruh v bližnji krmeljski rudnik. V kraju ni šlo mimo nič - niti obvezna oddaja, čeprav so bili med vojno v izseljenskem pasu. „Delavci potrebujejo hrano, orajajoča se industrija pa surovine!" je tedaj pojasnjeval skupaj z 29 odborniki krajevnega ljudskega odbora. Uspevali so, kot uspejo vedno, če stvar dobro pojasnijo. Z vsem žarom mu zasvetijo oči, zdelane roke sicer po postavi drobnega moža skušajo dati besedam še poudarek, ko je govor o krajevni skupnosti in napredku. Svetu krajevne skupnosti načeluje že celih dvanajst let. Šentjanška krajevna skupnost šteje kar 82 zaselkov in vasi. Flajs se spominja, da ob začetku iz prenekaterega kraja še mrliča niso mogli spraviti drugače kot na nosilih iz vej. Danes je v sleherni zaselek mogoče najmanj z osebnim avtom. Kjer je bilo včeraj težko z voli, hočejo danes s traktorji in tovornjaki Pesek se marsikje umika asfaltu. Zato imajo vpeljan še poseben samoprispevek; predsednik Flajs je prepričan, da ga ne bo težko podaljšati. Med velikimi željami (uresničitev se, kot pravi, vse, preveč odlaga) je lista o kakšnem industrijskem obratu tudi v Šentjanžu. „Pode-želju je potrebno posvetiti pozornost tudi pri razvojnih načrtih, ne pa ga odpraviti le s kmetijstvom, tako da zaradi tega nihče od mladih ne vidi bodočnosti," pravi in pristavi, da je še pri slednjem družbena pomoč v obliki posojil in usmeritev bila vse preveč kasna. V Hinjah se npr. šele sedaj obnavlja prvi hlev, čeprav je bil že med vojno. Alojz Flajs je vrsto let predsedoval tudi šentjanš-kemu poravnalnemu svetu. Po novem ta dolžnost ni združljiva s predsedstvom izvršnega sveta v krajevni skupnosti, vendar pri delu tega „sodišča“ vseeno še sodeluje. Morebitne hude duhove vedno pomirijo uspešno kar sami, tako da ni treba na sodišče. Sloga je gotovo največja dobrina vsake soseščine. Pod težo let si želi, da bi izpregel z dolžnostmi v kraju. Krajani mu ponavadi naložijo še kaj, češ saj bo od vseh storil najbolje, ker vse pozna. Temeljitost, s katero se loteva vsake stvari, pa mu običajno navrže še dodatno breme. Tako si sedaj, preden naj bi ometali preurejeno stavbo krajevnega urada, kjer bo imela svoj kotiček tudi krajevna skupnost, na vse kriplje prizadeva izbezati denar za spominsko ploščo 86 žrtvam. Marsikje je že bil in nekaj že tudi zbral Prav za predano delo med ljudmi je v sevniški občini med prvimi prejel priznanje Osvobodilne fronte. ALFRED ŽELEZNIK Z avtomobilom do Indije in nazaj Čez dober mesec bosta Novomeščana po 20.000 prevoženih kilometrih in nekaj sreče spet doma V današnjem času ni nič posebnega z letali v kratkem času premagati velike razdalje med kontinenti. Drugače pa je, če si človek za takšno pot izbere avto, danes za velike daljave že zastarelo prevozno sredstvo. Za tak podvig sta se odločila Novomeščana Slavko Gril in spremljevalka Mina Pezelj, ki sta preteklo soboto pognala v tek do zadnjega kotička obloženo šest let staro alfo proti cilju, več kot deset tisoč kilometrov oddaljenim krajem severne Indije. Pravzaprav sta se za pot, ki ju vodi po Jugoslaviji, Romuniji, Turčiji, Iranu, Afganistanu in Pakistanu do cilja, kaj malo pripravljala. „Kar bo, pa bo!“ je na začetku poti rekel Slavko, avtomehanik pri servisu Novotelme v Šmihelu. „Največ časa sva porabila za dovoljenja pri naših predstavništvih v tujini. Nekaj sva uredila, vsega pa tudi ne, zato del poti prepuščava sreči." Zadnji mesec je bil največ pozornosti deležen le avto.: svečke, platine, rezervna kolesa in še kup delov imajo prostor ZLATI ZNAK PLANINSTVA STRGARJEVIMA V soboto ob 19. bodo na slavnostni seji upravnega odbora Planinskega društva Lisca Sevnica Krško na Tončkovem domu podelili častni zlati znak planincev Pavlu in Mar-janki Strgar. To visoko priznanje planinske organizacije prejemata na predlog občinskega zbora društva. V tem mesecu je minilo že 20 let, odkar vzorno skrbita za planinsko postojanko na Lisci IGRA NARAVE - Ko je Novo-meščan Jože Lužar razklal jesenovo poleno, je bil ne malo začuden nad njegovo notranjostjo. Ob čudnem izrastku sije z malce domišljije moč predstavljati dokaj lepo oblikovan jezik. Kajpak ni nujno, da je last jezikave ene gospe, lahko je tudi prekajena svinjska dobrota. (Foto: Stanko Avguštin) JEZIKOV DAN NA BOHORJU V nedeljo, 23. aprila, prireja PD Bohor s Senovega družabno srečanje „Jezikov dan“. Ob 10. uri se bodo pri koči na Bohorju zbrali planinci, člani društva in drugi, da poglobe dobre prijateljske odnose in se malo povesele. Posebnost dneva bo merjenje kuhanih ali prekajenih jezikov, s katerimi se bo moral izkazati vsak udeleženec, saj bo jezik vstopnica, ki bo mimogrede veljala za vso družino udeleženca. Najdaljši jezik bo prejel posebno nagrado. Na zanimivo srečanje bo seveda treba peš od zbirališča pri lovskem domu na Srobotnem. Odhod bo ob 8. uri. ZARES ZELO SMEŠEN ČLOVEK Ko je končal ekonomsko fakulteto, so mu dali stol v prodaji, kamor je po mnenju vseh najbolj sodil, če je že moral biti v Hitrotkalu, da odsluži štipendijo, s katero je sicer pasje izhajal tam v belem mestu. Sprva je bil referent za prodajo modrih nogavic, a ko je dvignil glas, da prejema prvega v mescu le premalo cvenka za visoko šolanega človeka, so ga preimenovali v vodjo prodaje modrih nogavic ter mu nato povišali število točk. „Zdaj bo, ni vrag, zadovoljen," je ob tem rekel sekretar. On pa je še naprej prodajal modre nogavice, takole z levo roko, kajti ostajalo mu je še dovolj časa za kaj drugega, imel je ideje, voljo, zalet. Hotel je delati tudi z glavo, ne le po utečenih tirnicah, ki so bile dolgočasne, ki so uspavale in ki so vodile človeka k delu, podobnemu stroju. Dodelili so mu dvosobno stanovanje, sicer šele po osmi prošnji, vendar dovolj zgodaj, kajti v Hitrotkalu so bili tudi takšni, ki so jih napisali dvajset in več, pa so se še vedno potikali po kletnih ali po podstrešnih luknjah. „No, tudi to smo rešili,“ je rekel sekretar in videti je bil zadovoljen, kajti presedale so mu že stalne pripombe na najrazličnejših sestankih, da je mladi kader zapostavljen, da so mu zaklenjena vrata za napredovanje, da se nimajo kje, kdaj niti kako izkazati. „Lepo, da se vidiva,“ je rekel sekretar. „Prihajam s problemi," ie rekel on. „S problemi? Vi? “ se je začudil sekretar. „Da, mislim ...“ je hotel končati stavek on. ..Poglejte: bili ste refe- rent, zdaj ste vodja. Povišali smo vam osebni dohodek, dobili ste dvosobno stanovanje ...“ je rekel sekretar. „Vse to je res, tovariš sekretar. Vse to je res. Vendar jaz še zmeraj prodajam modre nogavice. Sedim v pisarni in odgovaijam na telefonska vprašanja, obešam etikete na modre nogavice, in to je vse,“ je rekel on. ,,In kaj bi še radi, mladi moj tovariš? “ je začudeno rekel sekretar. „Rad bi delal kaj pamet-nega,“ je rekel on, tovarišu sekretarju pa se je zdel zelo smešen. Ni ga mogel razumeti: delovna organizacija mu je dala naziv, ki niti ni tako skromen, dobil je stanovanje zdaj pa bi nenadoma rad delal še kaj pametnega. ,.Zares smešen človek,11 je rekel sekretar, ko so se za njim zapirala vrata. TONI GAŠPERIČ v prtljažniku, ki jih bo Slavko brez težav na poti zamenjal, če bo potrebno. „Da se le avtu ne pripeti kaj hujšega, za ostalo se ne bojiva. Najino potovanje res ne bo razkošje, želiva pa si ogledati kulturnozgodovinske spomenike ob poti, spoznati ljudi in njihovo življenje. Spala bova v avtu, jedla pa ob avtu, predvsem današnjo sodobno hrano iz pločevink," hudomušno dopolni prijatelja hrabra sopotnica Mina. Res ni šala prevoziti več kot šesto kilometrov na dan in sedeti za volanom deset in več ur, se vzpenjati na 3000 in več metrov visoke zasnežene gore Turčije in Pakistana, zlasti če pomislimo, da se prava napol asfaltirana pot konča že v Tehranu potem, ko je pred njima še tretjina makadamske poti. Vendar pa njunega alfa romea ne krasijo reklame in napisi, kot se za tak podvig spodobi, kajti novo meška podjetja za reklamo niso pokazala pravega razumevanja. To pomeni, da bo potovanje osušilo žepe. Stari milijon za bencin, enak del pa za ostalo, če bo dovolj. Slavko in Mina se bosta, če bo sreča, čez mesec dni in pol vrnila, potem pa bomo o njunih doživetjih lahko napisali kaj več. J. PAVLIN IZ APRILSKEGA DEŽJA POD INDIJSKO SONCE Krka spet ribji raj? Novomeški ribiči omejili ulov — Zaščitene žabe in školjke — Prihodnje leto kolobarjenje — Sulec najmanj 85 cm Zbor delegatov Ribniške družine Novo mesto, ki šteje že okoli 800 članov in gospodari s pretežnim delom Krke, je pred dnevi s 35 glasovi proti sedmim sprejel določila novega ribolovnega režima. Določila bodo objavljena v „Zelenih tolmunih Krke‘, na tem mestu samo nekaj najpomembnejših novosti. Po novem lahko člani RD Novo mesto ujamejo v enem ribolovnem VODOVOD PUŠČA - Cev vodovoda od zajetja za Vas in Faro v kočevski občini precej pušča na stiku dveh cevi. Sreča v nesreči je, da pušča na tistem dehi, ki poteka nad zemljo in celo prav nad Mrzlim jarkom, da voda teče spet v potoček, in torej ne gre v izgubo. (Foto: Primc) V NOVOLESU GORELO V ponedeljek zjutraj je prišlo do požara v Novolcsovem obratu drobnega pohištva v Straži Ogenj je nastal na ventilacijskih napravah ob stružnici, vendar so delavci požar na srečo pravočasno opazili in ga tudi pogasili Materialne škode tako ni bilo, prišlo je le do zastoja, kajti tistega dne na stružnici niso več dela h. Graditelji! Imate težave z nabavo in montažo stropnih in stenskih lesenih oblog in stavbnega pohištva? Pokličite telefonsko številko (068) 21—478 ali pa se osebno oglasite pri Ivanu Krajncu v Adamičevi ulici 38 v Novem mestu in vaših problemov bo hitro konec. dnevu 2 salmonida ali 3 ciprinide (prej 3 in 4). Pri ciprinidih je najbolj zaželena platnica; ribič lahko poslej namesto štirih ulovi samo dve na dan. Če vzamemo novi ribolovni režim praktično, lahko ribič ujame na dan recimo dve platnici ter eno podust ali klena ali krapa itd. Največji dnevni ulov je lahko tudi 30 nezaščitenih belic (rdečeočka, zelenika) ali en som ali en smuč ali ena ščuka. Varstveno dobo imata od letos tudi doslej nezaščitena klen in bolen. Oba imata tudi najmanjšo mero: klen mora meriti 28 cm, bolen pa 35 cm. Novomeški ribiči so celo nekoliko bolj strogi kot republiški predpisi, ki določajo, da so ob mrestu zaščitene tudi žabe, školjke pa sploh celo leto. Novomeščani so dvignili najmanjšo republiško mero krapa in linja od 20 do 25 cm, sulec, ujet v Krki ali pritokih, pa mora meriti 85 cm (drugod 70). Prihodnje leto bodo začeli Novomeščani tudi kolobariti. Dogovorjeno je, da bodo za najmanj 3 leta zaprti za ribolov revirji od kaskad pri Jožmanovem mlinu do mostu v Šmihelu, od mlina v Kotih do napajališča v Dol. Kotih ter od jezu Mačkovec do jezu Lešnica. Število ribolovnih dni je ostalo kljub nekaterim drugačnim predlogom nespremenjeno. Član RD Novo mesto bo lahko še naprej obiskal bregova Krke z ribiško palico v roki 60-krat v letu. Dva para nog za eno kolo Kolesarjenje v dvoje S toplejšimi dnevi so nastopili tudi boljši časi za kolesa, ki so zimo prebila na zaprašenih podstrešjih in v kleteh. V premnogem občanu se je prebudil čut za zdravo življenje in domislil se je gesla „Vsi na kolo za zdravo telo!“, pa je potegnil na svetlo to nekoliko starodmodno vozilo. V Regerči vasi v Novem sc je na cesti pojavil umetni križanec med dvema kolesoma, s katerim si fantje družno razgibavajo kosti. Regcrški tandem je začel izdelovati eden od starejše generacije Re-gerčanov, vendar je ob tehničnih težavah obupal in svoje delo prodal mlajšim. Petnajstletni Vinko Mihelčič in osemnajstletni Jože Hočevar sta odkupila ogrodje, nabavila še nekaj delov in v zimskih mesecih do kon ca izdelala tandemsko kolo. Delo jc šlo laže od rok, ker je Hočevar po poklicu kovinar, torej vešč obdelave kovinskih delov, katerih ni moč kupiti v trgovini Prvo pomladno preskušnjo je tandem odlično prestal; ni ne počepnil pod težo dveh kolesarjev, pa tudi pogonski mehanizem jc lepo skladno deloval Zdaj se s kolesom radi popeljejo predvsem mlajši Regerča-nl MiM Ko dozorijo salami Najboljše Štekličkove salame in Kovačeve klobase Ko dozore salame, se začno v zahodni Dolenjski salamiade. Na letošnjo, drugo salamiado v Ribnici, ki je bila 14. aprila, je poslalo v ocenjevanje svoji izdelke le pet izdelovalcev domačih suhomesnatih proizvodov. Skupno so pokazali 7 izdelkov. Ocenjevalna komisija je največ točk prisodila salamam upokojenega ribniškega mesarja in gostilničarja Antona Lovši-na-Šteklička. Za njegovo najbolje ocenjeno salamo je kasneje dejal „delcgat“ Srečko iz Kočevja: „Take salame še nisem jedel. Je odlična. Take ne dobiš v nobeni prodajalni v Jugoslaviji." Izredno se je izkazal tudi gost Lado Kovač gostilničar z Dvora na Krki, ki je osvojil prvo mesto v skupini klobas. Tudi on je po poklicu mesar. Organizator salamiade Ivan Lampe iz Kočevja pa je sam razstavil in dal v oceno prešan-ko, katere posebnost je bila, da je bilo v njej veliko mesa. Kaže, da okolje hotela za sala-marje ni preveč primemo, saj se raje udeleže srečanj v gostilnah, kjer je bolj domače. Zato so se nekateri znani salamarji le pokazali na razstavi in z izgovori hitro izginili, ne da bi dali izdelke na razstavo in v oceno. Vendar taki izgovori niso upravičeni, saj so ta srečanja namenjena bolj zabavi kot strokovnemu delu, čeprav je tudi izmenjava izkušenj pri izdelavi salam in klobas pomemben del salamiad. j. primC RIBNIŠKA SALAMIADA MEMJA IN MICA V RIBNICI V sredo, 26. aprila bo ob uri v športni dvorani v znana zabavnoglasbena p ditev „Od glave do pete“, * bosta vodila Milovan II# Minimaks in Minja Subota. programu bodo sodelovali Nela Eržišnik, Biljana RisJ (miss Jugoslavije), Saša Zal1 pugin (urednik RTV Zagretj Džo Marčič, Tomislav Ivi Nino Prša in skupina ..Meteo1 ZARADI UTRUJENOST V SMRT Gojko Barič iz Bugojna je aprila vozil osebni avtomobil z n®" ško registracijo od Ljubljane Zagrebu. Pri Mrvicah je zaradi ut* jenosti izgubil oblast nad vozili zdrknil čez cesto in se prevrni bankine na travnik. Med pie^ Čanjem je 41-letni Borič pa ' avtomobila in so hudo po škod' nega prepeljali v brežiško nico. Vendar je kmalu po pre’ poškodbam podlegeL Kolesarjenje v dvoje Sv— M v&v.v.\v.\ sfer*W « •» «• . - r’ š mm^t i xv»^'\ v ji /i • • * A m* • fj O ■ m * * is no: . j X & ’ J . i *» .*• . .* ,V i* IBl' .--.»»j i I LvJUm • - '\4%‘ v^i. KM aU '^u, 'W.*\ ■*■'* * * * V * -•« #f *%• x,*«.? , * * V-^ *.<***#• # ® V V "•• »’«'«*'V.:.r. lisž\Jr.Vi*l' x * . * »*..•••# •/* W » » * «. \a ’ » * « • fl*,« • • V ^ « '- V- V- * * .♦ • • a« .• *. • # •■> • * * ^ ^ * 'V • • • «* • • • .* * * * 9 t » V? • • • *.-.)# « » '■' * w * < .V A o -.,,•. ;.x '*»••#•#•• ^ * V *; « • •• \ - • • • • . . -.1* «• • <**»* •* A * 'A- '-.V m -X. • • • • # . •* A ^ • •;•* V .v «£.. ■ .X v> ■ V ■••••• 'V-. i> *• tf a » ?i .*$£ -.v v.. - -V******* '•Vv.'*Vrf- «»v • • • *- * m ‘a, ,. *■vjiif *• '■/v ». * J - » »V * • r r i ' r , * 9 W .■ M f l V//-. -V v .''V •■• .'•'■ " * *’ 0 ' 'H* V. . * - ' • » * « - » * « \v* « . 4 « * • 1« 'I * * * * * . V • • V ■ X' * • • • • * * .'•• • * • » •«••’• ••:. •• ;.•• yf- < y,X^ '> * V ' * 'N* •*•»••• .« Vi« ..• • A ' • • • * * * • v<» • M. Sl -*> r'..- - h • • • •••••« ->«•«« • •TirV 9 • * O ■•••••■••••.•* v ' X« » • ,T , * •.^ # • « «■ ► '\x * ••••••.•••.#* r\ ^ • • 4 ■ * * * * V* * * * * * ’* * * * • * •— • • 4-B * * ' x* * • • • •••/•• t/VV \ •'''« • ' . * * */ \ "V,“ „ • • ^ **" • • • \» A /..... *** ,'*'?*■ * ^ e « * Kx • “o. -"z •>•.'?"■ 4 * • • l A'\ -....X, r'-*./.'. ? • » ' * I ' * • # V>'.'V <* i * . * » «.i . • • #*.• • • • * • , • # # * •V.v*. . .*. •v.*! ••.• .*.»:•.* *.*.• - • . v.v •: •. • ••v'.* * . , : V • ' . .* •: • • .*•.'•• .. . . • * . ;>’% I% ■:••' J* *•%•••<# ^■PRimGA^ &KANJE Zgubljenega Casa Vef^^a^ srno S(* s stroji. Vedno več jih je in ies(I° ^oli 50 zapleteni, čas tehnike pa ni priza-n,ti napravici, ki meri čas. Mehansko uro. strojček, ki služi ljudem že 400 let, hoče izpodriniti elektronska sestrična. Če je že ni. Srce elektronske ure je tanka paličica iz sintetičnega kremenčevega kristala. Kristal je nameščen v 10 mm dolgi kapsuli, iz katere so izsesali zrak. Energija baterije, ki ni večja od tablete zoper zobobol, vzbudi kremenčev kristal, da zaniha točno 32.768-krat v sekundi. Z nihanjem dobimo tok električnih impulzov *elo ustaljene frekvence. Na kristal kremena je priključen drobcen integrirani krog, ki spre minja impulze v signale, ki se ponavljajo točno v sekundi. To je v načelu vse. Stvar okusa )e namreč, ali bomo te signale preko elektromotorčka speljali na stari dobri kazalec ali pa ne bo imela naša elektronska ura prav nobenega premičnega dela. Za ,.videnje" časa skrbi v tem primeru digitalno kazalo, čas lahko odčitamo na številčnici brez kazalcev:* Rojstno leto elektronskih ur je 1929. Takrat so kremenčevi kristali uravnavali samo laboratorijske, observatorijske in industrijske ure. To so bile velikanske, vendar silno natančne zadeve, ki jim pravimo kronometri. Ne ve se, kdo je prvi pomislil na ročno elektronsko uro. Morda je bilo duhovnih očetov celo več, saj je načelo delovanja sila preprosto. Zajec pa je tičal v tehnologiji: kako napraviti tako drobne sestavne delce, da bodo šli v ohišje ročne ure. Elek- tronke so zamenjali tranzistorji, zgodila se je revolucija na področju elektroprevodnikov, pomagale so izkušnje vesoljske tehnologije, ki si ne more privoščiti težkih in velikih sestavnih ; delov. Ročne .elektronske ure so se (čeprav neradi) prvi lotili v urarski tradiciji vzgojeni Švicarji. Pravzaprav so bili k tej odločitvi prisiljeni, iz ZDA in Japonske so prišle vesti o načrtovanju elektronske ure. Švicarski strah je bil utemeljen, na tržišče so res poslali prvo uporabno ročno elektronsko uro, toda kaj ko so to le nekaj mesecev kasneje storili tudi Japonci. Začela se je urarska vojna, v katero so poleg Švicarjev in Japoncev posegli tudi drugi. V manj kot štirih letih se je slabša elektronska ura pocenila dvajsetkrat. Danes jo je mogoče kupiti,že za manj od 300 din Urarska vojna z zniževanjem cen kakovosti seveda ni koristila, dosegla pa je, da so iz igre morali izstopiti manjši proizvajalci. Danes sta na svetu samo še dve urarski velesili: Švicarska in Japonska. Švicarji so še vedno močni, vendar ne tako kot nekda> Njihov« delež v svetovnem urarskem izvozu se je zmanjšal za 20 odstotkov, danes narede švicarski natančneži manj kot polovico svetovne proizvodnje merilcev časa. Se pred nekaj leti sta bili dve od treh ur na tem svetu švicarski in tudi odšteti je bilo potrebno zanju toliko, kot se je zazdelo mogočnežem ob Zueriškem jezeru. Splača pa se menda še vedno. saj je elektronsko urarstvo med industrijskimi vejami, ki se najhitreje razvijajo, Pravzaprav tako hitro kot elektronika. Kar je, pa je. Elektronska ročna ura je petsto do šestokrat bolj natančna kot njena mehanska sestra. Ni je treba navijati, ne kvari se, če pa se, jo vržemo proč. Lahko kaže čas na vseh 29 zemeljskih časovnih območjih, lahko budi tudi štirikrat na dan, lahko pokaže, če bo 1 maja 2009 petek, sobota ali kaj drugega, zapomni si telefonskih številk za četrt telefonskega imenika, ima lahko vgrajen računalnik, natančen do enajste decimalke itd. Ima pa vse to kakšen smisel? Je povprečnemu smrtniku res treba do sekunde natančno vedeti koliko je ura, ko po drugi strani najmanj pet minut zamudi v službo, dvigne gradbeno posojilo za najmanj 10 let, načrtuje, da bo leta 2000 v občini v vrtcih celo nekaj mest odveč. Ali ni za življenje dovolj dobra tudi stara dobrodušno tiktakajoča mehanska znanka' Pa čeprav majo zamuja ali prehiteva, čeprav ne ve, kateri dan bo 1. maja 2009. Pa ni elektronska merilka časa nič kriva. Zgodba njenega nastanka je samo spodbuda za razmišljanje o življenju, ki ga tke čas. Se vam včasih, ko s pritiskom na gumb osvetlite elektronsko številčnico, ne zdi, da ste spet enkrat izmerili izgubljeni čas? Čas, ki ga niste posvetili niti samemu sebi, čas, ki je tekel samo zaradi vseh takšnih ali drugačnih ur na tem svetu. ’ M. B. DOBER DAN, DOLENJCI Šala lepo zveni v sobi št. 405 fakultete za strojništvo v Ljubljani, kjer je Mirko Opara danes docent; veliko veselje pa je bilo leta 1938 tudi v Dolenji Nemški vasi, kjer se je Oparovima rodila moška štručka, ki so jo krstili za Mirka. Bil je srednji od treh fantov. Oče Leopold je železničar, mati Jožefa pa doma kolobari s plačo in tremi njivicami. „lmeli smo lepo otroštvo, otroštvo kot je lahko samo dolenjsko", se zgovorno spominja dr. Opara. „Potem smo malo hodili tudi v šole. Nižja gimnazija je bila v Trebnjem, višjo pa so si pridržali Novomeščani. Mi, Trebanjci, pa na vlak in v Novo mesto. Štiri leta, vsak dan — razen v počitnicah. Pa se nismo smilili sami sebi, mi, tako imenovani vlakarji. Meni je bilo, recimo, škoda samo na vlaku izgubljenega časa. Koliko bolj koristno bi bilo, če bi tisti čas porabil v novomeški Študijski knjižnici, za razvedrilo, skratka: za kaj drugega". Mirko Opara je potreboval Študijsko knjižnico takrat, ko je hotel zvedeti kaj več kot so povedali profesorji. To pa je bilo kar pogosto. Dijak Opara je bil leta 1958 oproščen mature. Zaradi odličnega šolskega uspeha. Edini v razredu. V štirih letih diploma na fakulteti za strojništvo, leta 1963 asistent, pet let kasneje magisterij iz procesne tehnike, leta 1973 doktorat. Iz mešanja tekočin v posodi z mešalom. Vmes specializacija v ZR Nemčiji. „Prej sem omenil vlakarje in Novo mesto. Pravzaprav nikoli ne bom pozabil, da mi je šolanje v gimnaziji s štipendijo denarno olajšala novomeška občina. Očetova železničarska denarnica je bila hudo tanka. To je resnična hvaležnost. Tisto z mešanjem tekočin pa je čisto preprosto. Problem je naravnost banalen. V dveh loncih sta dve različni tekočini, ki ju moraš zmešati. Tehnik se trudi, da bi ju zmešal s čim manj dela in energije ter v čim krajšem času. Nova, mešana tekočina pa mora biti, če temu lahko tako rečem, enotna. Vsak vzorec mora vsebovati enak del prve in druge tekočine. Tu je stvar že bolj zapletena. Vzemite, da namesto brizganca mešate neko zdravilo. V eni posodi je hud strup, v drugi pa snov, ki ga razblaži, snov, ki iz strupa napravi zdravilo. Zamislite si, da je ta stvar slabo zmešana. En bolnik bo dobil blažev žegen, drugi pa zgoščen strup. Oba bosta umrla: eden zaradi premalo, drugi pa zaradi preveč zdravilav Primer je seveda pretiran, pojasnil naj bi samo, kako važna zadeva je včasih mešanje tekočin." Ko Oparovi skromnosti, ki ni brez kančka dobrohotne ironije, omeniš, da se morajo vsaj nekatere tekočine mešati hudo nerade, sicer zaradi tistih dveh loncev, ki ju je treba zliti v enega, ne bi podeljevali nagrad Kidričevega skla- da, še manj pa bi se ljubilo komu iz takih reči doktorirati, se sogovornik ustavi. „Mi, Opare, pravimo, da smo trmasti, vztrajni. V nižji gimnaziji se mi je zdelo, da imarn smisel za tehniko. Odločil sem se za strojništvo, morda zaradi očeta železničarja, zaradi vseh tistih veličastnih koles, ojnic, pare, jekleno sijočih tirov. Železnica je še danes velika stvar. To je bil impulz, seme. Danes domnevam, da bi bil morda uspešen tudi kot kemik, elektrik. Dano mi je bilo, v zibelki, nagnjenje za matematiko in fiziko, osnovni orodji tehničnih znanosti. Ne vem pa, kako bi se obnesel kot slavist, trudil bi se vsekakor. Tisto našo trmo (Oparovo) lahko pojasnim tudi na drug način. Postavite mi problem. Tehnični problem. Recimo: v vsakdanjem življenju je treba tu in tam oprati spodnjice. To se dogaja s pralnim praškom, ki ga je treba narediti. Pralni prašek je v začetku mešana tekočina, ki jo je treba preleviti v prašek. Spet imate posodo. Zgoraj zlivajo tisto mešano tekočino, od spodaj piha topel zrak, ki padajoče kapljico posuši ravno toliko, da postanejo prašek. Opazovalec bo rekel, da na enem kraju vlivajo vodo, na drugi pa ven letijo „ave", „rubeli" itd. Problem je v tem, da mora tista „voda" postati pralni prašek ravno pravi čas. Dovolj suh, sipek, ne kakšno pacasto blato. Vidite, tu nastopamo tehniki, fizika, matematika, kemija, enačbe, računalniki. Ko je zadeva zadovoljivo rešena, si v trgovini pač kupite tisti prašek. Tehnični problem „kako dobro oprati spodnjice" je samo še del vsakdanjosti. Navadili smo se nositi oprane spodnjice." Zdi se, da je nepogrešljivi sestavni del življenja doc. dr. dipl. inž. Mirka Opara ravno iskanje in reševanje problemov. Kako razvozlati vozel, kako obiti zid. Kot sodelavec Smelta pogosto dela na Dolenjskem. S tekočinami imajo težave in delo v Krki, Novolesu, Itasu, na Čatežu tople voda ogreva grede itd. Mirko Opara predava tudi na strojni fakulteti. Menda ni strog, ker n' treba biti. Srečuje se s četrtim letnikom, ki je presejan, ki ve, kaj hoče. Skoraj vsak teden pa je Mirko Opara, trenutno tudi kandidat za predsednika raziskovalne skupnosti občine Ljubljana—Center, zvest tudi Polenji Nemški vasi pri Trebnjem. Starše sta še živa, trem njivicam so Opare dodali tudj nekaj arov vinograda. Enkrat jih velja obiskat1 in vprašati, če se morda cviček znanstveno ne imenuje „homogenizacija različnih trt i posebnim poudarkom na šmarnici, pri kateh nastajanje vrtinčnih obročev ni omejeno sam® na mešalno posodo, nadaljnja pojasnitev časovnega poteka pa je sploh nejasna, vendar ne prvič predlagana". MARJAN BAUER Jf ‘m _________4 Švicarji se lahko pohvalijo s telovnikom in čelado, ki ju ne more prebiti niti krogla kalibra 9 mm z jekleno konico. Izdelana sta iz negorljivih snovi. Tovarna, ki izdeluje to opremo, še ni izrekla zadnje besede, obeta nove, izpopolnjene modele. V Zahodni Nemčiji izdelujejo plinsko masko, ki ima vgrajen mikrofon in slušalke. Zato je mogoče uporabljati radijski sprejemnik in oddajnik, ne da bi sneli masko. V Veliki Britaniji prodajajo posebna zrcala, s pomočjo katerih lahko brez velikega truda pregledajo spodnjo stran vozil. Konveksno zrcalo ima v premeru 30 centimetrov; na rob je pritrjena fluorescentna cev, ki dobiva električno energijo iz akumulatorja. Ena od ujm v svetu terorizma so eksplozivi. Švicarji so zelo izpopolnili klasična oblačila ljudi, ki imajo opravka z eksplozivnimi predmeti. Sodobna zaščitna oprema je sestavljena iz debele jeklene čelade in dvojnega oklepa, ki varuje vse telo do kolen. Z jeklenim „šalom" je zaščiten tudi vrat. Oklep ima na hrbtni strani žep za orodje in radijsko postajo. V čelado so vgrajene slušalke in mikrofon. Tako opremljeni „vitez" je med drugim varen tudi pred pištol-skimi izstrelki kalibra 9 mm. Zoper razstreliva je tudi detektor, ki so ga izumili v Združenih državah Amerike. Je lahek in poceni, zgrajen je na načelu nosu. Posebna sonda prestreza hlape, značilne za eksplozive, sprožita se zvočni in svetlobni siqnal. Napravo lahko napaja izmenljiv akumulator; energije je za 7 ur. Prav pride lahko tudi nočni daljnogled UA 1242, ki ga izdelujejo v Veliki Britaniji. Pravijo, da je tako priročen, da ga lahko uporabljajo tudi posadke helikopterjev, v prvi vrsti pa j^ namenjen pešakom. Daljnogled, ki „gleda skoz' temo", je težak 1,9 kilograma, poveča pa petkrat. Sloveča švedska letalska in avtomobilsk* tovarna SAAB je dala na tržišče svojevrsten zaščitni sistem, ki ne pozna klasičnih stražarje^ in čuvajev. S sistemom upravlja računalnik, k' analizira podatke, ki mu jih pošilja na stotin6 detektorjev, nameščenih (recimo) po tovarni. Z računalnikom upravlja operater. Odveč i6 najbrž povedati, da zaznajo detektorji tudi tako vsakdanje stvari, kot sta kratek stik ali požar. Partizani se najbrž še spominjajo nevšečnosti-ki sojih imeli s konzervami, obešenimi na bod6* čo žico, ki je obdajala italijanske ali nemšk6 postojanke. Ropotale so ob najmanjšem dotiku-Ropotajoče konzerve pa so menda danes za 6 odpadke. Tako vsaj menijo izraelski vojašk1 strokovnjaki, ki so izumili posebne alarmi® naprave. Obesijo jih na bodečo žico. Na 6 metrov je dovolj ena. Naprava sproži alarm 0 najmanjšem dotiku žice. Občutljiva je tudi J1* višjo temperaturo, elektromagnetno žarčenj6, zvok, na potrese itd. Pravijo, da deluje ze'° zanesljivo, možnost lažnega alarma je z6' majhna. S tem orožarna naprav za boj proti terot' stom še zdaleč ni izčrpana, zahteve po varn°s (strah) bolj kot karkoli drugega bistrijo mož9* ne in spodbujajo izumitelje. Dnevnik Delo je 12. aprila zabeležil novico, da je eno letošnjih nagrad sklada Borisa Kidriča dobil doc. dr. Mirko Opara. Kidričeve nagrade so po naravi stvari vedno v zvezi z znanstvenoraziskovalnim delom. V obrazložitvi za dr. Mirka Oparo, ki je mimogrede tudi diplomirani inženir strojništva, med drugim piše, da je Opara zaslužen za delo na področju mešanja tekočin v posodah z mešalom. Citiramo: „Delo o homogenizaciji pomeni nadaljnjo pojasnitev časovnega poteka pojavov, pri čemer je bila prvič predlagana tudi delitev na konvektivni in celotni čas mešanja in opredeljeno področje nastajanja vrtinčnih obročev v mešani tekočini". Ko doc. dr. Mirku Opari čisto resno omeniš, da pomeni povprečnemu Dolenjcu, ki je menda najmanjša mera za še razumnega Slovenca, zgornja obrazložitev znanstvene slave in časti toliko kot nič, se Opara nasmehne: „pa saj je mešanje tekočin tudi čisto prijetno ohlajen brizganec. Se upa kdo reči, da v brizgancu ni vode? " VOJAŠKI Svetovni val terorizma je spodbudil načrtovalce orožja in vojaške opreme k novim dosežkom. Pravzaprav na tej fronti v načrtovalni kuhinji idej nikoli ni pravega miru, sredstva za boj proti terorizmu so namreč vedno in v vseh državah pripravna tudi za vzdrževanje javnega reda in miru. Morajo torej biti pri roki. Predstavljamo nekaj dognanj. Neko britansko podjetje izdeluje 4100 kg težko vozilo, ki ima karoserijo iz 6,35 mm debele jeklene pločevine. Za krogle so neprebojne tudi šipe. Vozilo je zaščiteno pred eksplozijami min, pod je namreč iz tricentimetrske zmesi plastike in steklenih vlaken. Zmes je zelo odporna. Karoserija je vgrajena na podvozje znanega terenskega vozila „range rover". Oklepnik je mogoče uporabljati kot poveljniško vozilo pri akcijah za vzdrževanje javnega reda in miru, kot patruljno vozilo (ima tudi televizijsko kamero), kot ambulantno vozilo itd. Ni pa vse v oklepnikih. Včasih pride prav tudi solzilec. Angleži imajo tudi 115 gramov težke solzilne bombe, katerih domet je 50 do 60 metrov. Aktivirate jih, če odstranite pokrov in povlečete zaščitno varovalko, skorajda tako, kot da bi odprli pločevinko piva. Po treh sekundah se začne plin širiti na vse strani. Na področju ravnanja s solzivcem so mojstri tudi Izraelci. Njihov izdelek se imenuje „protectojet 5", to je razprševalnik solzilnega plina; domet je 15 metrov. Z razpršilnikom je mogoče po treh sekundah za pet do deset minut brez kasnejših škodljivih posledic onesposobiti vsakogar, ki je v dometu. Razpršilnik tehta s plinom vred nekaj manj kot 9 kilogramov. dr. dipl. ing. MIRKO OPARA ZA BOJ PROTI TERORIZMU Stirj dek|« mlajših Novomeščanov, med njimi sv°j0 Sn a' ter dva za vodji skupine, bodo s našegg ^etnosti° in iznajdljivostjo branili čast bre* rneia"Stf' Sloveniie in Jugoslavije v Jgrah belgijski— • k' bodo za naše 13. junija v majhnem ^Vsvni mestu Rochefort. V bližini ima naša J0 tovarno prikolic. Poletnih ^r6Z meja" so zabavni program, ki ga v ^av *i n?esec|h predvajajo televizije sedmih Belgiji .ani':. Evrovizije: Vel. Britanija, Francija, Jugos|a'•• ia> Švica, Nemčija in (letos prvič) To je najbolj gledan in najbolj popu-Vseh de? i n^r0<^n' Pro9ram. ki ga predvajajo v b°do e*ah Sredozemlja in v Kanadi. Letos ga Ženih h * 0 enega kanala predvajali tudi v Zdru- I državah Amerike. cijo jfe ^rez meja" imajo že trinajstletno tradi-interes preP°vedujejo zasledovati komercialne Nis° *'.P^ P3 imajo za cilj zabavo in razvedrilo. Vanje usmerjene zgolj v športno tekmo- stikov * Zma9° za vsako ceno, marveč v navezavo -pQ 10 sodelovanje na več področjih. tega jJ*8r Sedamo na zaslonih, je le majhen del *a S(j, r Se odvija v sklopu „lger brez meja". Gre tekmo st°tine mladih iz evropskih dežel pred PredsedarlJ.ern in P° nJem, za stike občinskih okvjfg .nikov, poslovnih mož in kulturnikov. V ^°ncert'9^r S° namreč vselej tudi razne razstave, nastop ' m dru9e kulturne prireditve. Kraj za 9ostite|--V Posamezni državi določi vselej država ^aja v)lca-.V letošnjem letu se igre začno 31. r*w. 'talijanskem mestu Laggo Maggiore. Na drugih igrah, 14. junija v belgijskem Rochefortu, pa bomo že na vrsti Novomeščani. Jugoslavija da, kot vse druge sodelujoče države, ekipe sedmih mest. Nastopajo še: Kragujevac, Ohrid, Split, Mostar, Kotor in Zemun. V Zemunu bo Jugoslavija 12. julija priredila svoj del gostiteljskega programa. Tekmuje se po natančno določenih pravilih pod kontrolo dveh mednarodnih sodnikov, medtem ko pomožne sodnike oskrbi mesto gostitelj. Vsaka država predlaga za igre, ki jih organizira, svoj program, ki ga mora sprejeti kolegijski organ vseh sodelujočih držav. Igre imajo navadno značilno vsebino: Belgija ob proslavi Rubensovega jubileja, Italija turizem itd. Za letos je predlaganih 9 iger (sprejetih bo sedem), ob katerih se bomo nedvomno od srca nasmejali. „Struppi, pridi sem", je naslov prve, v kateri bodo morali tekmovati v čim krajšem času priti iz pilotske kabine na konec avionskega krila in od tam prinesti v kabino psa Struppija. Krilo bo pokrito z. drsečo snovjo, letalo bosta stresala dva nasprotnika. Če tekmovalec pade s krila, mora po stranski lestvi splezati nazaj in začeti znova. Drugi igri je naslov Al Caponejeva banda. Tu gre za velik stroj, ki predeluje žive prašiče v konzerve — klobase. Pred strojem bodo visele fotografije Al Caponejevih zlikovcev, tekmovalec pa bo moral pridobiti čimveč teh slik. Če pade zraven tekočega traku, se mora nanj povzpeti spet po stopnicah, če pa ga tekoči trak potegne v stoj, mora zlesti še v konzervo in pride na drugi strani ven kot klobasa. Jedrski reaktor je tretja igra, v kateri bo potrebno kar najhitreje napolniti reaktor s sedmimi palicami plutonija. Transport palic pa bo težak, ker bo potekal na kotalkah. „Zdrobljivo" — se glasi naslov četrte predlagane igre, v kateri bo potrebno ujeti sedem kristalnih krogel z nevarno tekočino. Krogle bo osrednja figura Tintin spuščala po dvojni vrvi, spodaj pa bosta čakala dva tekmovalca z nogami na z lepilom namazani površini in skušala krogle ujeti. Igračkanje z namišljeno nevarnostjo se skriva v vseh predlaganih igrah, tako tudi v Anakondi. Tintin (njega bomo morali spoznati kot osrednjo osebo vseh iger) bo zaprt v Inkovski statui v pragozdu, iz vej pa bo visela krvoločna anakonda (kača). Vrat kačje glave bo obtežen, nanj pa bosta pritrjeni dve vrvi, s katerimi nasprotnik izmika glavo pred puščicami rešiteljic iz Plamena Arumbaya. Če bo puščica zadela kačjo glavo, bo igre konec, če pa se kačja glava dotakne Tinti-nove glave, dobi ekipa eno točko. V iskanju domiselnosti so privlekli na dan tudi Yetija in Tcanga. Ta igra naj bi se dogajala v Tibetanskem pogorju. Na ledeniku (lakiran polystrol) bo tekmovalen skušal ujeti Tcanga, ki ga ima ujetega Yeti. Vzpon in spust bo možen le v primeru, če bo tekmovalec s priročnim orodjem vsekal stopinje v led. Ena izmed predlaganih iger se bo dogajala v jamskem jezeru, v katerem bosta dva požrešna krokodila: po dva tekmovalca skušata viteško rešiti dekle, medtem ko ju nasprotniki ovirajo, itd. „Ubiti pajka" se glasi naslov igre, predvidene za nadomestno, v kateri bo tekmovalec pripet na elastično vrv in bo hodil po drseči podlagi. Z buzdovanom bo moral ubiti pajka na jajcu, vendar se bo ta vedno bolj odmikal. Vsekakor je' najbolj nenavadna predlagana igra z naslovom ,,Pomoč", katere izid bo odvisen v glavnem od tega, če se bo tekmovalčev kuža pravočasno polulal na prižgano zažigalno vrvico in rešil svojega gospodarja. Program bo torej napet, zabaven in popestren z mnogimi nevšečnostmi, ki se jim ob takih priložnostih tako radi smejimo. In kdo bo v novomeški ekipi? Imena bodo znana sredi maja, medtem pa bodo skušali preko telesnokulturne skupnosti oziroma športnih trenerjev najeti vsaj 16 let stare mlade fante in dekleta uglajenega vedenja, z znanjem vsaj enega tujega jezika in kajpak z dobršno mero spretnosti, iznajdljivosti in podobnimi lastnostmi. Na srečo bodo v kužke oblečena dekleta skrivala stekleničke, sicer bi se znašli v hudi zagati. Kljub mnogim kužetom in njihovi izvežbanosti bi najbrž težko našli sedem takih primerkov, da bi znali ob pravem trenutku dvigniti taco. RIA BAČE« Novomeščani v spopadu ? JETIJEM, anakondo ■n KROKODILI belokranjski ŠOFER „S partizani sem prišel v osvobojeno Novo mesto in postal šofer na okrožju in tam ostal, dokler se ni okrožje razformiralo. V začetku sem se po mestu vozil s škodo, ki smo jo popolnoma novo, še v zabojih, zaplenili Ogorevcu; avto sem moral kar sam zmontirati. Takrat je bila prava redkost, če sem v Novem mestu na cesti srečal še kakšen avto, danes pa zaradi toliko avtomobilov po Novem mestu skoraj ne moreš hoditi peš," se pritožuje. Hanzelj je bil na novomeškem okrožju tudi šef garaž. V začetku je bil edini šofer, pa je naučil voziti še štiri fante. Pol leta je vozil rešilca, potem pa se je vrnil v Gradac, se zaposlil kot strojnik v silosu in ostal tam do upokojitve. ..Nazadnje sem imel ficka; štiri leta bo, kar sem ga prodal. Pri 77 letih sem se še vozil, da je bilo veselje. Sicer se pa tudi danes prav nič ne bojim sesti za volan, saj to ni nič: oči imam dobre, zdrav sem, v svojem življenju pa sem prevozil toliko kilometrov, da bi, če bi vse seštel, lahko nekajkrat obkrožil zemljo. Res pa je treba danes bolj paziti: promet je gost, avtomobili hitri, in če ne upoštevaš prometnih znakov in predpisov, se ti hitro lahko kaj zgodi. Res je pametno, da so uvedli varnostne pasove. Včasih je bilo kar se vožnje tiče, vse bolj preprosto: če si v križišču peljal naravnost, si zahupal enkrat, če si zavijal desno, dvakrat, če na levo, pa trikrat; hupa je bila kar zunaj kabine, stiskal si jo pa z roko. Na fordu pa je že bil smerni kazalec, na zunanji strani vetrobranskega stekla, in to samo eden, premikal pa sem ga iz avta," se spominja Anton Hanzelj, prvi Belokranjec, ki je imel svoj avto in ki se je naučil voziti pred več kot 60 leti. ANDREJ BARTELJ Han^r dan po1 sedmih zjutraj se Anton ob ni -Z Gr?dca v Beli krajini iz svoje hiše tik odn aVni Ce-Sti' povezuje Metliko in Črnomelj, navJ!!'1 v Stampoharjevo gostilno, da po stari se dohZVrne Šilce močne9a- „To je za zajtrk, da samo J°i^lbudim' potem pa čez dan P0P'jem ki io on« brizganec," pojasni 81-letni možak, ima še Uprna*stareiših šoferjev na Slovenskem in šofprctor«JaVno v°zniško dovoljenje; pa tudi po rejSirni voznik£riL"*™'' ^ "**** -Vozniški izpit sem naredil 1926 v Črnomlju," spominja. „Bela krajina je takrat spadala pod novino Hrvaško in izpitna komisija je prišla iz SQ ovca. Pa nismo nič kaj dolgo onegavili: malo j me vprašali, potem pa se jim je mudilo domov praktičnj del izpita opravil tako, da sem e komisije odpeljal nazaj v Karlovac." Peljali žarometi na karbid, šli pa so največ 40 km na uro. Nekaj nas je znalo voziti in tovornjake smo odpeljali v Ljubljano, tja, kjer je danes Gospodarsko razstavišče," pripoveduje eden izmed treh še živih belokranjskih Maistrovih borcev. „Tam smo jih osem naložili na vlak in se z njimi odpeljali v Skopje. Vožnja z vlakom je trajala celih devet dni. Pa še to: v Ljubljani smo dobili krone, v Beogradu pa so nam, ko smo si kupili hrano, menjali tri krone za en dinar." Drugi avto, ki si ga je Hanzelj kupil 1928, je bil znani francoski dellahaye. „Kupil sem ga pri zastopstvu v Zagrebu, čisto novega. Krasen avto, limuzina, mašinca je delala tiho kot ura. Je bil pa prenežen za naše ceste, zato sem se čez dve leti odločil za forda, model A, robusten, močan avto, ki je imel motor kot tritonski tovornjaki; vendar je preveč požrl. Tudi obrt ni šla več dobro, zato sem vse skupaj pustil, avto prodal, se preselil v Zagreb in se zaposlil kot klepar in šofer pri pogrebnem zavodu. V Zagrebu sem se prvič vozil po asfaltu." V Zagrebu ga je z družino zatekla vojna. „Sin je hodil v četrto gimnazijo in ustaši so se začeli zanimati zanj, da bi ga spravili v nekakšno mladinsko ustaško gibanje. Zato sem najprej sina in hčerko spravil v Gradac, potem pa sem decembra 1941 še jaz pobegnil tja. Sin je kmalu odšel v partizane, star komaj 16 let, mene pa so zaradi tega ,dobri ljudje' hodili tožit Italijanom v Črnomelj. Nekega dne so Italijani prišli pome. Mesec dni sem bil v Črnomlju v zaporu, potem pa v internaciji na Rabu, v Gonarsu. Po razpadu Italije sem z drugimi zbežal domov in se pridružil partizanom," je na hitro naštel, kaj se je dogajalo v tistih težkih letih. so se s fiatom brez strehe, ki ga je Hanzelj že rabljenega kupil za dvajset takratnih tisočakov. „Da, to je bil prvi avto v Beli krajini, pred mano ga ni imel še nihče," ponosno pove. Hanzelj je bil klepar. „Dela je bilo za kleparje takrat dovolj; največ sem zaslužil s prekrivanjem cerkvenih zvonikov, tako da sem si avto kupil s prihranki enega leta." Kljub temu je bil takrat avto draga stvar in nezaslišano razkošje. Kmalu po tistem so dvignili takso na 3.000 dinarjev na leto in Hanzelj, ki je takrat živel v Metliki, je, da bi z avtom tudi kaj zaslužil, vzel dovoljenje za taksi. „Vendar zaslužka s tem ni bilo. Ob sobotah in nedeljah sem že dobil kakšne, ki so si privoščili in se z avtom zapeljali na izlet v Karlovac, Novo mesto, Črnomelj ali v druge bližnje kraje. Do Karlovca sem iz Metlike računal okoli deset dinarjev na osebo, vozil pa sem kakšno uro, kajti fiat ni potegnil več kot 60 kilometrov na uro." Vsekakor je Hanzljev avto povsod po Beli krajini vzbujal veliko zanimanje. „Ljudje, zlasti otroci, so ga gledali kot čudo božje. Seveda se z današnjimi avtomobili sploh ne da primerjati: imel je sicer res štiri cilindre, vendar samo sedem konjskih moči. Avtomehanika, jasno, ni bilo nobenega in sem avto popravljal kar sam." Prvič v življenju je Hanzelj videl avto leta 1915 v Trstu kot avstro-ogrski vojak v prvi svetovni vojni. „Dodeljen sem bil delavnicam v ladjedelnici Sv. Marko v Trstu. Tam sem se naučil mehanike in voziti avto. Po razpadu Avstro-Ogrske se je Hanzelj pridružil Maistrovim borcem. „V Dravogradu smo avstrijski vojski zaplenili enajst tovornja'kov. Ti so bili šele pravo čudo: brez akumulatorja, s polnimi gumami, 2 BRZOSTRELKO V ZIBELKI Zri' v 2aJ ?.e' da kolo zgodovine na Bližnjem vzhodu Potrdil d(isetl.etiih ne P°zna sprememb. To je Liban* 3 tuc*'.nfinove)ša izraelska agresija na jugu mrtvil*13' -k' -*e pustila hude posledice: veliko ve jn ' ranjenih, porušene hiše, zapuščene domo-zakaj 03 t‘so^e novih palestinskih beguncev. In Ženih k^P™ P1-'113]3 do neprestanih oboro-sPotik -V me^ lzraelci in Arabci? Kamen dejstvu °ziroma jedro bližnjevzhodne drame je v naCj0 '. da sta na istem ozemlju želela uveljativi Cj ne pravice dva naroda: Židje in Palestin- 2e^sk?tlna' .29°dovinska dežela med Sredo-in Počm rnoriem in udorino, v kateri teče Jordan turške 'Va ^rtvo mone, se je najprej osvobodila leti no3 90sPodarstva in pred petinpetdesetimi Na no Sl3la britanski mandat Društva narodov. 1947 loo' kvadratnih metrov je bilo leta if1 okni; c 000 Prebivalcev: 1,100.000 Arabcev torr, s • ^®-000 Judov. Pod britanskim manda di mog^6 ^ev'lo Judov hitro večalo, in sicer zara-Vojnj Preseljevanja, zlasti po drugi svetovni deže|’e leta ®ZN priporočala delitev ^i(jje *?a arabski in jugoslovanski del, kar so in ^ j .oj sprejeli. Leto kasneje so odšli Angleži l2cae|S so Judje razglasili ustanovitev države bi|j ‘ ^abske države in palestinski Arabci so ta k0^°r^en'‘ PosegK so po orožju in od takrat se 9u nasY li^njega v2boda nahaja v začaranem kro-šteVj| ! )a> zmot, njihov sad pa so smrt, žalost in $kih J Pe9unci. Naselili so se v sosednjih arab-bi|j j,?e2e,ah- Resnica je, da domala nikjer niso Pre^rr, n'?.° zaželeni. Zaradi tega so se naselili v tabor,^S-tjih večj‘ih mest, zlasti pa po številnih deže| LCI\.razsutib po vseh sosednjih arabskih ?rr,aqi l Njihovo ^tev'lo se je močno povečalo po 0ku9D l2raela v junijski vojni pred enajstimi leti. So Patorji, tako sovražnike imenujejo Palestir S, sedli jordanski del Palestine. Tako je pri Jo kreolsko okupa*. V -'-oli milijon Paf(-. tinčev Arabcev, veliko p/ jih je zbe ■ na k sosedom. In če bi danes, po najnovejši vojaški pustolovščini, skušali prešteti vse bi jih bilo skoraj dva milijona. Korenine spopadov pa so pognale že v prejš-stoletju. .IZBRANCI' POSTANEJO MORILCI Začelo se je z židovskim novinarjem Theo* dorjem Herzlom. V svoji knjigi „Židovska država" je opisal vizijo socialno pravične države Zidov, v kateri naj bi pripadniki na vse vetrove raztepenega naroda nadaljevali svoj nacionalni razvoj. Tako se je začelo agresivno politično gibanje, imenovano sonizem. Oče zamisli o Izraelski državi je na sionističnem kongresu dejal: „Čez mejo bomo skušali poriniti Palestinsko revno prebivalstvo. Delo naj si najdejo v njim naklonjenih državah. V naši deželi zanje ne bo dela." V Palestino so kmalu zatem začeli prihajati prvi židovski priseljenci. O tem je naš sogovornik, .novomeški' Palestinec Ibrahim Bedair, ki je zaposlen pri Pionirju, dejal: „V našj deželi je bilo takrat komaj nekaj deset tisoč Židov in več kot sedemsto tisoč Arabcev. Bili smo še pod turško oblastjo. Britanci so menda takrat našim .bratrancem' obljubili dom, državo, ker so se zagrizeno borili proti Turkom in pripomogli, da so se z naše zemlje morali umakniti. To so Judje kasneje nič kolikokrat razlagali tako, da so jim Angleži obljubili državo. Že takrat bi nas najraje utopili v kaplji vode in niso hoteli priznati, da imamo Palestinci vse pravice do svoje države. V Palestini namreč živimo že tisoč let. In tako se je zgodilo, da je začela teči kri. V letih 1920 - 1936 je bilo ubitih okoli 65.000 Arabcev in 15.000 Židov. V slabih šestnajstih letih je tekla kri, opozarjala na nespametne žrtve in prišla je II. svetovna vojna, hud udarec za Jude. Prinesla jim je veliko gorja. Okoli šest milijonov Židov je umrio v nacističnih taboriščih in mi, Palestinci, smo takrat bili prepričani, da bomo po vojni s priseljenci zaživeli tako, kot je zapel vaš Prešeren. Hudo smo se zmotili .. DOJENČKI UMIRAJO Vojna se je namreč za svet nehala. .Dan je ponovno postal dan, nedelja nedelja, kri, arabska in židovska, pa je ponovno tekla. Izraelci, ki so dodobra okusili metode Hitlerjevega vojaškega stroja, so nadaljevali še s hujšim bojem, začeli so oorabljati ran: tične metode. Ibrahim Bedair: idovsko d c' /o it) ustanovili sredi maja 1948. Hitro so jo priznale ZDA, Sovjetska zveza in številne drrcie države. Le dvanajst ur po tem, ko je ben Gurion progiasil židovsko Jržavo, so i rma-de štirih arabskih držav začele vojno. Niso irnele sreče. In Vzhod se od takrat nikoli ni povsem umiril. Beguncev je bilo vse več, njihova taborišča so rastla. Pribežališče na obmejnih področjih Egipta, Jordanije, Srbije in Libanona je poiskalo nekaj več kot milijon Palestincev. Zapustili so 388 vasi, polovico zgradb v Palestini, mnogo pomarančnih in limonovih nasadov, na tisoče trgovin. Izrael je ustvaril novo državo in narod beguncev. Že moja generacija je živela v izredno slabih razmerah. Ni bilo zemlje, zato ne zelenjave. Ljudje so jedli vse, kar je bilo zeleno. Bili so zelo lačni in mnogo jih je od lakote umrlo. Pomislite: v eni sami sobi, v enem samem šotoru, pod enim samim šotorskim platnom je našlo drugi dom več kot deset ljudi. Pojavila se je jetika. Štirje od petih dojenčkov so umrli, še preden so bili stari eno leto. In na pomoč, veliko prekasno, so priskočili Združeni narodi. Vsak dan so dali za šest centov hrane." Izraelci, izbrano ljudstvo, pa so imeli vse večji apetit po arabskem ozemlju. Leta 1956 Egipt podržavi družbo, ki je imela v rokah Sueški prekop. Aba Eban, tedanji izraelski predstavnik v Združenih narodih, je takoj zatem zatrdil, da Izrael zavoljo tega ne bo napovedal vojne. Že naslednji dan se je 30.000 izraelskih vojakov nahajalo na Sinajskem polotoku. Pod okupatorjevimi streli so padli kmetje, ki so se vračali s polja. Niso namreč upoštevali policijske ure. Leta 1966 je Moshe Dajan obiskal Vietnam. Šel je na študijski izlet. Seznanjal se je z metodami, ki jih je ameriška vojska uporabljala v boju proti vietnamskemu ljudstvu. Zapisal je: ,,Združene države in Izrael uporabljajo skupaj isti jezik, če govorimo o kazenskih ukrepih ..." Leto kasneje so arabsko nebo parali izraelski bombniki. Bombe so padale kot toča, na cesti ni bil varen pred streli niti dojenček. Matere so neusmiljeno ločevali od otrok. Novi begunci, novi šotori. Žene so izgubile očete, može, brate, sinove. V palestinskih grudih je vrelo, nemočne pesti so se dvigale. TRKANJE JE PELJALO V SMRT Ibrahim: „Najbrž bo bralce vašega tednika zanimalo, kaj je konec leta 1967 pisal neki ameriški novinar, ko je izraelska vojska z buldožerji porušila skoraj 1700 hiš v dolini reke Jordan. Nekako takole je zapisal: „Poznamo ljudi begunce iz vasi Cordiala. Ob zori jih jc ^ ..budilo trkanje vojakov; trkali so na vrata; ljudem so ukazali, naj gredo iz hiš taki, kot so spali. Ukazali so ji n, naj zapuste domove, ne da bi smeli vzeti kar koli s seboj. Dovolili so jim le, da so nahranili otroke. Dejali so jim, da morajo odkorakati v določeno smer in potem je vojska začela minirati njihove hiše. Takoj zatem, ko sojih zapustili. To pa še ni konec te zgodbe. Ko so ti ljudje hodili po cesti, so jih vojaki mučili; na slepo so izbirali može in jih pred drugimi morili." Tudi to pričanje ameriškega novinarja dokazuje, da so bili nemški nacisti Izraelcem dobri učitelji." Z izgubo svoje domovine in ustanovitvijo države Izrael na 77 odstotkih vsega ozemlja Palestine se Arabci, zlasti pa Palestinci, seveda niso sprijaznili. Tako so pred skoraj tremi desetletji nastale v vseh sosednjih arabskih državah organizacije beguncev za medsebojno pomoč in osvoboditev Palestine. Svoje prvo stalno oporišče so imeli v zavoju reke Jordan, kmalu zatem pa je bilo moč videti palestinske zastave tudi drugod. Organizirali so odrede komandosov, ki so vpadali na ozemlje Izraela. Gibanje za osvoboditev Palestine (El Fatah) pod vodstvom Jaserja Arafata je danes med najbolj znanimi in postaja iz dneva v dan bolj močno. 1974. leta so arabske, muslimanske in večina neuvrščenih držav priznale PLO za zakonitega predstavnika palestinskega naroda, kar je naslednje leto potrdil tudi Varnostni svet OZN, ki je dovolil tudi udeležbo zastopnika PLO pri razpravah o vseh vprašanjih Palestine in Bližnjega vzhoda. MLADOLETNI BOJEVNIKI Danes se zdi, da so vsi Palestinci vojaki. Osnovnošolci imajo po pouku drugo šolo. V posameznih skupinah se vadijo v streljanju, boju od blizu, plezanju po gorah. Tako kaj kmalu postanejo spretni bojevniki, ki jim je moč zaupati navzlic njihovim trinajstim letom. Vojake so iz dečkov naredili Izraelci: Vendar Palestinci kaj radi povedo, da v njihovih šolah vojake—dečke, ki se z brzostrelko spoznajo skoraj že v zibelki, učijo tudi hebrejščino. Kajti Palestinci so prepričani, da bodo zmagali. Morajo zmagati. Zakaj njihov boj je osvobodilni boj. V novi Palestini bi radi živeli v miru. Vsi: Židje, muslimani, kristjani. In zato se učijo hebrejščine. Judov ne želijo potisniti v morje, kot ne želijo, da bi jih Židi, po krvi njihovi pravi bratranci, potisnili v puščavo, jih oropali za najdražje, za domovino. Desetletja so Palestinci po taboriščih. Lačni so domovine, v kateri so pripravljeni živeti z Judi, lačni svojih vasi, mest, hiš, ki jih sedaj marsikje za bodečo žico rišejo iz palic in kamenja. Lačni so naših mirnih nedelj, neba, na katerem bi gledali svobodne ptice. BOJAN BUDJA JANEZ PEZELJ h>,mA' ropotarnica O CVETU — Kar imenujemo cvet, bi tudi z drugim imenom prav tako dišalo. Shakespeare — Velik človek se drži jedra, ne pa lupine. Njemu je mar sad, ne pa cvet. Lao Ce — Samo umetno cvetje se boji dežja. Krilov — En cvet še ne naredi venca. Italijanski pregovor O MOLKU — Z besedo je človek vzvišen nad živaljo, z molkom nad samim seboj. Masson — Molk je najlepši okras ženske, vendar ga malokrat nosi. Angleški pregovor — Mali potok skače, žubori in šumi, a velika reka zamišljeno molči. Ljubomir Nenadovič O DELU — Če je moja dolžnost delati, je moja pravica živeti. Kosovel — Kdor je zamišljen, ni brezdelen. Delo je lahko vidno in nevidno. Hugo — Nobena druga stvar na svetu me ne prevzame tako kot delo: cele ure lahko sedim in ga opazujem. Jerome K. Jerome — Najbolj delavni del človeškega telesa so komolci. Ronald Siri brez besed GUSTAV PEICHL AVSTRIJA > < \ ' 'v \V>N'> v,\ Vi ’ . • •• ,\\ ŠPIRO RADULOVIČ JUGOSLAVIJA domača lekarna Kamorkoli se ta čas ozrete, povsod boste ob obronkih gozdov videli nizko rastlino z lepimi modrimi cvetovi. Jetr-nlk zraste 10 do 15 cm visoko. Iz kratke korenike poženejo zgodaj spomladi cvetna stebelca, šele potem dobi rastlina liste. Cvet ima 6 do 10 venčnih listov in veliko belkastih prašnikov, listi pa so debeli, na zgornji strani zeleni, spodaj rdečkasti. Jetrni k raste po suhih in svetlih listnatih gozdovih, posebno mu prijajo apnenčasta tla. Nabiramo liste in cvetove in jih sušimo v senci, najbolje na prepihu. Jetrnik je strupen, zato ga nikakor ne smemo uporabljati svežega, temveč le posušenega. Med sušenjem strupi razpadejo. Po nabiranju si umijmo roke. Jetrnik se uporablja pri jetrnih boleznih, posebno dober je za bolnike, ki imajo žolčne težave ali žolčne kam- ne. V domačem zdravilstvu lahko sami pripravimo jetrni-kove kapljice. V litru žganja namočimo 100 g dobro nare; zanega jetrnika. Pustimo stati 14 dni, vendar vsak dan steklenico dobro potresemo. Nato tekočino odlijemo in hranim0 v dobro zaprti steklenici. Uživamo tako, da na žličko sladkorja nakapamo 10 do 15 kapljic in pojemo. Kapljice jemljemo največ trikrat na dan. Moti se, kdor misli, da je moška moda mnogo manj muhasta kakor ženska. Modni kreatorji po svetu se oblačilom za krepkejši spol posvečajo z vso vnemo in svoje zamisli prav tako naglo spreminjajo kot pri ženskih modelih. Res pa je, da je spremembe teže opaziti, ker moški mnogo počasneje sledijo modnim muham. Letošnje klasične obleke so še vedno tridelne: skuknjič, hlače in telovnik. Novo od lani pa je, da so reverji pri moških oblekah daljši in precej ožji, in da merijo hlače spodaj 26 do 28 cm. Vračajo se zavihki na hlačnem robu in gube v pasu. Tudi razporki na skuknjičih niso pozabljeni, samo da so se iz sredine preselili na obe strani zadnjega dela hrbta. Vse bolj pa je iskana konfekcija, ki vsebuje oblačila za prosti čas. Pri tem ne gre samo za kavbojke, marveč za športne hlače in suknjiče— bluzone, ki jih sodoben moški prav tako lahko nosi za v službo in vsakdanje poti. Pri takih športnih suknjičih je mnogokrat pas iz pletenine, prav tako ovratnik ali pa je suknjič na več konceh kombiniran z usnjem. Žepi so veliki, z zaklopkami. Moški plašči so še vedno priljubljeni trenčkoti, pri katerih pa se menjava največkrat le dolžina: enkrat so zelo kratki, drugič precej dolgi ali pa do kolena. Letošnji spominjajo na vojaške plašče: imajo epolete, raglan rokave, nizka sedel ca, pas, ki pa je le zavoljo lepšega. Plašči se nosijo z odvezanim pasom. Za pomlad in poletje pa so moška oblačila izdelana iz fla-nele, žameta in neke vrste po-pelina. Safari stil osvaja današnji sodobni svet, ne glede na to, ali gre za mraza vajene severnjake ali vročemu soncu vdane južnjake. RIA BAČ ER goveja bržola "esterhazv" Peter Kotar Po imenu sodeč, so to jed iznašli v kuhinji madžarskih grofov, priporočil pa jo je za naše gospodinje Peter Kotar, šef kuhinje v novoodprti restavraciji Zdravilišča Dol. Toplice. Ime je sicer nenavadno, jed pa povsem domača in je ni težko pripraviti. Potrebujemo 6 govejih zrezkov od hrbta, 15 dkg čebule, zrezane na liste; 8 dkg korenčka, 5 dkg zelene, 5 dkg kislih kumar — vse narezano na rezance. Poleg tega še malo kaper, gorčice, kisle smetane in 1,5 del olja. Najprej na vročem olju spečemo bržole, nakar jih vzamemo iz posode. V njej dalje pražimo čebulo, da zarumeni, potem dodamo zeleno in korenček in spet pražimo. Čez čas pomokamo, zalijemo z vodo ali z juho in prevremo. Bržole zložimo v omako, dodamo kapre, gorčico, kumare in spet malo prevremo. PraV na koncu dodamo kislo smetano." Po nasvetu mojstra kuhinje Petra Kotarja gredo dobro zraven zdrobovi kroketi/ krompirjeve blazinice (svaljk*’ ali domači rezanci. Pa seveda solata po želji! 42 DOLENJSKI LIST prebrali smo potepuhi .Večina slovenskih prevodov jj®1 norveškega pisatelja Knuta "omsuna (1859-1952) je astala že v času med obema ’°jnama. Uta 1920 je pisatelj ot)il Nobelovo nagrado in pet pozneje je izžel F. Albrehta prevod „Gladu". Sicer pa smo nn*i že tri izdaje „Bla- in ?v.a zemlje", po dve „Pana" "^■ktorije" — in sploh lahko ^štejemo precej nad dvajset aslovov prevedenih Hamsu-°V|h knjig (romanov, novel, pvesti). O pisatelju, ki v sve-književnosti velja za ohi-?ra ..naivnega", folklorno ■•kovanega pisanja ter za nesenega poveličevalca prvotnih oblik človeškega živ-J?nja, 55 je 0(j prevodih veliko PKalo v slovenskih revijah in “?snikih, že nekajkrat pa je bilo Jegovo življenje in delo Podrobneje prikazano tudi v Pfemnih besedah k posamez-n|m knjigam. Hamsunov roman „ Potepuhi" (1927) je Oton Župančič Poslovenil že 1932; odtlej je nJegov prevod izšel še v „Sto romanih", pred kratkim pa ga Je v zbirki „Ljudska knjiga" 'zdala tudi Prešernova družba. w miselni. Ob njih je pisatelj opisoval tudi usode posebnežev, sejmarskih goljufov, ošabnih bogatinov, trgovcev, brodarjev in delavnih, četudi pogosto lahkoživih deklet in žena, ki jih mamijo pustolovščine. Iz te pisane značajske palete izstopata glavna junaka, potepuha Avgust in Edevart, ki sta večno nemirna, širokosrčna in širo-koustna. Nenehno mislita le na veliki svet, toda beg iz temačnosti ni lahek. V ..Potepuhe" je Hamsun prelil veliko lastnih življenje-pisnih posebnosti. Avgust, klatež, pesnik, romantik, dobrodušen veseljak in nemiren duh pooseblja pisatelja, o katerem je Maksim Gorki zapisal: „Pod njegovimi neustrašno in prostodušno oblikujočimi duhovnimi rokami najgrše zado-bi plemenito lepo obliko .. dokaj površno Vera Remic—Jager, v slavističnih krogih znana kot prizadevna pedagoginja in sesta-vljalka srednješolskih učbenikov za pouk slovenščine, je bila pred izidom romana „Dolina zelenega zlata" (izšel je v V omenjeni zbirki je izšla tudi povest „Tako je to" Franceta Slokana, ki je bil sprva zidar pa tehnični risar, nato je dolga leta opravljal razne posle v uredništvu Slovenskega naroda, po zadnji vojni pa je novi-naril pri več časnikih, kjer je pogosto objavljal tudi kozerije. Za slednje pravi v spremni besedi k pričujoči knjigi, da jih „tako imenovana literarna zgodovina ne upošteva. Mislim, da ni upoštevala tudi dveh knjižic sonetnih vencev in okrog 45 neobjavljenih sonetnih vencev." Sploh pa je doslej izšlo že nad pol ducata Slokanovih knjig, kot zadnja navede- Frinci Sloktn Tako je to PREIMTAVUAmO UMI (,TITO- ŠTIRIDESET LET NAČELU ZKJ" Založniki (beograjska Narodna knjiga, skopska Nova Makedonija in ljubljanska Partizanska knjiga) so med pripravljanjem knjige težili, da bi sestavili delo, ki bi zaokroženo osvetlilo najpomembnejše značilnosti Titovega revolucionarnega, političnega in državniškega delovanja skozi štiri desetletja. Ob dejstvu, da je v eni knjigi docela nemogoče podati celovite podobe obsežnega Titovega dela, ie bila naloga založnikov izjemno zapletena in odgovorna. Da so ji bili kos. dokazuje 750 strani obsežna knjiga četrtin-skega formata, ki prinaša 23 teoretičnih prispevkov raznih avrotjev (tudi E. Kardelja in V. Tomšičeve), izbor iz Titovih del, kronologijo najvažnejših dogodkov iz njegovega življenja in dela ter poseben dodatek z izjavami znanih osebnosti o Titu. Tekst dopolnjuje okoli 400 fotografij in faksimilov dokumentov. Četudi dokaj zaokrožena celota, je knjiga vendarle razdeljena na štiri dele z naslednjimi okvirnimi naslovi: „Boj za konsolidacijo KPJ in napori za obrambo dežele pred fašizmom (1937-1941)", „NOB in socialistična revolucija narodov in narodnosti Jugoslavije (1941—1945)", ..Graditev in razvoj socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije (1945-1977)" in ..Dokumenti, kronologija in drugi prispevki.". Knjiga je pred nedavnim izšla v srbohrvaškem, makedonskem in slovenskem jeziku ter ustvarjalno zaključuje proslavljanje lanskih Titovih jubilejev. To ni zgolj tehten vpogled v predsednikovo življenje in delo, ampak je hkrati tudi izčrpen prikaz razvoja in vloge KPJ oz. ZKJ. na povest, ki je pripoved o usodah več kmečkih družin med obema vojnama. Dovolj zanimivo so prikazani posamezni liki (trden kmet, ki se sprevrže v skopuškega čudaka; vdova, ki ji kmalu umre vsak mož; spletkarski ženskar, ki se ko megla plazi skozi usode drugih) — glede na vsebinsko, oblikovno in jezikovno plat pa je Slokanova podoba slovenjegoriške vasi bornejša od romana Remic—Jagrove. in ?man. odlikujejo poetični duhoviti opisi življenja po ^evnih norveških naseljih ribi-- '.n kmetov, osrednji junaki Ugajanja pa so potepuhi, Navijaški, pretkani in lahko- „Kmečki knjižni zbirki" pri Kmečkem glasu) docela neznano literarno ime. Najbrž se tudi po prvem literarnem poskusu o njej ne bo govorilo kot o pisateljici, ki je v slovensko književnost uvedla doslej prikrite razsežnosti. Kajti pričujoči roman (..resnična podoba" Gornje Savinjske doline, njenih kme tov, splavarjev in lesnih trgovcev) ne nadaljuje ne poglablja, ampak dokaj površno vztraja v okvirih ti. socialnega realizma. ODROM OB ROB ,,Odrom ob rob" je obsežna knjiga (izdala jo je Državna založba Slovenije), v kateri je gledališki kritik, publicist, pesnik in prevajalec Veno Taufer zbral svoje članke o gledališkem ustvarjanju na Slovenskem v sedmih letih tega desetletja. Po uvodnem besedilu „Časovni stroj sedanjika", ki je bilo Tauferjev prispevek k t.i. okrogli mizi med Goriškim srečanjem malih odrov 1975, tvori osrednji del knjige poglavje ..Predstave predstavljalcev", ki je izbor iz pisanja o predstavah, o katerih je kritik poročal za ljubljanski radio in časopis Naši razgledi. Pod glavnim naslovom „ Komedijantski vozovi" prinaša knjiga nekaj že prej objavljenih Tauferjevih zapisov o gledaliških dogodkih na tujem, poleg kratke spremne besede, pregleda predstav svobodnih eksperimentalnih gledaliških skupin in imenskega kazala pa jo zaključuje dramoletiziran esej „Birnamski gozd", v katerem se kritik sprašuje o sodobnih slovenskih gledaliških prizadevanjih, in ob slednjih ugotavlja, „da Slovenci nismo nikoli v praksi izoblikovali svoje filozofske estetike ali zares sprejeli tuje." misel in čas .fij Zadnji dve knjigi, ki sta izšli v zbirki „Misel in čas" pri Cankarjevi založbi, vsebinsko posegata na idejno politično področje. Prva obravnava del medvojne slovenske zgodovine, druga pa je pričevanje o zdajšnjih idejnih usmeritvah komunistov Zahoda. Janko Prunk pravi v predgovoru h knjigi „Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda", da je bil pri pisanju zvest nasled- njemu načelu zgodovinopisja: ne napisati nič, kar ni resnično, in nič zamolčati, kar je resnično! Tako je na osnovi arhivskega, publicističnega in časopisnega gradiva, knjig in izjav še živečih tvorcev takratnih političnih razmer dokumentirano opisal vsakršne razsežnosti in posebnosti krščanskih socialistov. Po uvodni oznaki krščanskega socializma v zahodni in srednji Evropi med vojnama je orisal mesto krščanskih socialistov pod okriljem slovenske ljudske stranke, nato je razčlenil njihovo idejno osveščenost in politično enakopravnost, prikazal je njihovo vlogo v ljudsko-frontnem zbliževanju in razhajanju ter politične okoliščine, v katerih je prišlo do sporazuma med krščanskimi socialisti in KP. V knjigi ..Zahodnoevropske poti v komunizem" je novinar STRIC, KDAJ BODO LUTKE? Za 30-letno delo na področju lutkarstva je prejel ob praznovanju 30 letnice povojnega lutkovnega gledališča Kočevje nagrado in priznanje Matija Glad, ki je kot nadzornik obnove Seškovega doma 1948 našel med ruševinami stare lutke predvojnega sokolskega društva. Takrat se mu je spet prebudilo že skoraj pozabljeno veselje do lutk, ki mu ga je pred vojno v rodni Banjiloki vdihnil učitelj Adolf Prešeren, vodja lutkarske sekcije pri „Sokolu" v tej vasi. Glad je 1948 začel tudi rezbariti glave lutk, kasneje pa je lutke za vse igrice izdelal kar sam. Z igricami in lutkami, ki jih je prikazal celo na razstavah, je razveseljeval otroke, ki so mu bili za njegovo delo vedno hvaležni. Bolezen mu je 16-letnemu (1928. leta) preprečila, da bi se izučil za kovača. Hudo bolezen si je nakopal tudi v italijanski internaciji na Rabu, kjer je bil od 1942 naprej. V naslednjih letih je moral večkrat v bolnišnico in še danes ni najboljšega zdravja. Zato ni čudno, da se je pred leti že nameraval posloviti od lutk. Vendar tega ni storil predvsem zaradi otrok, ki so ga spraševali: „Stric, kdaj bodo lutke? " Otrok ni mogel razočarati, kajti zanj ni lepšega na svetu, kot gledati otroke, kako se vžive v igrico, kako žele pomagati pomoči potrebnim in kako obsojajo hudobne, ki se jih tudi boje. Ko je začel življenjski standard hitreje naraščati, so se ljudje tudi v Kočevju začeli gnati za materialnimi dobrinami, na kulturo pa so skoraj pozabili. Zanjo je bilo malo denarja, zato so postopoma zamirale kulturne dejavnosti na podeželju in celo v mestu. Tudi lutkarstvo je bilo v krizi, vendar so ga rešili otroci in Matija Glad, se pravi tisti, ki jih materialne dobrine niso zasužnjile. Otroci in nekateri redki odrasli so zahajali v Seškov dom, polnili so dvorano do zadnjega kotička, nato čakali, kdaj se bo dvignila zavesa in kaj jim bodo spet uprizorili režiser Glad ter mladi igralci in lutke. Postopoma je začela kultura spet oživljati, kajti resnične so bile Gladove besede, ki jih je zapisal pred več kot 15 leti v takratne kočevske Novice: ,,Človeku je potrebna tudi duševna hrana." S posebnim veseljem Glad tudi rezbari, in čeprav likovno nešolan, vdihuje lesu življenje. Izrezljal je mnogo likov iz vsakdanjega kmečkega življenja (kosce, očance, gozdne delavce, kmetice, harmonikarje pa tudi partizane in druge like). Zdaj se je prvič lotil velikega kipa: iz 165 cm dolgega debla bo izrezljal kmetico, ki nosi v škafu vodo. Postaviti jo namerava na vrtu pri svojem domu v Koblarjih. Pravi, da bo kasneje izdelal še lik moškega, verjetno drvarja ali kosca. Tako bo tudi pri sebi ohranil like iz rodne Kolpske doline. Vsa povojna leta je bil njegov pravi dom Šeškov dom, kjer ni le rezbaril lutke in like ter vodil lutkovno gledališče, ampak tudi izdeloval kulise, bil mojster za razsvetljavo in celo igral na odru. Po vojni je vodil obnovo Šeškovega doma, bil tudi njegov hišnik, vzdrževalec in stanovalec. Skratka: Šeškov dom je bil Gladov dom in dejavnosti v njem so bile njegovo življenje. Akademski kipar Stane Jarm, ki Matijo Glada spodbuja pri likovnem delu, je o njem dejal: „Če bi vsak z rednim delom in še ljubiteljsko naredil toliko, kot je Matija Glad, potem bi imeli na Slovenskem vsega v obilju." j. primC Janez Stanič zbral blizu trideset dokumentov, razprav, člankov, govorov in intervjujev voditeljev zahodnoevropskih KP (Berlin-guerja, Pajette, Carrilla, Marchaisa in drugih). Uvodni del prinaša izbor dokumentov in govorov, ki so programskega značaja, saj so vzeti večinoma iz kongresnih gradiv. V osrednjem delu objavljena besedila niso več uradna in se navezujejo na posebnosti socializma nasploh. Zaključni del knjige sestavljajo daljši odlomki iz del, ki na videz nimajo neposredne zveze s politiko evrokomu-nizma; gre namreč za kritiko [V socialistične prakse, zlasti v SZ. Ker pa vemo, da gre pri evroko-munizmu v osnovi za oddaljevanje od političnih poti SZ, tudi ta del knjige razkriva zdajšnje stanje evrokomunizma, ki je hkrati socialistični izziv razvitim kapitalističnim družbam in ustaljenim vidikom že obstoječe socialistične misli in prakse. kuj železo Na Slovenskem je prišlo že kar v razvado, da ob predvajanju filmov ali televizijskih nadaljevank založbe pohitijo z izdajami literarnih del, po katerih je segla sedma umetnost. To kajpak ni nič slabega, četudi nam kliče pred oči turobno dejstvo, da so neprizanesljivi tržni odnosi že do kraja prepredli posredovanje umetniške tvornosti. Rekla: Kuj železo, dokler je vroče! se je z natisom ••• romana „Ko zorijo jagode" Branke Jurčeve držala tudi Mladinska knjiga. Kdor bo (ne)zadovoljen s filmom (o njem smo obširneje pisali pred kratkim) o dozorevanju mladih, torej lahko seže tudi po njegovi literarni predlogi, ki je opremljena s posnetki iz filma. ZAK LAO/ IZ MOZAIKA REVOLUCIJE BENJAMIN Z VRHOV PRI DOLŽU Obnovitev novomeškega Muzejskega društva v prvem spomladanskem mesecu 1950 pomeni hkrati ustanovitev Dolenjskega muzeja, v okviru katerega je dobil prostore tudi oddelek narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. „Od I. 1965, ko je bila zbirka ... izpopolnjena, nahaja oddelek v prvem nadstropju nekdanje stanovanjske stavbe Mej vrti 2. Ima šest razstavnih prostorov .. . Glede na izredno bogastvo voj iških in političnih dogodkov, številnost partizanskih delavnic, bolnišnic in drugih ustanov na področju Dolenjske pa prisotnost vojaških in političnih vodstvenih organov na tem področju pomanjkanje razstavnih prostorov ne dopušča, da bi razstavna zbirka vse to lahko v celoti prikazala. Zato je prikaz omenjen na najpomembnejše dogodke v ožjem delu Dolenjske oziroma v nekdanjem novomeškem okrožju. Prav ti razlogi tudi narekujejo, da si je treba še nadalje prizadevati za izgradnjo novega oddelka NOB in ljudske revolucije, v katerem bi bilo prostora tudi za prikaz povojne socialistične izgradnje v tem delu Dolenjske." Tako se v kulturnozgodovinskem vodniku Novega mesta, ki je izšel pred dvema letoma, začenja opis oddelka, katerega zbirke ni moč opisati na kratko, kajti o vsem, kar se nahaja v njej, bi se lahko pisale debele knjige. Zato je tale zapis zgolj shematičen prikaz tistega, kar se je ohranilo ko dokumentarno pričevanje o NOB in ljudski revoluciji na Dolenjskem. Časovno zajema zbirka dogodke od konca prejšnjega stoletja, točneje od tedaj, ko se je novomeško delavstvo zbralo na prvem socialnodemokratskem shodu, pa do 15. maja 1945. V zbirki je blizu štiri tisoč fotografij in t.i. foto dokumentov, 1092 fotografskih negativov in plošč, inventariziranih, zaščitenih in shranjenih je 395 predmetov, v oddelčni knjižnici je 492 naslovov knjig in periodik partizanskega in sovražnikovega tiska, časniki pa še niso v celoti zbrani in urejeni. Popolne so Novice, glasilo OF za Dolenjsko in Notranjsko, ki so izhajale 1945, precej je izvodov Slovenskega poročevalca, Ljudske pravice, Kmetskega glasu in celo predvojne Stare pravde. Zbirka je nastajala zlagoma, veliko predmetov so ljudje sami prinesli v muzej, pred časom pa so potekale tudi zbiralne akcije, ki so jih vodili borci in šolarji. Očitno je, da vprašanje službe za proučevanje novejše zgodovine na Dolenjskem ni bilo nikoli zadovoljivo rešeno. Nenehno je primanjkovalo in še primanjkuje strokovnih delavcev, to pa se ne pozna le pri zbiranju predmetov, ampak tudi pri razkrivanju njihovega zgodovinskega ozadja. Pomanjkljivo je bilo zlasti zapisovanje izjav udeležencev, zato je veliko neposrednih pričevanj že za vedno izgubljenih in o določenih dogodkih sploh ni več mogoče ustvariti verodostojne podobe. Na primer: v zbirki je prepis (izvirnik je v Moskvi) zapisnika o partijski konferenci za Dolenjsko, ki je bila 1934 na Gorjancih. Znanih je le malo Se živečih udeležencev, zato je težko povedati kaj več o pripravljanju in poteku konference. Pomanjkljivosti je šele zadnja leta odpravila načrtnost, po vseh pravilih pa bo zbirka urejena v novi oddelčni stavbi, ki bo nared Se letos in bo v njej mogoče pripravljati tematsko zaokrožene razstave. V sodobnih pogojih bo lahko na ogled tako rekoč vsak predmet iz zbirke, nič se ne bo prašilo po zabojih. ve ga< do Pei 19, SVe I ned nos liS od* ra, tud Prec Tič| Pert slavi Prvi odre bo skeg obči itiri 'o s >anj' Dežr ^rsi 'sno nc < Mv 01 «nt maj Est, »ose h e i evai sebi tilo! Tale zapis bi bil na moč pust, če ne bi vsaj na kratko opisali nekaj predmetov iz zbirke, ki je resnično pravcati zaklad. Težko se je bilo odločiti med številnimi zanimivostmi, ki vsaka zase govori o dogodkih, kateri naj bi ne bili in po zaslugi novomeške in podobnih zbirk tudi nikoli ne bodo pozabljeni, kajti oblikovali so današnjik. Ob začetku vojne so si nekateri Dolenjci namesto italijanskega želeli nemškega okupatorja. K Nemcem so pošiljali delegacije s prošnjami, naj oni zasedejo tukajšnje kraje. Izdelali so si tudi zastave s kljukastim križem, ki so jih obešali na hiše. Zastava, ki je v zbirko prišla iz Ždinje vasi, priča, da so si posamezniki prehitro želeli nemških zasuž-njevalcev, njihova zaslepljenost je bila po kapitulaciji Italije kaznovana še s hujšim terorjem. Kot posebnost zastave je narobe oblikovan kljukasti križ. Partizanom je v prvih letih vojne prišlo prav vsakršno orožje, pogosto pa so si pomagali tudi z iznajdljivostjo. Tako so v pleterskem samostanu 1943 predelali cev starojugoslovanskega mitraljeza in jo namestili v cev lovske puške. Tako sestavljeno orožje so uporabljali borci Gorjanskega bataljona. Zanimiva je velika fotografija Novega mesta. Italijani so jo posneli iz letala, služila pa jim je za to, da so vedeli, kje mesto obdati z bodečo žico. Kljub ograjenosti mesto ni izgubilo stika s podeželjem in okrožno politično vodstvo se je v Novem mestu zadrževalo še do srede 1942. Pri čiščenju Beceletove jame so jamarji 1965 odkrili vrsto predmetov. Pripadali so Vinku Paderšiču—Batreji in njegovim tovarišem, ki so se v jami zadrževali septembra 1942, po izdajstvu bili hud boj z Italijani, Paderšič pa je zadnji naboj namenil sebi. S ciklostilom pomožne tehnike „Gorjan-ci", ki jo je vodil Jože Zamljen— Drejče, so razmnoževali brošure, letake in plakate, 1944 pa je ta tehnika razmnožila tudi Zam-Ijenovo brošuro, v kateri je pisec razkrinkal šentjernejske domobranske veljake. Ifob Veliko predmetov je iz časa težkega živ- : pt0s) Ijenja internirancev v italijanskih in nemških taboriščih. Eno od garnitur šaha je na Rabu p izrezljal Franc Stariha iz Črnomlja. Na lese-nem zaboju, v katerem je od doma dobil hra- 1 no, pa je slikar Vladimir Lamut 31. januarja 1943 v Monigu narisal podobno Novega mesta, nekaj karikatur ter napisal nekaj verzov H Kettejeve in narodne pesmi. O krutosti sovražnikovega terorja priča steber iz kozolca v Vavti vasi, kjer je bilo avgusta 1942 ustreljenih dvajset domačinov. O nasilju je manj fotografskih dokumentov« zato imajo toliko večjo vrednost štirje različni posnetki, ki prikazujejo vodenje na m or rišče in ustrelitev partizana. Antonu Štarrv poharju, vodji oddelka NOB in ljudske revo' lucije Dolenjskega muzeja, je doslej uspe|0 ugotoviti le, da je bil partizan ustreljen na pokopališču v Beli cerkvi, ni pa znano im® niti točen čas ustrelitve (morebiti kone® 1942?), zato bodo vsakršni novi podatki o tem dogodku pomagali izluščiti zgodovinsko resnico. V zbirki je tudi precej predmetov iz pai"*1' zanskih bolnišnic (inštrumentarij, opornic®' bergle) in delavnic (kaže, da bodo kma’1* dobili tudi stružnico, o kateri smo že pisali)« nato nad sto kosov različnega orožja, hranij? nekaj partizanskih uniform (tudi Božidar)® Jakca in njegove žene) in celo jahalno sed'0 komandanta Sta neta. . A D. RUSTJA Vrhe pri Dolžu so samotna podgorska vas, bogu za hrbtom, brez ceste in brez sodobnega utripa. Takih vasi je še več in ljudje v teh krajih bolj životarijo. Revna zemlja jim ne da dovolj, do službe pa je daleč v dolino, tudi uro hoje do prvega avtobusa. Posebno hudo je pozimi, ko so snežni zameti. Snega je tod kar precej, saj so podgorske vasi Dolž, Mali in Veliki Cerovec, Pangrč grm, Zajčji vrh, Sela v neposredni bližini Kukove gore, nekakšnega predgorja veličastnih Gorjancev. Vse te vasi so brez trgovine, brez gostilne in pošte. Res pa je, da je vsenaokoli dosti zidanic pa šmarnice in žganja ter tudi veselic in pretepov, da je bolj veselo. Ta uvod sem povedal zato, da boste razumeli Hrovatičevega Staneta iz Vrhov, ki je v svoji zgodnji mladosti kakor toliko drugih podgorskih pobov pešačil do šole na Dolžu in pozneje do Stopič. „Hodil sem in hodil. Bilo je puščobno in enolično in človek nehote razmišlja vse mogoče stvari. Sanjari o boljših časih, izmišlja stihe in tako je poti nenadoma konec. Na teh vijugavih in strmih poteh sem se naučil samostojno misliti in zaklel sem se, da bom nekega dne zapustil ta žalostni svet in začel nekje drugje novo življenje." Stanko Hrovatič, četrti od štirih Hrovatičev, tiha in vase zaprta, malo boemska in skrivnostna natura, je pred svojimi brati in drugimi znanci skrival svoje prve pisateljske in risarske poizkuse in nihče ni posvečal posebne pažnje temu tihemu dečku. Neprestano pa je bral in risal, izumljal vse mogoče naprave in se pridno učil. Bil je odličnjak v stopiški osnovni šoli. Pozneje se je vpisal na srednjo gradbeno v Ljubljani in jo brez težav končal. Dve leti in pol je bil zaposlen v Pionirjevem biroju v Ljubljani, toda gnalo ga je naprej. Nekaj je bilo potrebno početi poleg dolgočasnega dela v risalnici, in kar tako za šalo se je prijavil za sprejemni izpit na likovni akademiji v Ljubljani. Začuda pa je bil sprejet in več kot teden dni ni povedal nikomur, niti domačim. Tuhtal je in naposled se je odločil. Službo in vse ugodnosti tega sveta je obesil na prvi klin in začel znova. „Bil sem brez sredstev za preživljanje in brez stanovanja. Od dvigala v Pionirjevem bloku sem zadržal ključ in se ponoči tam okoli enajste spravil v lift, ustavil med etažo in prespal. Pozneje se je tudi to uredilo. Življenje na akademiji ga je vse bolj zanimalo. Diplomiral je leta 1972 pri Gabrijelu Stupici in že leta 1975 končal specialko na grafiki pri Riku Debenjaku in profesorju Pogačniku. Leta 1976 je dobil Študentsko PreSernovo nagrado. Življenje pa se je komaj začelo. ..Že na specialki me je Marjan TrSar predlagal za svetovalca pri televizijskih oddajah o grafičnih tehnikah. Bil sem nor od veselja. PrinaSal sem ideje in se učil filmskega jezika. To je bilo pet oddaj po pol ure in z ekipo smo se nenavadno dobro ujeli. Pozneje smo podobne oddaje ponovili o slikarstvu." Tim so sestavljali še Marjan Tršar, režiser Emil Rižman in redaktorica Ela Peče." Napravili smo tudi filme o kiparstvu. Zdaj pa pripravljam posebne oddaje o restavratorstvu. V Portorožu smo bili nagrajeni. Naši filmi o slikarskih, kiparskih in grafičnih tehnikah so prodani v evropske in izvenevropske države in to je zame največji uspeh." Zdaj je Stanko producent organizacije izvedbe pri TV dnevniku. Je tudi režiser in še posebej so ga zagrabile oddaje o regionalnem prostorskem planiranju." To je bila zahtevna naloga. Kaj početi z našim ogroženim okoljem? Zgrešeno se je opirati le na statistiko in predvidevati, kaj bo leta 2000. Zavedati se moramo najbolj osnovne fizične oblike spreminjanja površin in vedeti moramo, da je zazidana zemlja za večno odvzeta za pridobivanje hrane. Včasih so kmetje gradili z lesom, kamnom in apnom, zdaj pa se je pojavil moderni material in prav tu se začenja urbanistično razvrednotenje naše vasi. Hrovatič je angažiran umetnik. Resno se je lotil svojega poklica in pred nekaj dnevi je Ljubljanska banka — podružnica Novo mesto odkupila nekaj njegovih slik, narejenih v posebni tehniki v velikem formatu. Povejmo tudi to, da je Stanko Hrovatič avtor likovno uspele in zanimive glave (konice) novega TV-dnevnika. V štiriindvajsetih valjih je ujetih štiriindvajset ur dogajanja v svetu. Vsaka ura je nova in vsak valj naj ima drug likovni element. Geografske koordinate se združujejo v ljubljanski televizijski hiSi. Tu so zbirne informacije iz celega sveta. Enaintredesetletni Hrovatič je poln energije in novih načrtov. Kdaj pa kdaj se spomni tudi na Dolenjsko, na Vrhe in na svoje tri brate. Toda on je Benjamin, in kadar pride domov, ga je mama še posebno vesela.