Zdravstveno pohtiko moramo oblikovati vsi
Kako z dcnarjem, ki nam je na voljo, čirobolje organizkali zdravMvo v I.jub-Ijani — o tem je mestna skupsčina že večkral razpravljala. Tudi leto\. Delegati s<> ugotavljali, da je blo v preteklem srednjeročnem obdobju marsikaj storje-nega, vendar še vedno niso odpravljene doige čakalne dobe v specialističnih ordinacijah, prav tako niso uredŠi svobodnc menjave dela. delitre dela v zdrav-stvenih organizacqah in še mareikaj drugega.
Neuresničene naloge so bile vzrok. »o lem. kako je gradivo priprav-da sta zbor združenega dela m zbor |,cno so mnenja zeio različna. Bi! obc.n mestne skupščine ter skupščine ^em na nekem seNtanku. kier ie neki mestne zdravstvene skupnosli spo-
mladi sprejela več sklepov, ki jih bo treba letos uresničiti. O tem, kakose bomo nekaterih nalog lolevali v naši občini, smo se pogovarjali s predsed-nikom izvršnega odbora naše občin-ske zdravstvene skupnosti Staaetom Bažkem.
—  V sklepih je rečeno. naj bi vsi Ljubljančani imeli enake mažnosti za  zdravstveno varstvo.  Statistični podatki za zadnja leta pa povedo, da pride v naši občini na zdravnika spe-cialista več prebivalcev kot v drugih ljubljanskih občinah. Kako kaže za naprej?
»Trenutno je v zdravstvenem domu Moste res stiska. Vendar v naših planskih izhodiščih predvide-vamo gradnjo novega zdravstvenega doma na Fužinah, ki naj bi kril po-trebe po zdravstvenem varstvu vseh prebivalcev nastajajoče novesoseske Fužine, pa tudi del prebivalcev Šte-panjskega naselja naj bi zahajal tja-kaj. Novi zdravstveni dom bo seveda mogoče opremiti z najsodobnejšimi napravami. Kcr pa imamo v naši ob-čini še vedno precej kmečkega prebi-valstva. bi morda kazalo spet razmtš-Ijati o ambulantah v večjih krajih.«
—   Ugotavljamo. da je vpliv upo-rabnikov, to jedelegatov združenega dela in krajevnih skupnoMi. nadoga-janja v zdravstvu še vedno premaj-hen. Zakaj?
» Možnost za enakopravno obliko-vanje zdravstvene politike je z ustavo dana vsem. Toda uporabniki — pa tudi izvajalci — jemljcjo to svojo pravico odločanja včasih premalo odgovorno. Zgodi se, da so seje nes-klepčne, posamezniki naslopajo s svojimi stališči — ne pa z mnenji konference delegacij. Nam, ki de-lamo v zdravstvenem sisii. pa so sta-lišča delegatov in njihovi predlogi v veliko pomoč.«
— Delegat se največkrat o neki zadevi odloča na podlagi gradiva. $e vedno pa je slišati, in zdravstvo tu ni iz jema. da gradivo za seje ni uslrezno pripravljeno. Kaj lahko glede tega Morimo pri nas?
delegat dcjal, da gradivo. ki ga imajo pred seboj. ne zadostuje za samou-pravno odločanje. Drugi delegat pu jeoistemgradivumenil.da je preob-sežno. da take množjce papirja ni mogoče prebrali.
Nasploh vcljii, da jc gradiva do-volj. Ni pa prilagojeno ravni delega-tov. Obtikovanje gradiva je prepuš-čenostrokovnim službam. Mislim pa tudi. da bi prav pri gradivu lahko pri-hranili marsikateri dinar. Zgodi se mi cdo, da dobim več izvodov istega gradiva. Pošljejo mi ga OK SZDL, sekretariat skupščine, regionalna zdravstvena skupnosl in še kdo. To bi bilo treba uskladiti«
— Med letošnje naloge sodi tudi izdelavaenotnih kriterijcv in meril za svobodno menjavo dela med zdrav-stvenimi domovi in delovnimi orga-nizacijami, ki že imajo ali pa name-ravajoustanovitiobratneambulante. Kaj pravzaprav to pomeni?
»Enotna merila in izhodišča naj bi služila za obravnavo celotnemu združenemu delu in ne le tistim de-lovnim organizacijam, kjer že imajo ambulante. V njih bi bilo treba pove-dati, kakšne pogoje je treba izpol-njevati za ustanovitev ambulante, hlcrati pa opredeliti tudi način finan-ciranja. Nekateri namreč zdaj pri-spevajo zelo veliko, drugi pa malo. To seveda povzroča razne spore.« DARJA JUVAN