Šteu. 275. 9 uuhiioni, v petek, dne l. decembra 1905. Leto XXXIII. Velja po poŠti: H telo leto naprej K 26*— xa pol leta „ „ 13-—-M "trt leta „ „ 6-50 ga en mesec „ 220 V upravništvu: celo leto naprej K 20'— ga pol leta „ „ 19 — %a tetrt leta „ „ 5■™ ni w mesec ,, ^ t-70 Za poSllj. na dom 20 h na mesec Posamezne Stev. 10 h. (Uredništvo i« y Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez --- dvorišfe nad tiskarno). — Rokopisi se me vračajo; nefranklrana pisma sc ne sprejemajo. (JredniSkcga telefona Stev. 74. Političen Ust za slovenski narod Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za Ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja tfsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naro?nlno, Inserate ln reklamacije. (IpravnISkega telefona Stev. 188. Državni zbor. Dunaj, 30. nov. Belokranjska železnica. V torek je .Fremden • Blatt" poročal: Desetletja nerešeno vprašanje glede direktne zveze Dunaja z Dalmacijo stopi v najkrajšem času v akuten stadij, ker je skupni ministrski svet v zadnji seji dne 25.^t. m. priznal važnost te železnične zveze. Želez nični odsek poslanske zbornice se bode že v bodoči seji bavil s tem vprašanjem, in vlada bode označila svoje stališče. Ob enem pa namerava tudi ogrska vlada zgraditi najkrajšo zvezo med Pešto in Dalmacijo. Namerava se zgraditi železnica kot glavna proga druge vrste od Novega mesta ali Straže preko Gorjancev do Gradca. Tu se razcepi železnica. Eno krilo pojde ob Kulpi do Karlovca, drugo krilo mimo Črnomlja preko Kulpe ob Plitviških jezerih skozi Liko mimo Knina v Dalmacijo. Avstrijska vlada v kratkem prične potrebne obravnave. Dvorni svetnik Š u k 1 j e je bil na Reki in v Zagrebu, kjer se je posvetoval o tem z merodajnimi trgovskimi in upravnimi krogi, v Zagrebu z banom, nje govim namestnikom in drugim, na Reki z županom, večjimi trgovci itd. Treba je še, da vojna uprava izrazi svoje mnenje. To uradno poročilo torej povč, da se je skupni ministrski svet bavil s tem vpra šanjem, ne povč pa, kaj je bil sklep. Z ozirom na to je »Slovanska zveza" včeraj sklenila, da posl. vitez V u k o v i d , dr. Šusteršič in tovariši vlože na eksce-lenco voditelja želez, ministrstva naslednjo interpelacije : Dalmacija je danes edina dežela v Evropi, ki je s celino zvezana po stranskih železničnih progah, katere vodijo iz pristanišč v zasedeno ozemlje. Direktne zveze med države in Dalmacijo še do danes ni V nobeni državi na svetu ne najdemo za moderno kulturo tako sramotnih razmer, da se v tako veliko in v vsakem oziru važno kronovino more iz ostale države priti le po ovinkih ali po morju. Ravnotako tudi vojvodina Kranjska še do danes nima direktne zveze s sosedno Hrvatsko, s katero jo vežejo tako mnogovrstni prometni interesi. Ntdostatek teh železničnih zvez pa občutimo danes tembolj, ker s tako ogromnimi troški zgrajene nove planinske železnice nujno zahtevajo, da se zveza podaljša preko Hrvatske v balkansko ozemlje in do dalmatinskega obrežja. Deželna zbora dalmatinski in kranjski, kakor tudi zastopniki teh dežel v državnem zboru niso v zadnjih treh desetletjih opustili nobene prilike, da ne bi, kakor je njihova dolžnost, zahtevali označene železnične zveze, ki jo priporočajo tudi velevažne državne koristi Zal, da so te skrajne težnje doslej ostale brez uspeha. Uradno poročilo o seji skupnega ministrstva z dne 25 t. m. pa sporoča, da je bil tem povodom razgovor tudi o direktni zvezi z Dalmacijo, in sicer od Novega mesta dalje. To poročilo je za koristi imenovanih dežel, kakor tudi skupne države tako da-lekosežnega pomena, da podpisani store le svojo dolžnost, ako vprašajo Vašo eksce lenco: Ali je res, da se je ministrski svet dne 25. t m bavil tudi z vprašanjem direktne železnične zveze Dalmacije z zapadom države preko Novega mesta, in če je to istina, kaj je sklenil ministrski svet v tem oziru ? Kakor čujemo, bode ekscelenca W r b a v torek odgovoril na interpelacijo. Volivna reforma. Danes dopolne so se zbrali zastopniki ustavoverne stranke v gosposki zbornic, da se posvetujejo, kaj na) storč z ozirom na napovedano volivno reformo. Jutri bode baron Gautsch v javni seji go sposke zbornice pojasnil vladne stališ e glede volivne reforme in preosnove gopo-ske zbornice. Nemške stranke so že na delu, da pripravijo volivno geometrijo. Poslanci so si razdelili delo v posameznih deželah, koder bivajo Nemci. Sostaviti hočejo volivne okraje ter ta eperat kot zahtevo združenih strank predložiti vladi. Z ozirom na to je naša dolžnost, da tudi mi ne držimo križem rok. Kakor sem včeraj poročal, je tudi „Slo-vanska zveza" že izvolila odsek, ki bode zbiral gradivo za Štajersko, Koroško, Goriško, Trst z okolico Istro, Dalmacijo in Kranjsko in dolcčil volivne okraje. Iz govora barona Gautscha je razvidno, da vlada v tem vprašanju ne more nazaj. Kdor pa čita med vrstami, najde, da hoče vlada kar mvgoče varovati nemško narodno posest. Dolžnost slovenskih poslancev je, da odločno varujejo slovensko po sest. Današnja seja je trajala do 4. ure. Prvi govornik dr. Sy lvester se je v prvi vrsti bavil z ogrskim vprašanjem. Nato so govorili dr. S k e d 1, dr. A d 1 e r, G1 6c k-ner in dr. Krama f. Pomenljivo je, da je dr. Kramar precej opustil svoje pomisleke glede enake volivne pravice V svojem govoru meseca oktobra je dr. Kramar stavljal še razne pogoje za enako volivno pravico. Danes jo priznava tudi analfabetom. Obrtni odsek. Permanentni obrtni odsek je imel v ponedeljek zopet seju, da v sporazumu z vlado končno uredi poročilo o izpremembi obrt nega reda Vlada še vedno ni na jasnem glede nekaterih načelnih vprašanj. Zato je odsek pričel s VII poglavjem, ki govori o zadrugah Z nebistvenimi premembami so obveljali paragrafi 108 — 116. Odsek hoče, ako bede le čas dopuščal, še pred počitnicami končati svoje delo. Velika demonstracija za splošno in enako volivno pravico. Mažarska soc. demokraška stranka priredi na dan zopetnega otvorjenja državnega zbora demonstracijo za splošno volivno pravico. Po najnovejših vesteh se vendar ne bo vršila demonstracija na dan otvo-renja pred parlamentom, ampak na predvečer se priredi obhod po mestu. Vodstvo stranke misli, da se bo udeležilo 80.000 delavcev. Poljski gimnazijci demonstrirajo. Predvčerajšnjim so v Lvovu obletnico poljske vstaje 1. 1830 dijaki prve lvovske realne gimnazije praznovali na jako hrupen način. Ko so se vračali od maše, so se na začudenje svojih profesorjev postavili na krat v vrste po štiri in štiri in z zastavo s poljsk m orlom na čelu odkorakali pojoč narodne pesmi v notranje mesto. Tudi mnogo drugih dijakov se jim je pridružilo Zvečer je imelo 800 dijakov sestanek na pokopališču, a so se na poziv policije mirne razšli. Permanentni obrtni odsek avstrijskega državnega zbora. Vlada je izjavila, da bo predložila zbornici zakon proti nepošteni konkurenci. Trgovsko ministrstvo namerava pričeti z iz dajanjem uradnega lista o obrtnih zadevah. Kriza na Ogrskem. Med Zispristganjem komemskega višjega župana GezeHubinyja je vrgel p r o t i n j e m u grof Nikolaj Z i c h y t i n t n i k , ne da bi ga zadel. H u b i n y j e v sin je pozval grofa Z i c b y n a dvoboj. Kološki višji župan grof Teleki je odstopil, ker so njegovega 12 letnega sina b o j k o- valivsi njegovi gimnazijski součenci. Cuje se, da F e j e r v a r i j e v a vlada hoče novačenje izvesti z vojaško silo. Fejervary je zopet odpotoval na Dunaj, da poroča vladarju o korakih, ki jih je storila vlada nasproti upornim stolicam. — Na poziv policijskega nad zornika if izvoljeni liški ura^ ^b jje \___________,________ le sili.* Polidjdfa^tadniki so se vsi poklonili višjemu 'hudimpeštanskemu mestnemu glavarju in mu zagotovili zvestobo. V Nsgy Siollčsu je bil včeraj slovesno zaprisežen novo imenovani višji župan baron Pere n y. Iz včerajšnjega dr. Adler-jevega govora v parlamentu je omeniti, da se je izjavil proti volivni dolžnosti, češ, da je to terorizem in proti temu, da bi se pogoj bivanja v enem kraju podaljšal. Vsako odlašanje volivne reforme pomeni nevarnost za javni mir v Avstriji. Med dr. Adlerjevim govorom je neki Wolf metal v dvorano bele listke, na katere je napisal prošnje na poslance. Fran Košut bolan. Predsednik ogrske neodvisne stranke, Fran Košut, boleha na težki revmatični bolezni, tako, da ne more ni stati na uo^ah, zato so ga morali prenesti v mestno budimpeštansko kspdj, kjer se bo zdravil. Spor s Turčijo. Velevlasti nameravajo zasesti tudi otok Tenedos, ako se Turčija ne uda. Mednarodno brodovje hoče počakati še nekoliko dni, nakar zasede Tenedos. Sultan pa baje ni voljan odnehati, ako velevlasti ne izpremene svojih zahtev o finančni kontroli v Makedoniji. Izjavil je baje, naj velevlasti s svojim brodovjem le prirejajo izprehode in zasedajo otoke, on se le ne namerava udati. Turški minister za zunanje stvari pa obiskuje poslanike in jim prigovarja, naj odnehajo, a zaman. Tudi veliki vezir je napravil brezuspešno „vizito" S i n o v j e v u. Turčija ni odredila nikakih varnostnih odredb v Dardanelab. Sultan je baje celo iz dal tajen ukaz na poveljnike dardanelskih utrdb, naj ne streljajo na mednarodno brodovje, če pride pred Dardanele, marveč naj se le zadovoljijo s protestom. O turškem bojnem brodovju poročajo, dani sposobno zaboj. Velevlasti. nameravajo baje, kakor je sporočil turški vladi neki njen poslanik, še pomnožiti svoje zahte e, če se Turčija ne uda. — Ni izklju čeno, kakor je izjavil neki minister za zu nanje stvari, da zahtevajo velevlasti avtonomijo za Makedonijo, kjer bi bil imenovan generalni guverner. V soboto in nedeljo so bili na delu turški poverjeniki. Posredovali so pri zastopnikih velevlastij, naj odnehajo, a zaman. Mitilenski turški guverner je protestiral ustmeno in pismeno, ker so zasedle velevlasti Mitilene. Turčija namerava staviti nove predloge velevlastim, takoj ko bo končan turški postni mesec barjam Turčija ne namerava nasprotovati tajni brzojavni zvezi med poveljniki mednarodnega brodovja in Carigradom. Turške oblasti so jako vljudne s po sadko mednarodnega brodovja v Mitilene, a so jako reservirane. Mitilensko prebivalstvo so pozvale turške oblasti, naj bo mirno, kar je tudi. Ugodno vpliva na prebivalstvo do stojen nastop nove posadke. Zveza med po sadko in brodovjem je težavna vsled slabega vremena. Avstrija in Rusija sta odposlali Bolgariji skupen dopis, v katerem naglašata, da ne bosta trpeli nikakega poizkusa balkanskih držav, ki bi omajal status q u o na Balkanu. Državi \ pričakujeta, da bodo balkanske države podpirale reformno gibanje v Makedoniji in preprečile vse revolucionarne poizkuse. V Skoplju je povzročilo veliko razburjenje, ker so bolgarski vstaši in neki orožnik ubili srbskega popa M i k o v i č a. Morilci so pobegnili. Carigrad, 30. nev. Turška vlada ni pripravljena, da bi se vdala brezpogojno. Zunanji minister je sestavil novo noto za pogoje, v kateri se pritožuje zaradi zasede Mitilene. Sultan je ukazal svojim zastopnikom, izjaviti vladam, da je v njegovih pogojih vse največ, kar more dovoliti. V Carigradu so zaradi demonstracije čisto mirni. Mislijo, da je vsa demonstracija le za to, da bi izsilili plačo zahtev civilnih agentov v Makedoniji. Turške dvorne kroge je popolnoma zmešalo dejstvo, da je mednarodno brodovje zasedlo Mitilene. Izkušajo vse, kako bi prišli iz zagate. Turški ministrski svet je zboroval celo na Bejramov praznik. Baje so sklenili, da se Turčija ne uda. Ko se poljubovali 29 t. mes. sultanu roko, so bile odrejene izredne varnostne odredbe, ker so se bali, da povzroče Armenci napad na sultana. Avstrijski zunanji minister grof G o -1 u c h o w s k i se je izjavil, da je prepričan, da se bo Turčija končno le u d a 1 a. Nemški državni zbor je bil otvorjen 28. t. m. Otvoril je drž. zbor cesar Viljem s prestolnim nagovorom, v katerem je povdarjal dobre odnošaje s sosednjimi državami in za trozvezo. Ruske križarke na poti v domovino. Tokio. Ruske križarke „R o s i j a", „G r o m o b o j" in „B o g a t i r" se priplule v Nagasaki. Admiral Jesen je izjavil, da so bili v Vladivostoku, ko je cd^lul, nemiri. Vzhodna Azija. Japonski državni svet je sklenil, da se odpravi v Tokiu vojno stanje in omejitev svobode pri časopisju, kar proglase v kratkem. — V Pekinu so se vršila pogajanja med japonskimi in kitajskimi pooblaščenci glede Mandžurije. V glavnih točkah so dosegli popolno sporazumljenje. Boj v Bizerti. Tu se je uaelo 28. t. m. med 4. tuni-škim in 3. alžirskim polkom pravcata bitka. Ubita sta dva vojaka alžirskega polka, ranjenih je pa bilo 30 vojakov. Vojaki so grozno razburjeni. Nemiri in upori u Rusiji. Grozna poročila iz Seva* stopola. »Standard" poreča, da se je vršil v Odesi krut boj. Obstreljavano je bilo mesto in potopili sla se dve bojni ladji. Ladji „0 ča ko v" in „P»temkin" sta bili večkrat zadeti. Z bajoneti so carju zvesti vojski vzeli vojašnice, v katerih so bili uporniki. Admiral Cuk-nin je zmagal v dveurnem boju. Pol mesta je pa v razvalinah. To poročilo je dobil« uredništvo lista „Slovo", admiral Viren trdi, da je napačno, urednik „Slova" pa, da je resnično. Najnovejša por«čila iz Odese opisujejo boj sledeče: Včeraj ob 3. uri popoldne so na č r -nomorskem brodovju nadomestili sv. Andreja zastave z rdečo. Brodovie so pozvali s suhega, naj s e u d a , a zaman. T< pmčai ji na severnih utrdbah so dobili nato povelje streljati na b r o d o v j e , a n i s o ubogali, marveč se združili z upornim brodovjem. Pričeli so obstreljevati mesto in oso- bito južne utrdbe. PoročnikSchmidt je poveljeval upornemu brodevju Polovico mestaje razrušenega,a tudibrodovjeje zdatno trpelo. Potopila sta se »Očakov" in » D n j e p r " , »Pantelemon" je močno poškodovan, tudi nekaj torpedovk je poškodovanih. Neki polk je napadel topničarje. Ob petih zvečer je bil poročnik Schnrdt smrtno nevarno ranjen, nakar so se uporniki u d a 1 i. Iz Londona je došlo o boju v Sevasto-polu sledeče poročilo: Začetkom boja so upali delavci, da zmagajo. Razpolagali so s tremi vojnimi ladjami in imeli zasedene tri severne utrdbe. Ostali del brodovja in obrežno topništvo je ostalo zvesto svoji prisegi. Ob 3. popoldne so pričeli uporniki obstreljevati mesto. Mislili so že, da so zmagali, ker carju zvesto vojaštvo ni streljalo nanje. Poveljnik upornikov, poročnik Schmidt, je odposlal k admiralu Cuhninu dva pooblaščenca s pozivom, a admiral je dal oba zapreti ia zapovedal streljati. Dve uri je trajala bitka, ki se je vršila na suhem inna morju. Medtem ko je obstreljevalo deset ladij pod Schmidtovim vodstvom mesto, s o napadli uporni mornarji in vojaki tudi mesto na suhem Topničarski boj je povzročii grozno škodo, kroglje z bojnih ladij so padale v mesto in razrušile mnogo hiš in ubile mnogo oseh, ki so se nahajale na cestah Prebivalstvo je bežalo v kleti. Uporniki so pred vsem streljali na javna poslopja, predvsem so bili poškodovani mornariški uradi. Iz južnih utrdb in iz obrežnih baterij so pa jako uspešne obstreljavali uporno brodovje. Ob pol šestih so se udali uporniki. Dva polka sta prignala uporne mornarje iz lazaretne vojašnice, na kar sta vzela z bajoneti tudi one tri utrdbe, v katerih so bili uporniki. Izgube upornikov se bile jako velike. Ad miral Cuhnin je brzojavil carju. Sem gospodar mesta! Polovica Sevastopola je razrušena. Uporno gibanje v armadi. 11 Peterburga poročajo: Vedno bolj se razširja uporno gibanje med mandžursko armade. Sevastopoljski dogodki vplivajo tudi na peterburško posadko, med katero je jako cmajana disciplina zaradi vedno trajajoče straže. „Daily Telegraph" poroča, da je izbruhnil vojaški upor v Libavi in tudi v Kronstadtu V Beroiinu pa so raz širjene med trgovci govorice, da je izbruhnil vojaški upor cele v Peterburgu Preiskava o krenstadskih nemirih je končana, a uspeh zakrivajo. Preiskovalni sodnik je razdelil zaprte vojake in mornarje v šest delov. Izpustili so iz zaporov manj krive, a jih jako strogo stražijo v vojašnicah. »Slovo" poroča, da je nevarno gibanje med moštvom gardnega lovskega polka. Več pijanih gardnih lovcev je v bližini vojašnice nadlegovalo mirne izpreha-jalce. Žrtve nemirov. Grozna so poročila o posledicah nemirov. Samo med člani odeške borze j e propalo 500 trgovcev, med njimi 400 judov. Skedo v Odesi cenijo nad sto milijonov rubljev. — VRostevem so razdjali nad 80 industrijskih podjetij, v Jekaterinoslavu pa sto prodajalnic. Stavke. Vsled stavke brzojavnih uslužbencev niso od polnoči (30. nov) došla brzojavna poročila iz provincislnih mest v Peterburg. Boje se, da izbruhne stavka tudi v Peterburgu, če ne nastavi Durnovo v službo zopet onih uradnikov, ki so bili odpuščeni, ker so bili člani uradniške strokovne zveze. Iz Moskve poročajo, da stavkajo brzojavni uradniki pri vseh ruskih poštnih uradih. V Moskvi izvršujejo brzojavno službo vojaki in pa penzionisti. Nekaj moskovskih tovarn je še zaprtib, v drugih pa zopet delajo. Ravna teljstvo Aprikozove tovarne, ki so jo nedavno napadli delavci, je zaižalo del s vni čas za eno uro in pol in izboljšalo plače. Malone vsak dan se pojavi kaka stavka. Premožnejše prebivalstvo zapušča M"skve. V Peterburgu se boje, da izbruhne splošna stavka, dasi ji nasprotuje velik del delavstva. Stavko pred vsem zahteva z vso odločnostjo stradajoče nižje uradništvo. Delavstvo je tudi razburjeno, ker tovarnarji odpuščajo delavce. Odklonjene zahteve zemstev. „Daily Tfclegraph" poroča: Kronski svet, ki mu je predsedoval W i 11 e , je v Carskem Selu odklonil zahteve zemstev. Stališče Vfittejevo omajano. Na dvoru dela mogočna stranka na Wittejev padec osobito zaradi novih stavk in pa zaradi podaljšanega bojnega stanja. Tudi na dvoru se mu upirajo. Witteja na-zivljajo judovskega ministra, ki so ga pod kupili judje, da je predložil carju zakon o naseljevanju judov. Trapov je pozvan v državni svet. Aretacije v elektrotehničnem ____ vojaškem zavodu. Iz Peterburga poročajo, da je bil na elektrotehničnem vojaškem zavodu prijetih in odpeljanih v Peter Pavlovo trd njavo 230 mož, ker so se udeležili nabiranja mdodarov za žrtve političnih nemirov. Kakor poročajo listi, se je branilo izvršiti aretacije moštvo polka Semenov in gardnih lovcev. Obsedno stanje na Poljskem bo baje v 10 poljskih okrajih odpravljeno prihodnjo nedeljo. Občinski svet ljubljanski. Ljubljana, 30. nov 1905. Personalni in pravni odsek. Dr. Majaren poroča o dopolnilni velitvi v stalni zdravstveni svet in predlaga, naj se izvolijo gg. podžupan, Andrej S e-nekovič in pl. T r n k • c z y. Obvelja. Prošnji stavitelja Viljema Treotaza odpisno dovoljenje reverza glede razširjenja hodnike ia preložitve jarka v Novih ulicah se ugodi. Pobiranje divjega kostanja po mestnih drevoredih. Tvrdka I. Leve in drugovi se je pritožila proti sklepu občinskega sveta z dne 26. septembra t. 1. v zadevi pobiranja divjega kostanja, s katerim se je oddalo v zakup pobiranje divjega kostanja tvrdki Rohrman novi, oziroma prosi, naj občinski svet prekliče svoj tozadevni sklep. Pritožitelji oporekajo občini pravico dati pobiranje kostanja v zakup le eni osebi. Oč ta se v pritožbi, da se je oddalo v zakup pobiranje kostanja v sredi sezone. Prosijo, naj občinski svet razveljavi in prekliče dotični sklep. Magistrat je nasveteval, naj obč. svet vztraja pri svojem sklepu Tudi personalni odsek predlaga, naj se prošnja odkloni priziv pa pred loži deželnemu odboru. Sprejeto Najetje posojil za stavbo novih mestnih šol. Po naročilu mestuega magistrata je iz delal arhitekt Fabian načrte za III. mestno deško ljudsko šolo in II mestno dekliško šolo, ki se zgradita na Poljanski cesti. Po tem načrtu bo imela ljudska deška šola vhod na Poljanski cesti, dekliška pa na Poljan skem nasipu s skupno telovadnico. V prvih časih s bo rabilo 11 šolskih sob, a nekaj sob mora »stati v rezervi. Zgradbeni stroški so proračunjeni na 551854 05 K, vsi stroški pa približno na 711.719 25 K. Finančni odsek predlaga naj se najame 700000 kron posojila, ki se naj znesek obrestuje s 4 in četrt od&totkov in pokrije v 50 letih — Vsakoletni stroški za pokritje bi znašali 33 68164 K Obč. svetnik L e n č e naglaša potrebo zidan;a novih šol a želi pojasnila kako naj se pokrije ta izdatek. G. župan pravi, da se to pojasni pozneje. Nadalje naglaša g.ravnatelj Seneko-v i č potrebo zgradoe novega poslopja za višjo dekliško šolo, ki naj bi se izpremenila v licej. Sedanji prostori višje mestne dekli ške šole so že zdavnaj premajhni in potrebno je bilo najeti stanovanje v Polzovi hiši in tudi v dvorani »Glasbene Matice". Poleg na vadne šole pa obstoj ita na zavodu še peda g ški in pa knjigovodski tečaj, katerega obiskuje.skupno samo 33 gojenk, dasi se jih je vpisale nad 50, ker so morali odkleniti priglašene učenke Občinski svet je že iz rekel, da bi dal 4 parcele za zgradbo te šole ob BieiWiisovi cesti. Izdelal je po županovem naročilu g arhitekt Fabiani že stavbni načrt tako, da se poslopje razširiti, če bi to bilo potrebno Zgradba bi obsegala osem šolskih sob fizikalni kabinet, stanovanje za ravnatelja, druge potrebne kabinete in knjižnico. Stroški so proračunjeni na 232000 K, za kar ima že občina 112.000 kron z izku pom za podarjeni svet, kjer je nekdaj stala bolnišnic«. Ob Bleiweisovi cesti bi ostalo še toliko prostora, da se po potrebi še iahko zgradi internat. Občina naj bi še najela 120000 K proti 4 in četrt odstotkov, letni poviačevalni obrok bi znašal 5774 K. — Kar se tiče p« kritja, nam ni treba več plačati stanarine pri višji dekliški šoli 5000 kron, pač se bodo zdatno zvišali stroški za pokritje zgradbe ostalih šo!. Zadnja leta so se stroški za šole zdatno zvišali in znašajo samo za ljudske šolstvo nad 80000 za druge šole pa tudi kakih 40 000 kron Skoraj š e s tina vsega proračuna za prihodnje leto pripada šolstvu. Glede pokritja je n;-j koristneje, če se uvede osebna šolska dokliada. Če kdo pregleda proračune po potresu, vidi, da se se stroški zdatno povišali, ker se je moralo narediti, kar so prej drugi zamudili in je zato prišlo vse skupaj. Ako m i d a -nes delamo dolgove, ne bodo smeli naši potomci kleti, ker bodo vživali, kar smo mi naredili. L. 1929 poteče rok za mestno lot po sojilo. Vsi dohodki vodovoda, klavnice se I bodo stekali v mestni zaklad. Ker je upanje, da zboruje januarja dež. zbor, upamo, da isti pritrdi sklepom o zgradbi novih šolskih poslopij za najetje posojila. G. L e n č e vpraša, kake je namišljena šolska doklada. Zupan se sklicuje na izpremembo mestnega volivne g a reda. Ce postane enkrat novi ob črnski red zakon, namerava predlagati i z premembo davkov. Silska naklada bi se porazdelila na vse direktne davke. G. P r o s e n c u se zdi preveč, zahte vati vse od ene generacije. Kaže na potrebo zvišanja deželnega prispevka za višjo dekliško šolo. Želi, da se zviša državna podpora za višjo dekliško šolo. Predlaga, naj državna uprava prispeva trikrat toliko, kakor zdaj. Žužek protestira, da se je pri presoji načrtov za nove šolske zgradbe kakor tudi deloma pri tržnici prezrl stavbeni od sek. Prosi, naj bi se v prihodnje stavbeni odsek ne preziral. Dr. Triller predlaga, naj se pokliče v pomoč tudi dežela, ki naj podpira bolj, kakor do zdaj tudi mestna šole. Predlaga, naj magistrat prosi, da tudi dežela prispeva k zgradbenim stroškom. Poročevalec gosp. Senekovič naglaša, da se je glede državne podpore že sklepalo o tej zadevi. Ugovarja, d-i bi se še enkrat sklepalo, kar je že sklenjeno. Po zdravlja pa predlog dr. T r i 11 e r j a. Prosenc umakne svoj predlog, a zahteva, da naj magistrat urgira rešitev tega sklepa. Župan pravi, da te stori zasebno. Dr. B 1 e i w e i s govori o sedanji nepotrebnosti Prosenčevega predloga. Odsekovi predlogi in predlog dr. T r i 11 e r j a so bili sprejeti. Posojilo za prispevanje k tro-škom za osuševanje barja. Ker je sklenil deželni zbor, da se prične z osuševanjem ljubljanskega barja, mera prispevati tudi mestna občina. Stroški so proračunjeni na 4 800 000 kron, mesto prispeva k tem stroškem 10%. Ker ima ma gistrat za ta namen že dovoljenih 280 000 kron, se predlaga najetie posojila 130 000 kron. G. ravnatelj S u b i c izjavlja, da ima v tem oziru krivoverske nazore. Preteklo bo še 1 leto in pol, predno zažvenketa prva lopata. Prav bi bilo, da nekoliko počakamo in se za danes odloži z dnevnega reda na jetje posojila. G. župan ugovarja g. ravnatelju Subicu, ker se dela prično prav kmalu. Ne gre čakati, marveč se gre zato, kako placirati posojilo. Stvar je aktualna in pravi, da se predlog že sedaj odobri. Poročevalec g Senekovič pravi, da ni treba tega sklepa odlagati. Predlog je bil sprejet z vsemi proti dvema glasovoma. Posojilo za tržnico. Tvrdka Fantin & Iresch v Pragi je izdelala načrte za tržnica. Stavbni odsek je pregledal načrt, ki je pa pomanjkljiv. Tudi proračuni so pomanjkljivi in znašajo 604 007 kron. Predlaga, da dobi občina dovoljenje za zgradbo tržnice najeti posojilo 800.000 kron. Predlog »bvelia z vsemi glasovi, glaso vania se ni udeležil g. Predovič. Prošnja strokovne zveze tobačnih tovarn je vložila na občinski svet prošnjo, naj pod pira pri glavnem ravnateljstvu c. kr. to bačne režije prošnjo, glede na novo sprejetih delavcev, ki naj se jih ne pušča na dopust, naj se jim uračuna nestalna doba v penzijo, naj se ne skrči število delavstva, pri sprejemu naj se gleda nato, da na novo sprejeto delavstvo lahko odpove svoje prejšnje mesto in pri sprejemu naj se pred vsem ozira na ljubljansko prebivalstvo. Značilno je, da ta strokovna zveza tobačnega delav stva obsoja lanske demonstracije tobačnega delavstva prirejene v prilog na dopust od puščenih delavcev in govori v imenu vsega delavstva tobačne tovarne, k« je vsekakor približno 2000 tobačnega delavstva združenega v drugi nestrankarski organizaciji. Občinski svet je sklenil, priporočati prošnjo glavnemu ravnateljstvu. Mimto novice. š Maribor. — Koncert šo-štanjske godbe. Dne 26 novembra t. 1. so koncei tirali v Mariboru v »Narodnem domu" Soštanjčani z velikim uspehom. Mlada godba zasluži pred slovenskim ob činstvom največje pohvale in priznanja. Smelo trdimo, da je ta godba sedaj prv-i slovenska godba, ki se lahko meri z marsikatero vojaško. Nekako čudno, skoro ne verjetno je, da se zamorejo pospeti kmečki fantje do take dovršenosti. Srečna je bila misel, ki je vznikla v lepem trgu Šoštanju, da so zbrali tako nadarjene dečke v lepo skupino Olepševalni odbor slovenskega trga spodnještajerskega je lahko ponosen na svoje mladeniče; želimo mu le, da bi imel za svoj trud tudi dovolj gmotnega uspeha, da bi s prebitki raznih koncertov še storil marsikaj tak« uspešnega v domačem kraju in s tem povzd'gnil trg Šoštanj. Priporočamo toplo to godbo zlasti Ljubljančanom, kjer bodo kmalu nasto- pili v hotelu »Union*. Godba nastopa knt orkester in kot kapela z raznimi pihali. Ze orkester izvaja vse točke z vzorno čisto intonacijo in točno preciznostjo. Zlasti so vsi odobravali drugi del koncerta na pihala; od točke do točke se je kazalo večje zanimanje v poslušalstvu. Intenacija je čista, ritem skladen; glasovi ti denč v kri-stalno čisti harmoniji, misliš naravnost, da igraje vsestransko izobraženi možje. P0. sebno ti ugaja skrajna točnost v taktovnem in ritmičnem izvajanju, kakor smo je vajeni le pri vojaški godbi. Poleg tega igrajo solidne, lepo doneče skladbe glasbene vrednosti; v solopartijah večjega obsega obču-duješ tehniko in glasbene umevanje posameznih igralcev. Njihova marljivost jih pa odlikuje še nad vse; pri vsaki točki so do dali še druge komade, da bi se s tem zahvalili občinstvu za burno priznavanje in p'o>kanje. Disiravno občinstvo vedno ceni marljivo godbe, bi ji svetovali, da ne gre predaleč in vsaj nekoliko čuva svoje mlade moči. d t ne opešajo prehitro. Soštanjska godba obeta še več, o tem smo prepričani; pohvaliti pa moramo še zlasti spretnega njihovega učitelja in vodjo gospoda Mazeja, ki je, kakor smo opazili, lepo glasbeno na-obrazen. Podpirajmo povsod to nov« podjetje, ki je za aoštanj, to lepo slovensko trdnjavo, tudi velikega narodnega pomena. Vsakdo se prepriča, če obišče koncerte šo-štanjske godbe, da ne žrtvuje ničesar za njo, temveč ima od nje za malo vstopnino mnogo vžitka. V. -f- Z, š Bralno in pevsko društvo nMaribor(( priredi Miklavžev večer v nedeljo, dne 3 grudna t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma". »Ponesrečena g 1 a v l a skušnja«. Burka v enem dijanju. »Iz dobrih starih časov". Zelo šaljiv prizor. — Sijajen nastop Miklavža, angeljev, parkeljna, kram-peža. belctbuba in drugih pošasti iz pekla. — Obdarovanje otrok. — Med posameznimi dejanji svira godba na lok. — Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. š Celjski vitez Jabornegg je strašno vnet za nemštvo. Za volitev v ce-nilno komisijo ponujal je sveje »nemške" kandidate po vsem svetu. Da so se mu na več mestih iz srca smejali, je umevno, saj je pošiljal svoja »vabila" tudi ljudem, ki poznajo narodno prepričanje veliko bolj, kakor pa Jabornegg. Svoj »treu deutsch H:il" pa naj drugekrati obdrži za svoje celjske kimovce. š Shod zasebnih uradnikov v Celju. Na poziv društva slovenskih odvetnikih in notarskih uradnikov v Celju zbrali so se zasebni uradniki dne 29 t m. zvečer ob 8. uii v mali dvorani »Narodnega doma" na shod, katerega dnevni red je bil zavarovanje zasebnih uradnikov za starost in onemoglost. Predsednik gospod Bovha otvoril je shod ter pozdravil navzoče, rekoč, da se je zopet sešel državni zbor, kateri ima rešiti še v tem zasedanju, ako mu bode sojeno delovati, zelo važne zadeve, med katerimi je ena prvih tudi zavarovanje zasebnih uslužbencev za starost in onemoglost ter preskrbljenje njihovih vdov in sirot Za tozadevni zakon sta izdelana dva načrta; enega je izdelala vlada, drugega secialno-pnlitični odsek Namen današnjega shoda je, da se po možnosti seznanimo z načrtoma, da se potem izrečemo za tistega, kateri se nam bode zdel ugodnejši in pripravnejši, ter da sklenemo resolucijo na državni zbor, da sprejme načrt zakona o zavarovanju zasebnih uslužbencev še v tem zasedanju. Nato je povzel besed« poročevalec g. dr. L j u -devit Stike r. Slednji poda v uvodu svojega poročila na kratko zgodovine in boje za dosege zavarovanja zasebnih uradnikov ter povdarja, da se je že leta 1898. izrekla želja, naj bi se izdal zakon, da mora biti vsak zasebni uradnik zavarovan za starost in onemoglost. Leta 1896. se je začeta tudi vlada baviti s to zadevo ter je postavila v proračun znatno vsoto za nabavo statističnih podatkov, kateri naj bi služili za podlago temu zakonu. Po preteku skoro desetih let je izročila državna zbornica zadevo socialno političnemu odseku. Poročevalec je bil češki poslanec dr. Foft, kateri je izdelal načrt zakona o Zavarovanju zasebnih uslužbencev, ki ga je sprejel ta odsek dne 4. oktobra t. 1. Pa tudi vlada je izdelala načrt, kateri se v nekaterih točkah razlikuje od ravnokar navedenega. Ker je več upanja, da zbornica sprejme načrt socialno-političnega odseka, kateri je temeljite sestavljen na podlagi strokovno proračunjenih statističnih podatkov, priporoča, da se današnji shod izreče za načrt socialno političnega odseka.— Predsednik je otvoril debato o tem poročilu. Ker se ni nikdo oglasil za besedo, predlaga, naj se sprejme načrt, katerega je odobril socialno politični odsek dne 4. vinotoka t 1. in sklene sledeča resolucija: .Dne 29 listopada 1905 v »Narodnem domu" v Celju zbrani zasebni uradniki pozdravljamo dne 4 vinotoka t. 1. od socialno političnega odseka poslanske zbornice sprejeti načrt zakona o zavarovanju zasebnih uradnikov za starost in onemoglost ter njihovih vdov in sirot in pričakujemo z gotovostjo, da bode poslanska zbornica sprejela predloženi na-jjrt kot zelo važno ljudsko potrebo že v tem zasedanju Obenem se prosijo vsi državni poslanci, posebao slovanski, naj brezpogojno glasujejo za predloženi načrt socialno-poli-. tiSnega odseka;" — Predsednik končno prežita brzojav iz Slovenske B strice, se zahvali poročevalcu g dr. L Stikerju in navzočim za udeležbo ter zaključi shod ob 10. uri zvečer. š Radi mnogih požigov so v Mali Nedelji aretirali orožniki posestnika Antona Majcena. š Umrla je v Sv. Marku pri Ptuju soproga prejšnjega nadučitelja gospa M o -ž i n o v a. š Iz Rajhenburga. Dne 30 t. m. zjutraj je umrt tukajšnji obce priljubljeni g. a^duditelj Ivan Matko, kateri je deloval 33 let na tukajšnji šoli. Pegreb bodi v soboto ob 10. uri dopoldne. — Danes ob štirih zjutraj je bil tu zopet močan, par sekund tra j a j oč p o tresni j, u n e k š Ornig, kje si? Ornig se je skril! Deželno sodišiie v Ljubljani je zahtevalo od deželnega zbora štajerskega, naj mu ga izroči, da bo v neki zadevi sodil«. Ornig ni želel priti pred sodišče in nemški dež.lni zbor ni privolil v izročitev! Pred ljubljanske sodeče se Ornig ne upa! š Katoliško-narodna zmaga. Pri občinski v • 1 i t v i na Vidmu so katoliško narodni kmetje sijajno zmagali. V tretjem razredu so dobili po 116 glasov, nasprotniki nič, v drugem naši po 28 do 35 glasov, nasprotniki po 8. V prvem razredu se naši niso udeležili volitev. H/ala vrlim volivcem iz Artič in Brežic, ki so se v tako obilnem številu udeležili volitev in pripomogli k sijajni zmsgi! ~ Koroike noulce. k Slovenske matrike na Koroškem zopet zabranjene. Ce lovšm »Mir" piše: Kakor se nam poroča ed več strani in kakor smo čitali tudi v škcfiiskem uradnem listu, je knezoškc fiiski ordinarijat z a u k a z a 1, da se morajo župnijske matrike tudi v popolnoma slovenskih krajih voditi izključno le v nemškem jeziku, dokler vlada ne izreče svoje besede. S tem ukazom je knezoško-fijski ©rdinarijat storil nekaj, kar najodloč-nejše oporeka ne samo dolgoletni praksi, temveč tudi tako jasno izraženemu mnenju knezoškof* dr. Kahna samega, da imamo namreč Slovenci pravico do slovenskih matrik. Kajti ako bomo čakali na odločitev s strani vlade, bomo pač prej vsi nemško vpisani v mrliški knjigi, predno se nam bo priznala pravica slovenskega vknjiževanja. Vsekako pa naj se nikar ne misli, da bomo pustili stvar zaspati, ne, v najkrajšem času bomo nastopili z vso odločnostjo za svoje pravice, pa naj bo to onim, ki nam jih odtegujejo, prav ali ne. — Da pa tudi vlada smatra slovensko vknjiževanje za popolnoma pravilno in postavno, kaže prav jasno odgovor dež. predsednika na interpelacijo post. Dreyhorsta v koroškem dež. zboru. Ta odgovor se glasi dobesedno: „Nadalje so me interpelirali gg Dreyhorst, Pinteritsch in tovariši zaradi nepravilnosti pri vodstvu krstnih, poročnih in mrliških knjig. Gospodje pravijo, da se je slovensko vknjiževalo ia da so se krstna in rodbinska imena samovoljno premenjavala. Na to odgovarjam sledeče: Znan je en sam slu čaj nepravilne vknjižbe. V tem slučaju pa so že cerkvene oblasti vse potrebno ukrenile. Ako bi se taki slučaji pomnožili, bom poskrbel,da se odpravijo take nepravilnosti." — Ako bi vlada smatrala slovensko vknji zevanje za nepravilno, potem bi ji pač ne bil samo eden slučaj znan, temveč ogromno število, ker so sedaj že skoraj vsi slovenski duhovniki vodili matrike v slo venskem jeziku. Potemtakem pač ni težko uganiti, komu ne ugajajo slovenske ma trike! Onmi novice. Volilna reforma je stvar, ki je še sedaj »Narod" ne razume Mi zahtevamo splošno in enako volilno pravico, »Narod" pa podtika nam Gautscheve namere za ohranitev nemškega posestnega stanja in v tem svojem prizadevanju je zašlo glasilo falirane naše »inteligence" do goro stasne bedarije: „Glavni namen splošne in enake volilne pravice ni ničesar druzega, kakor enkrat za vselej stabilizirati nemško posest in nemško nadvhdo v Avstriji". Torej zdaj vidite! Dokazano je sicer, da po splošni in enaki volivni pravici dobe Slovani veliVo vsč mandatov, nego jih imajo sedaj, in celo Nemci to s skrbjo opazujejo. „Slov. Narod* pa je iznašel nasprotno, in zdaj bo gotovo trobil, da se je dr. Susteršič tri leta trudil, da bo »stabiliziral nemško nadvlada". Vprašamo vendar vse še količkaj trezne liberalce: Ali ni skrajni čas, da se enkrat več ne pustite vleči za nos od takih žurnalistov, ki lažejo tako nesramno in debelo, da se dajo laži že kar z roko prijemati! Političen položaj. Včeraj so zborovali nemški poslanci z Moravskega. Izjavili io, da se po novi volivni reformi posestno stanje Nemcev na Moravskem ne more oškodovati ter so se izrekli, naj se, kakor pri moravski deželnozborski volivni rt firmi uvedejo narodni voliyni katastri. Danes se posvetujejo š t a j a r s k i nemški poslanci. Nemška napredna stranka se je izrekla, naj bi tudi pri splošni volivni pravici mesta in kmečke občine volile v posebnih volivnih okrožjih. Središče odpora proti Gautschevem načrtu je v ustavover-nem veleposestvu ter ga vodita grof Jbtiirgkh in dr. Barnreither Naspro tujejo torej: obe skupini veleposest., Poljaki nemške napredne stranke, tirolski del katoliške ljudske stranke pod dr. K a t h -r e i n o v i m vsdstvom in del»ma gornje-avstrijski konservativci. Ta zveza bo poiz kušala, kfkor poročajo listi, vreči ministrskega predsednika, če se ji to ne posreči, bo predlagala, da se število mandatov pete skupine na stroške veleposestva in trgovskih zbornic pomnoži od 72 na 14 0 .Narodni Listi" pa pravijo: Če bo Gautsch si moral proračunski provizorij preskrbeti s § 14, bo po novem letu predložil volilno reformo in parlarr ent postavil pred — aut — aut. Pravočasna reš tev proračunskega provizorija bo skoro nemogoči. Tudi v gosposki zbornici je močna opozicija proti Gautschu. Shod slovenskih visokošol-oev v Gradcu za splošno in enako volivno pravico. Dne 28. t. m. se je vršil v Gradcu shod slov. dijaštva za splošno in enako vol. pravico. Na shodu so bili zastopani člani društva »Naprej", »Domovina" in jugosl. radn društvo »Da-nica" (soc. dem) Uieležili so se shoda čla ni vseh treh slov. akad. društev. Shodu je predsedoval jarist Gosak, govoril je jurist Koderman. Sprejela se je sledeča resolucija: Na shodu slov. graških visokošolcev zbrani pozdravljajo z navdušenjem veliko gibanje, ki zahteva, da se vpelje za vse avtonomne zastope splošna direktna in tajna volivna pravica. Zbrani so prepričani e velikem pomenu splošne in enake volivne pravice za slov, narod in prosijo slovenske poslance brez izjeme, da zastavijo svoje sile v to, da se zahteva splošne, enake in tajne volivne pravice v najkrajšem času uresniči. Krščansko socialno delavstvo je poslalo shodu zaupnikov siedečo izjavo: .Izvrševalni odbor kršč. socijalnega delavstva v Ljubljani^ izreka tem potom g. g. deželnim poslancem za njih krepki nastop za splošno in jednako volivno pravico v deželnem zboru in za sklep, da se vsta-novi pri deželnem odboru socijalno politični svet, najtoplejo zahvalo. Zahvaljuje se tudi za nujni predlog glede splošne in enake volivne pravice g. dr. Susteršiča v drž. zboru, ki je brez dvojbe pospešil, rešitev tega nujnega vprašanja. — Ljubljana, dne 27 nov. 1905. Ivan Gostinčar, t č. tajuik. Josip Gostinčar, t č. predsednik. - Zanimivo zborovanje. V torek 5 decembra bode v Gradcu v Aninih dvoranah shod z dnevnim redom: »Prodiranje Slovencev in s tem združena nevar nost za Nemce ter nemška obramba". Pre davatelja sta dr. M r a v 1 a g iz Maribora, dr. A G ii r t 1 e r , poleg tega je pa naznanjenih več govornikov iz L j u b 1 j a n e , Kočevja itd. — Ameriške novice. V rudniku sta se ponesrečila Franc Koci in Alojzij Prebil. Delala sta v Chisholmu; prvi je težko ranjen, drugi samo lahko poškodovan — V J o 1 i e t u je umrl v bolnišnici Jožef M a j h e n c vsled ponesrečenja v rudniku. — Ravnotam je odtrgalo v je klarni Antonu Podnarju levi mezinec. — Na potu v staro domovine je zblaznel J a n K o f a 11. Nm postaji v Jolietu je skočil z vlaka in pobegnil v mesto, češ, da ga zaslednjejo morilci. — Vojaški begun se je vrnil. Rezervist Ignacij Hlaninšek iz Zagorice. okraj Litija, je bil pred leti prideljen vojaškemu skladišču v Gradcu. Od tu je ušel v Ameriko, kjer mu je v neki tovarni odtrgalo desno roko. Sedaj se je vrnil domov in se sam naznanil vojaški oblasti. — Prijeti tat. V Mariboru je policija prijela 25 let starega črevljarja J o -žefa Stangarja, ki ga je zaslede valo litijsko orožništvo zaradi nekega vloma. — Bohinjska železnica. Na nekaterih del h karavanske bohinjske železnice so že prijeli poizkušnjo vožnjo z že lezniškim' stroji. — Samoumor vsled skrajne bede. Pietekli ponedeljek je skočil v neki vodnjaK v Trstu po celem mestu znani iz-vošček Peter Faber, 56letni mož, vdovec, je imel staro, na pol polomljeno kočijo, katero vsled revščine ni mogel nikoli popraviti. Zaslužil vsled tega ni ničesar, naposled je stanoval na slami v hlevu neke Marije Tedeschi. Ondi je tudi svojemu živ ljenju napravil konec. — Samoumor na pokopališču. V Reki se je obesila na netto drevo na pokopališču Katarina Pavičič, doma iz Dalmacije. Vsroki so bili rodbinski prepiri. — Poštni uslužbenoi za pasivni odpor. „Pont.k" poroča, da nameravajo 6 decembra t. 1. pričeti brnski poštni uslužbenci istočasno z dunajskimi tovariši s pasivnim odporom. Kako se razvije gibanje, ni znano, a to je gotovo, da zborujejo 5 decembra pomožni uradniki dunajskega poštnega ravnateljstva, na katerem bodo stavili svoje zahteve. Nameravaj® za htevati izboljšanje dohodkov, povišanje za asistente, na kateri način postaneio pravi uradniki. Čj se jim odklonijo zahteve, nameravajo vprizoriti pasivni odpor. Gre se za 34 000 uslužbencev in us'uibenk. Prometni uradniki zahtevajo izboljšanje v po višanju, uslužbenci jo deželnih poštnih uradih pa zvišanje plače. Trgovinsko ministrstvo sodi, da ne bo imel pasivni odpor peštnih uslužbencev takih posledic, kakršne je imel odpor železničarjev. Dvomijo tudi, če se odoT deiansk^ »zvrši. — Podržavljenje ,, Severne železnice". Pogajanja o podržavijemu »Severne železnee" so tako napredovale, da jih v kratkem zaključijo Načrt pogodbe se stavijo že prihodnji teden — Gasilnemu društvu v Stra-žišču je velebiagorodna gospa J o se fi n a Hočevar v Krškem podelila 100 kron podpore. — Predavanja. K s. izobraževalno društvo Vič Gnnce im.< prihodnjo nedeljo, dne 3 dec. ob 4. uri popoludne predavanje. Govori P. Salezij. - Preteče o nedeljo je bilo v Preski javno predavanje in sicer o pomenu splošne in enake volivne pravice, za razvoj kmetske orgsnizac je in interesov. Predavanje je bilo dobro obiskano. V Preski se nahajata dve društvi in sicer: »Ka tol. delavsko društvo" in pa »Izobraževalno društvo". Te društvi prirejata redne mesečne shode, na k»jih se vrše poučna predavanja razne vsebine in zato vplivata tudi dobrodejno na ljudstvo. — Smrt reveža. Dne 29 novembra 1905 okolu 6. ure zvečer pripelje se 76!etni samski ubožec Matija Remic iz Gorenj; vasi s poštnim hlapcem v ŠkofiO Loko. Remica je županstvo Trata samega brez vsega odposlalo, naj gre v bolnišnico v Ljubljano. Ko se Remic pripelje v Škofjo Loko, bil je jako slaboten, potem se je po dal v gostilno h »Kroni", tam je zavžil za večerjo eno belo kavo in potem je prenočil v hlevu Drugi das>, 30- novembra t. 1., okolu 10. ure dopoldne dobil je mestni nad stražnik na znanje, da je Remic jako slaboten, preskrbjl je takoj zdravniške pomoči, katera je ostala brez vsega uspeha, potem so mu preskrbeli tudi duhovnika. Remic je kmalu potem umrl. Prenesli so ga v mestno mrtvašnico. — Kje so sorodniki Dominika Trezza ? P«dkonzulat v Rosario de Santa Fd išče sorodnike Dominika Trezza, ki je umrl tam, napaden z no- j žem. Krstni list kaže, da je rojen v avstrij-! skem primorju v tržaški škofiji, poznanci j tam trde, da ima Frezza le eno sorodnico, o kateri vč podatke C N a g 1 i č rojena Demšar v Železnikih na Kranjskem. Frezza je zapustil premoženja, največ v zemljišču, v vrednosti 25 000 K. Sorodniki se poživljajo podati dokaze o sorodstvu takoj omenjenemu konzulatu. Frezza se je bil iz-j selil še kot deček. — Umor. V nedeljo zvečer je zabo-| del 261etni jos. Gorjan z Grčine 261etnega j V. Padovana izpod »Kapele" z nožem v i vrat, da je revež čez nekaj minut umrl. — Puška se je izprožila. Tone I Urb, 34 let stari hlapec iz Tomiuja okr. II. Bistrica, je hotel iti na lov streljat divjačino. Svojo puško je imel v gospodarjevem hlevu v slami zakopano skrito V tem pa, ko jo je iz slame vlekel, se puška izproži, in strel ga zadene tako nesrečno v spodnji del ži-j vota, da je takoj drugi dan, t. j. 28. nov. umrl. Pogajanja tiskarjev za plače. Po ime ativi trgovinskega ministrstva so se že pretrgana pogajanja za plače med princip&li in pomočniki avstrijskih tiskarn zopet pričela in v dneh 23, 24 in 25. novembra povoljno sklenila. Najvažnejši zaključki teh sej so sledeči: Sklene se nova plačilna pogodba, ki velja od 1. januarja 1906 nadalje za osem let. V vseh plačilnih razredih se poviša minimalna plača za dve kroni takoj ia po štirih letih zopet za dve kroni ter po dveb letih zopet za eno krono. V enakih terminih se poviša akordna plača stavcev za 3, 2 in 1 h pri tisoč črkah. Uvrščanie posameznih avstrijskih kronovin v plačilne razrede se določi potom dogovora med obema interesentoma v detičnem kraju. Dnevno delo je bilo skrajšano za če trt ure, vsled česar se skrajša 54urno tedensko delo za poldrugo uro. Tudi zahtevam strojevodij se je deloma ugodilo Zaupni možje v posameznih tiskarnah se od principalov priznavaj«, kar bo v primerni obliki v stenogrffi jrem zapisniku označene. Pra>novanje 1 maja ne bo navedene v normalnem plačilnem tarifu, kot so to zahtevali pomočniki. Splošno povišanje plač sedaj nad minimalno plačo plačanim pomočnikom se je od strani zastopnikov principalov priporočalo. — Umrl je na Dunaju nadkontrolor pri c. kri poštno hranilničnem uradu gosp. Ignacij Rebek, doma pod Kamnjami na Vipavskem. Zapustil je vdovo in pet otrok. — Požiga oproščena. Goriški porotniki so oprostili 35ietno čevljarjevo ženo Magdaleno Mavrenčič, ki je bila f-btožena, da je na treh mestih svojega stanovanja zanetila požar ter s tem hotela ©škodovati „ Vzajemno zavarovalnico." — Dr. Trumbič v Pešti. Vodje ogrske koalicije so dobili poroči o, da hrvaški poslanec dr. Trumbič pride v Pešto, da pripravi vse potrebno za posvete s koalicijo. — Umrl je v Trstu umirovljeni ftnl. David — Strašna povodenj Save. Iz Nove Gradiške poročajo: Oi časa okupacije se ne pomni tako velike povodnji Save, kakšna jc letos. Ola Posavina je ne-preg'edno morje, iz katera se vidijo le vrhovi hiš in dreves. Sole so zaprte. Ljudje se morajo posluževati čolnov. Na pomoč je poslanih devet velikih ladij — Zanimiva porotna obravnava. V Trstu se vrši porotna obravnava dr. S t a n i č a proti »Lavoratoru", ki ga je napadel kot hišnega posestnika. — Nova avstrijska bojna ladja »Nadvojvoda Friderik" zapusti jutri Trst ter olplove v puljsko vojno luko. — Umrla je MarijaKocijan-č i č, pos^stmca v Lipnici ne Gorenjskem. — Za župana Splita je izvoljen dr Trumbič Manjšina je bila za dosedanjega župana V. M i 1 i č a llDMianske novice. li Ljubljanski porotniki in narodna zavednost. Včerajšnja zadnja porotna obravnava je bila popolnoma nemška. »Slovenska odvetniška zveza" je pred zadnjim porotnim zasedanjem izdala oklic na perotnike, naj vedno zahtevajo slovenske izjave, slovenska pričevanja itd, a kakor se vidi, so ljubljanski gg. porotniki jako pozabljivi. Kako pridejo slovenski porotniki do tega, da morajo razumevati dolgo nemško razpravo? Včerajšnja zadaja porotna obravnava je bila nekak poizkus na našo narodno potrpežljivost, žalostno je pa, da se noben izmed slovenskih porotnikov ni temu uprl. O porotnikih se često govori, da so inteligenca prebivalstva, — žalostno, da se ta inteligenca ob vsr.ki priliki dovolj ne zavedi svoje narodne dolžnosti. Za prihodnjič pričakujemo, da bo »Slovenska odvetniška zbornica" dala še odločnejša navodila in jih dostavila ne samo časopisju, ampak tudi vsakemu porotniku. Tako upamo, da nam ne bo treba prihajati v bodoče pred slovensko javnost z imeni onih porotnikov, ki ne razumevajo dovolj, kako povsod priboriti slovenskemu jeziku čast in ugled. li Občinski svet ljubljanski in delavstvo c. kr. tobačne tovarne. Občinski svet je v svoji včerajšnji seji obravnaval © prošnji strokovne zveze c. kr| tobačnega delavstva, kakor je raz-j vidno' iz poročila o seji občinskega sveta, i Proti zahtevam nimamo ničesar, pač se nam \ pa zdi snušno, da govori ta zveza kar v i imenu vsega delavstva, ko jim je dobro j znano, da šteje nestrankarsko strokovno j društvo v tobačni tovarni približno 2000 i organiziranega delavstva, oni pa ne vemo : če nekaj sto. Naravnost škandal je pa, da ta peščica rdečih socialnih demokratov obsoja v prošnji lansko demonstracijo v prilog takrat na dopust odpuščenih delavcev. Čudno se nam to ne zdi. Saj oni socialni demokratje iz dna srca sovražijo vse delav- stvo, ki ne trobi slepo v njihov rog. Raz umno, saj to so oni ljudje, ki so na lanskih shodih na starem strelišču in v katoliškem domu pretepali svoje stanovske to-rarišj in tovarišice in tudi še ta torek so se tepli z delavkami in jih prav surovo psovali, tako da nas je sram priobčiti njihove psovke Rekli smo, da . so zahteve opravičene, a vse to je že zdavnaj ponovno zahtevalo, „Pcdporno društvo za delavstvo c. kr. tobačne tovarne" po spomenicah in prošnjah, kakor tudi neposredno po svojih državnih poslancih. Mi nimamo prav nič zoper, če capljajo rdečnarji za odborom nestrankarske strokovne organizacije 1 ubMan^kega tobačnega delavstva. lj Tuj tat je imel zopet smolo. K tozadevni včerajšnji notici se nam še poroča da je mestna polici a dognala, da je brezposelni najemšček Viktor Bregavič, ukradel dne 28. t. m. iz veže na Tržaški cesti št. 3 zidarskemu mojstru g. Danielu Batteli-niiu 200 K vredno kolo in ga prodal nekje v Rožni dolini. Nadalje se je dognalo, da se tat ne zove Bregovič, ampak I^an Spoljarič, ki je krojaški pomočnik iz Hrvaškega Priznal je. da je že obsedel v L>poglavu petletno ječo zaradi hudodelstva tatvine. lj Tatvina. Gostilničarki Mariji Tri-lerjevi je bilo dne 28. t. mes. pokradeno v Razpotnih ulicah iz kuhinje za 18 kron kuhinjske posode lj Javni shod priredi „S 1 o v e n -sko katoliško delavsko društvo v Ljubljani" v nedeljo, deč 3. decembra t. 1., ob polu 10. uri dopoldne v areni „Narod. doma" v Liubi)ani, s sle dečim dnevnim redom : Volilna reforma za ljubljanski občinski svet in delavci. K obilni udeležbi vabi odbor. li Zabavni večer pevskega zbora »Glasbene Matice", blatno občinstve opozarjamo še enkrat na zabavni večer, ki se vrši jutri ob pol osmi uri zvečer z velezanimi-vim sporedom v veliki dvorani »Narodnega Doma". V dvorani bodo pogrnjene mize. Pri dveh godbenih točkah igralo bo tudi nekaj gospodov članov „Glasbene Matice" tako, da bo orke ster ljublj. društvene godbe pomnožen na 28 mož. Pevske točke se razen ene še niso proizvajale v Ljubliani. Le te so izšle v »Novih akordih". Pri tej priliki se sl, pev. društva opozarjajo na veliko izbero skladb domačih skladateljev, ki jih prinašajo .Novi Akordi", katerih pa žalibng le malo pevskih društev vzame v svoj program. Ker je ta dan gledališčna predstava, ja-ljamo rednim obiskovalcem, da smo s prva namera vali prirediti ta zabavni večer dne 11. nov. — kot gledališča prost dan preložiti smo ga pa morali radi koncerta Hrvatov; s cer se pa oni, ki gredo v gledišče lahko ude leže tudi našega večera, ker gledališčna predstava konča ob 10. uri in naša zabava traja itak do 2. lj Kavarnar - kavalir. Jakob Vospernik, kavarnar v bivšem „Kato liškem domu", jako prijazno ravna s s o-jimi posli. Dae 22 m. m. je napadel okoli polnoči v kavarni svojo kuharico M. Biz jan, jo ozmerjal in pretepel ter j« lah/tona nogah poškodoval. Sodišče je obsodilo Jak. Vospernika na 20 kron globe ali dva dni zapora in plačati mora poškodovanki 41 K za bolečine m zaslužek. 1) O Ljubljani prinaša n0^sterrei-chische Rundschau" precej simpatično pisan članek dr Otona fauk-ria. 1] Družbinski večer priredi moška in mladeniška Marijina družba v Ljubljani (Križanki) v nedeljo, dne 3. decembra t. 1. v dvorani »Rokodelskega doma", Komenskega ulice št. 12 Spored: Pozdrav načelnika, govor, petje, deklamacija, šaljivi prizor in prosta zabava. Začetek točno ob 6. uri zvečer. — Vstopnina prosta. — K obilni udeležbi vabi odbor. lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon" uljudno vabi v nedeljo 3. decembra vse p n. podporne člane in s'av. občinstvo k zabavnemu večeru, kateri bode v Gossovi pivarni na sv. Petra cesti z sledečim sporedom. Godba, solo, kvartet, ok tet in zborovo petje, srečelov, šaljiva pošta in po končanem sporedu prosta zabava, vstopnina 40 vinarjev, začetek ob 7 uri. Telefonska ln brzojauna porečik Dunaj, l.dec. V današnji seji gosposke zbornice je podal ministrski predsednik Gautsch znamenito izjavo. Dejal je, da se znamenja časa in pojme socialnega življenja mora razumeti. Nedelavnost parlamenta je rodila željo po novem zastopstvu. Vlada ne more čakati, da v javnem življenju nastopijo nepremagljiva nasprotstva, ampak raje d.1 volivno reformo v trenotku, ko bo pomirljivo uplivala Nespametno bi bilo sedaj ne dovoliti tega, kar bi se pozneje kon-cedirati moralo. Vlada hoče dati splošno volivno pravico, pri tem se pa hoče tudi ozirati na zgodovinske narodne odnošaje v Avstriji Vlada hoče reformirati tudi gosposko zbornico, da se ustvari ravnotežje v političnem življenju. Nikakor ni prav, da stranka, ki ima največ pravic, hoče izvrševati najmanj dolžnosti. Ravnotežje v političnem življenju bo gotovo v največjo korist državi. Ministrski predsednik konča s pozivom, naj gosposka zbor niča podpira ta spremljenja vlade. Koncem govora se ne sliši niti enega odobravalnega klica, niti nihče ne ploska. Vsled tega Gautch razburjen zapusti gosposko zbornico. Dunaj, 1. decem. Danes državni zbor nadaljuje debato o Gautschevi izjavi. Imenom Cehov je govoril H e r o 1 d , ki je izjavljal, da bodo Cehi za volivno reformo, ki je državna potreba, protestirajo pa, da bi se s tem odlašale znane želje Cehov. Roman-z c u k se je navduševal za Gautscheva izvajanja in je svaril pred naporom Poljakov uvesti indirektne volitve. Dunaj, 1. decimbra. V poljskem klubu je radi volivne rtforme tako oster razpor, da ni izključeno, da pojde na dvoje. V včerajšnji seji je izjavil poljski ministr P i e n t a k , da vlada ne more čakati, da se sedanje demonstracije izpremene v velikanski revolucionarni štrak in da mora še prej to z reformami preprečiti. Predsednik kluba grof Dziedusicky je izjavljal, da je vlada sama naročila demonstracije ter je ostro pobijal Pientaka. Pientak: ,Ali je tudi v Pragi vlada naročila demonstracije". Predsednik: Jaz vse bolje vem, nego vil" Ni izključeno da Pientak odstopi, potem ga pa v sedanjem kabinetu ne nadomesti noben član poljskega kluba. Dunaj, 1. decembra. (K. ur.) „Frem-denblatt" izjavlja, da pasivnega odpora poštnega uradništva ne bo, ker za to ni povoda. Trgovsko ministrstvo je odredilo izdelavo programa za zboljšan;e položaja posameznih kategorij ter je obljubilo, da se bo za realiziranje teh obljub odločno zavzelo. Program izide v nekaterih dneh. V vseh točkah zahtevam seve se ne bo moglo ugoditi, vendar bo že v kratkem enemu delu želja poštnih uradnikov ustreženo, ker bodo že v tekočem letu pri božičnem avanze-mentu prekoračene dosedanje meje ter bo božični avanzement jako obsežen. Dunaj, 1. decembra. Mitilene je še obsedena od mednarodnih čet. Admiral Rip per ni dobil še obvestila, da bi se bil sultan udal. Ce se ne uda, bo zasedel Ripper še Smirno in Lemnos. Na morju je moč<>n vihar, ki je poškodoval francoskega rušivca torpedovk „Dar". Dunaj, 1. decembra Ogrski ministrski predsednik Gautsch je bil pri cesarju. Cuje se, da je zahteval razpust zbornice, da pa cesar tega še noče dovoliti. Trst, 1. dec. .Lavoratore", tožen od dr. Staniča zaradi žaljenja časti, je bil oproščen z 9 proti 3 glasom. Trst, 1. decembra. Tu je z II. nadstropja skočila 56 let stara Josipina T e r-kovič in se ubila. Peterburg, 1. decembra. Admiral Čuknin poroča iz Sevastopola: Hiteli smo 28. novembra brez krvi udušiti upor mornarjev s tem, da so jih obkolili čete in da smo jim poslali ultimatum zu brezpogojno udajo. V noči so pa uporniki prešli k napadu, osvojili so si štiri torpedovke in kri-žarico „Orčakova, na katero so razobesili rdečo zastavo ter izdali signsl: „Poročnik Schmidt je prevzel poveljstvo nad brodov-jem!" Uporniki so si osvojili več manjših ladij v luki, .Orčakov" se je približal od oblasti že prej razoroženemu „Potemkinu". Častnike so orožniki aretirali in jih prepeljali na „Orčakova". Prejšnji daa aretirane mornarje je Schmidt izpustil ter je zagrozil, da bo vse častnike obesil, ako se kaj pr«ti upornikom poizkusi. Takoj ko so baterije pričele obstreljavati uporne ladje in se je temu pridružila tudi ostala eskadra, ki se morn. častniku ni hotela pridružiti, so zginila vse rdeče zasteve. Tri torpedovke med njimi „Svirepol", na katerem je bil Schmidt, so postale za boj nesposobne. „Or-šakov" je oddal 6 strelov, potem je pa razobesil belo zastavo, nakar se je prenehalo nanj streljati. „Orčakov" je pričel goreti. Vsa njegova notranjost je zgorela, vzdržuje se pa še nad vodo Ladjo za mine „Bug" je poveljnik potopil pod vodo, ker je imela pod krovom 300 min in se je bilo bati velike eksplozije. Poročnik Schmidt je poizkušal preoblečen v mornarja pobegniti, a je bil aretovan. General Kaulbars je dobil poročilo iz Sevastopola, da so vojašnice upornikov že zasedene po carju zvestemu vojaštvu. — Vjetih upornikov je 2600. Torpedovke, o | katerih se je menilo, da so potopljene, se ! vzdržujejo še nad vodo. V Sevastopo-lujesedaj mir. — Kapitan Slavočin-. skij, ki je bil v boju ranjen je umrl. Dunaj, 1. dec. (K u.) Dne 29. nov. je črnomorsko brodovje in severne baterije bombardiralo Sevastopol. Pol mesta je razdejanega, več ladij poškodovanih. Ladji »Orčakov" in ^jester« sta potopljeni. En polk je naskočil baterije, da jih premaga. Ko je bil poročnik Schmidt smrtno ranjen se se uporniki udali. Vladivostok, l. dec. Vstaši so razrušili vsa vladna poslopja. Kazake, ki so hoteli v mesto, je topništvo pognalo nazaj. Na postaji Mandžurija so ustavili 17 vojaških vlakov. Vojaki so razdrli skladišča. Peterburg, 1. decembra. Položaj je tu od ure do ure resnejši. Demoraliza-cija v armadi narašča. Litavski polk se je uprl, ker ni dobil ne hrane ne plače. Kazaki so obkolili vojašnico. V Varšavi je izjavilo več polkov, da noče nastopiti proti uporni arteleriji, ki ima v posesti topove. Peterburg, 1. decembra. V Nikolajevi štabni akademiji je bil shod častnikov, ki so pozdravili gibanje za svobodo. Drugi gardni pijonirski bataljon se je uprl in zahteva, da se izpusti zaprti tovariš V trdnjavi Modlin so se uprli trije artiljerijski polki. Peterburg, 1. dec. stavka poštnih in brzojavnih uradnikov je sedaj skoro popolna. Brzojavke morejo naprej le preko Kodanja po kablu. Dunaj, 1. dec. Iz Peterburga prihaja Še nepotrjeno poročilo, da je neki ruski veliki knez streljal na carja in da je car ranjen na roki. Peterburg, 1. dec. Car je odpo- j vedal za prihodnjo zimo vse dvorne plese j in druge dtorne priredbe. fllefeorologlčno poročilo. 3 O Čai opazovanja Stanj, barometra ▼ mm Temperatura po Celziju Vetroil Neb« ii 30 9. zveč. "39 3 4 8 brezvelr. dež 1 7. *]utr. 740 6 5-0 sl. zahod dež 33 2. pop. 741 5 60 a obl. Srednja včerajšnja temp. 6 1«. nerm. 0 6°. priporoča ramo ruta« vizitniee oo nt»M ^»ni V Komendi na Jezerskem (Kor.) se odda 1920 že napravljenih lilodov z 209-6 m3, 441 smrek z 49190 m3. Oferti z 10% vadijem se vložč pri Komendi Reberca, pošta: Miklavčevo do 31. grudna t. I. 2432 3-1 Za pisarno, agenturo ali gar<;on-stanovanje se oddasta dve lepi sobi na ulico s predsobo na dvorišče, Stari trg 13, II. nadstropje. 2441 3—1 Ondi se odda tudi lepa prodajalna z velikim skladiščem. Radi preselitve v Ameriko, se proda iz proste roke enonadstropna hiša Zahvala. Za tolažbo in mnogobrojne dokaze srčnega sožalja povodom bridke izgube ljubljenega sina, oziroma brata in svaka, gospoda Martino OjstriSa nadalje za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku, za prelepe vence in šopke na krsto, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo cenjenim gg. profesorjem za častno spremstvo na grobišče, kakor tudi gg. dijakom za polnoštevilno udeležbo in ginljivo petje. Ljubljana, dnti 1.decembra 1905. Žalujoči estali. s hlevom, gospodarskim poslopjem, dvojnim kozolcem ln vrtom št. 27 v Kamniku (Šutni) Podzapsicam. Hiša je na zelo lepem kraju v bližini kolodvora, 200 korakov od farne cerkve ter zelo pripravna za kakega g. penzionista ali rokodelca. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejema, kakor tudi vsa druga pojasnila daje g. Ivan Jagodic, posestnik v Kamniku. 2451 1-1 Prostovoljna dražba se vršila bode dn6 12. decembra 1.1. ob 10. dop. na licu mesta. Ivan Jagodic, posest, v Kamniku. proda 5« ceno: i Andrej Einspielerjev sloviti »Slovenski pri-; jatelj", 21 letnikov: 1856-1876; Valvazor,kraj-| čeva izdaja; Slomškove slovite »Drobtinice"; j 20 letnikov: 1846 1865; Wolfov nemško-slovenski slovar; Anton JaneSič: Zgodovinski katekizem ali krš.-kat. nauk v zgodovinskih izgledih, j 3. zvezki; Kari Faulmann: „Die Geschichte der Schrift" krasno ilustrovano. Prodajo posreduje in pismena vprašanja rešuje iz prijaznosti Ivan Bonač, trgovina papirja v Ljubljani. 2424 3—2 Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. V soboto 2. dec. zadnji dan razstave: Velezanimivo potovanje po Helgolandu v Kiel in Norveško 1897. Od nedelje 3. do sobote 9.decembra razstavljeno: Zanimivo potovanje po 2443 BOSNI do Črnegore. Odprto mak dan od II ur« zjutraj do 18. In od 2. ure popoldne do 0. zrefer. VSTOPNINA: Eno potovanje 40 vin. Dijaki, otroci in vojaki od narednika nazaj 20 vin Abonement-karte: 6 potovanj 2 K, m potovanj 3 K Dijaki, druStva, otroci In vojaki polovico., — Šole In druStva znižane cene! Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam, da točim različna pristna nova in stara pr «ina po sledečih izredno nizkih cenah: Dolenjski cviček rudeči. 36 kr It tt 5» . 40 tt tt 5» II 44 ,, Polenjsko črno . . . . 40 „ Belo Štajersko 40 „ Vipavsko belo . . . . 40 „ prosekar (sladki) . . . 44 „ Goriško belo.....28 „ Slavnemu p. n. občinstvu se zagotavlja točna in solidna postrežba iu se priporoča za mnogobiojni obisk na novo urejena gostilna 2458 2—1 Breg št. 2 pri Litru Breg št. 2 Toči se fudl čez ulico. 2341 Novoizšel 6 Stenski koledar za 1906 cena 40, po po&ti 45 vinarjev, Hali skladni koledar za 1906 cena 40, po pošti 50 vinarjev priporoča založnik \ Jernej Bahovec v Ljubljani. Izpred sodišča. Afera LiSwy pred sodiščem. Oskrbnica madame Lo wy. — Hudi pridi. Zasliši se oskrbnica madame L5wy Beti Klauer, ki je sedaj v enaki službi v Budimpešti. Kot Židinja priseže po židovskem obredu. Ob času Lčwynega delovanja v Ljubljani je bila oskrbnica pri njej O kakem knjigovodstvu ji ni nič znanega. Ko se ji pokažejo knjige, pravi pri vsaki, da v to ni ona pisala. Večje knjige ni videla nikdar. Med tem se prideta v sodno dvorano kregat priči Kotar in Reinhackl, češ da 10 gld. za dva dni je premalo. Posebno huda je videti Kotar, ki je s svojo jezo menda hotela preplašiti celo sodnike. Dr. Frischauer se na to pro-tivi predlegu državnega pravdnika, naj sodišče sklepa tudi o prvotnem dolgu. Tirjalo se ni od deklet nobenih obresti in nobenih obveznosti. Predlaga, naj se obravnava preloži, da se pokliče in zasliši L3wy, vse sedanje priče in pa oni njihovi spremljevalci, ki so jih L0wyjevi prodali in katerih imena naj se poizvedo od deklet. Med temi predlaganimi pričami je mnogo takih, ki so že zdavnaj zapustili prevroča avstrijska tla, iz česar je razvidno, da hoče zagovornik celo stvar zavleči. Po kratki debati med zagovornikom in drž. pravdnikom sklene sodišče, da se predlogi zagovorništva odklonijo. Zanimiv plaidoyer državnega pravdnika. Državni pravdnik izjavlja, da je zanj principijelne važnosti, da se ta obravnava izvrši z obsodbo. Skrajni čas je že, da se takemu ravnanju postavi nasproti odločni: „Veto!" „Do tu in ne dalje!" in sicer od strani najkompetentnejše strani, kakoršno je sodišče. To, kar se je tu zgodilo, je izrabljanje človeških moči v toliki meri in na tak način, da mora človeka, ki razpravlja o tem politi rdečica sramu. Le majhen del od izrabljenih oseb je došel sem pričat kako se je ž njimi ravnalo. — Kakor mora zdravnik mirno in resno iti na delo, kadar mora prerezati grdo oteklino, tako mora z isto resnostjo delati tu sodišče. — Obtoženka je hladnokrvno izmoz-gavala uboge žrtve in jih ko ji te niso dajale več dobička, odstranila. Nato utemeljuje natančnejše obtožbo. Lowy je obtožena ode-ruštva in pa po § 5 zakona o vlačugarstvu. V svojem nadaljnem govoru očita g. drž. pravdnik upravni oblasti, da tu ni storila popolne svoje dolžnosti in da je je zanemarjala. Upravna oblast je sicer tolerirala, da daje Lowy prostitutkam hrano in stanovanje, ni pa bilo nobenega govora e tem, da sme Lowy tako postopati. In akoravne je upravna oblast vedela, da se ne ravna ondi v smislu tolerančnega dovoljenja, vendar ni posegla vmes. To ni dosledno! Bile so to naravnost obupne (razmere, ki jih je ustvarila upravna oblast. A sodišče ni vezano na odločbe upravne oblasti in bo zato lahko izreklo razsodbo. Res je, da se gre tu za človeška bitja, ki jih zaničujejo vsi boljši ljudje, vendar je tudi napram njim treba usmiljenja. Od sodišča pa usmiljenja ne zahtevamo, le človeške pravice naj ne odreka sodišče tem bitjem. Ako pa jim ne odreka človeških pravic, potem so enake pred zakonom, bodisi, da jih zakon kaznuje, ali brani. Tu jih mora zakon ščititi. Takega izkoriščanja, kakoršno je bilo tu, ni najti nikjer drugod, čeprav se po celem svetu nahajajo tako žalostne ustanove. Takose nesme goditi nikdar več! Temu je treba konca. Živimo v dobi reform. Reformi-rajmo se tudi tukaj! Naj sedišče stopi na čelo reformnega gibanja vtem oziru! V imenu postave in v imenu človečnosti pozivlje sodnike, naj izrečejo svojo obsodbo. Zagovornik. Zagovornik dr. Frischauer izjavlja, da gre v nasprotju de takega ravnanja še dalje ko državni pravdnik. Njemu se uboge, zapeljane žrtve bolj dopadejo, ko pa propadla in vsega zaničevanja vredna L6wy. A pred postavo mora biti enak vsak. L0wy je sicer res izkoriščala, a ni vse izkoriščanje pred zakonom kaznjivo. Tovarnarju se lahko reče, da izkorišča svoje delavce, tudi država izkorišča vas, gospodje sodniki, ko vas sili za 8 gld na dan opravljati delo, za katerega dobim jaz lOOkrat več. Ravnanje Lowyjeve je vredno vsega zaničevanja, a zaradi oderuštva ne more biti kaznovana. Sicer je pa tu v Ljubljani ži- | vela v takih razmerah, da je morala prodajati dražje. Na trgu večkrat niti dobila ni, kar bi bila rada, ker ženske ji niso hotele prodajati. Večkrat je morala vzeti na pomoč kakega stražnika, da je dobila, a še tisto mnogo dražje, kakor druge kupovalke. Isto težavo je imela s hišnimi posli. Nobena Ljubljančanka ni hotela k njej v službo in to je Ljubljančankam le v čast. — Deželni vladi kranjski so bile pač znane že dolgo poprej razmere v bordelu, a storila ni nič proti temu. Obenem ko državni pravdnik očita krivdo avtonomnim oblastem, pa molči o krivdi dež. vlade. Pri nas je navada, datatiče obešajo,tatove pa izpuščaj, »kovarce", ki žive od svojega obrta, zapirajo, one pa, ki bogate od tega, pa puste. Tako je tudi tu in Lowy ni tožena zaradi »kovarstva". Sicer pa je g. župan Hribar sam izjavil, da je delovanje Lowyjeve bilo mestu v blagor, ker se niso širile nalezljive bolezni (?). Ali se mere kaznovati tako propadlo osebo, kakor je Lowy, zaradi dejanja, ki ga je odobril deželni predsednik sam ? Navaja še razna očitanja proti deželni vladi Obžaluje, da je Podgoršek ušel v Ameriko, Ko sta kratko še enkrat govorila gosp. državni pravdnik in zagovornik, je šlo sodišče sklepat o razsodbi. Razsodba. Po poldrugournem posvetovanju naznani g. sed. nadsvetnik P o 1 e o , da je sodišče Lowy sicer oprostilo od obtožbe po § 5, pač pa jo obsodilo radi prestopka po §§ 1 in 4 na šestmesečni strogi zapor, na 2000 kron denarne g 1 o b e in se pe prestani kazni i z ž e n e iz Avstrije. Povrniti ima vse sodnijske stroške. Sodišče je razveljavilo tudi vse pogodbe, ki jih je napravila z dekleti, Zasebne udeleženke je sodišče nakazalo na civilno pravdno pot. Zagovornik dr. F r i s c h a u e r je naznanil ničnostno pritožbo in pa priziv radi previsoke kazni. Izpred porotnega sodišča. Levo oko izbil. V Zupančičevi gostilni na Dovskem popival je med drugimi domačimi gosti tudi posestnik Anton Široko. Sedeli so v prijateljskem pogovoru, potem so se pa sprli radi cene neke parcele. Nekoliko vinjeni K u n s t je temu oporekal, z roko sunil v zrak proti Siro-kotu ne da bi ga bil zadel. Padlo je še nekaj besed, nakar je Široko vstal, zagrabil pred njim stoječo pollitersko steklenico, ter ž njo Kunsta s tako močjo na čelo med levim očesom udaril, da se je steklenica raz bila in je obdolžencu le še vrat od steklenice v roki ostal. Ta vrat je spustil na mizo, pograbil še kupico, jo vrgel Kunstu v glavo in ga zadel na nos. Alojz Kunst je zadobil poškodbe na čelu, na nosu in na levem očesu. Dasi se je podal koj drugi dan v ljubljansko bolnico, mu le niso mogli več rešili levega očesa, marveč so ga morali operativnim potom odstraniti, da se je tako ohranilo drugo oko. Anton Široko dejanje priznava ter se zagovarja, da se je moral braniti, ker je nekaj časa Kunst z nožem proti njemu mahal. Ker Kunst ni odnehal, poslužil se je v svojo obrambo steklenice. Porotniki so vprašanje glede prekoračenja silobrana potrdili, zanikali pa glavno vprašanje na težko telesno poškodbo. Sodišče je na to obtoženca obsodilo na tri meseca ostrega zapora. Uradno poneverjenje. Bivši tajnik okr. glavarstva v Postojni Anton D r o f e n e g , 45 let star, v Olimljah rojen, je odkrito priznal, da je od izročenih mu vojaških taks od leta 1902. poneveril 2044 K in pristojbine od lovških kart v znesku 328 K, torej skupno 2372 K. Obdolže nec se tresočim glasom zagovarja, da so ga razni dolgovi, katere je moral vsled svo jega slabega gmotnega stanja napraviti, kakor tudi bolezen v rodbini in druge nesreče k temu pripravile, da je segel po njemu zaupanem eraričnem denarju, da je pa imel voljo pri prvi priliki, če bi ta stvar prikrita ostala, sukcesivno škode poravnati. Zaslišana priča okr. glavar Štefan Lapajne ga je kvalifikoval kot jako marljivega in priljubljenega uradnika, o katerem se v njegovem solidnem zasebnem vedenju ne da nič oporekati. Porotniki so dodatnemu vprašanju, katero je bilo na njih izrečno zahteva-nje od sodnega dvora kasneje izdano, daje obtoženec izvršil poneverjenje v nepremagljivi sili z desetimi glasovi pritrdili, na kar ga je sodišče od zatožbe oprostilo. Državni pravdnik je na to priglasil ničnostno pritožbo. Drofeneg je bil na predlog državnega pravdnika proti oddani obljubi iz zapora izpuščen Darovi. Poslano našemu upravništvu. Za Ciril-Mctodovo družbo so poslali našemu upravništvu: Preč. gosp. Jakob Zupančič, župnik v Gotovljab, zbirka Mohorjanov 12 K. — Preč. g. K. Preskar, župnik v Brežicah, zbirka Mohorjanov, 5 28 K. — Mohorjani Frankolski 3 K. Za ljudski sklad darovali so sledeči p. n. gospodje: Dr. Ivan Šusteršič 40 K, dr. Ivan Janežič 5 K, J. P. 12 K, M. Atko 5 K, Janez Sajovic 30 K, A. F. 10 K, Josip s»iška 5 K. Za pogoreloe v Horjuljui Neimenovana blaga dobrotnica z Bleda 20 K. Blagorodni gg.: Kalmus, Vidic & Comp. (tovarna pečij) 5 K. Alojzij Veča) (tovarna pečij) 10 K. Emil TOnnies, tovarnar v Ljubljani, 10 K. Alfonz plem. Wurzbach 10 K. Konsumno društvo pri D. M. v Polju obleke vredne 35 K. Franc Sever, mesar v Ljubljani 4 K. Neimenovan dobrotnik iz Vipave 2 K. Obrtnijsko društvo pri sv. M. Mag (Spodnji) Trst 20 K. Dr. Val Krisper, odvetnik v Ljubljani 5 K. Blagor, gospa Marija Marinčič, posestnica v Kranju, 20 K. Veleč župni urad Kokra zbirko 7 K. Zupni urad Žalina zbirko 20 K. G. Adolf Perles, pivovarnar v Ljubljani 10 K. G. Edvard Regnard, zasebnik v Ljubljani 4 K. Preč. p Benigen iz Ale-ksandrije zbirko 16 K 20 h. Kuracijski urad v Biljah pri Gorici 7 K 00 h. Hranilnica in posojilnica na Jesenicah 15 K. G. Jakob Ferjan 1C kron. Farni urad v Št, Vidu pri Zatičini 30 K. Župnija Lučine 22 K. Stolna župnija v Ljubljani zbirko 37 kron. Župni urad Opčina pri Trstu 20 K. G. Fran Strkovic v Ljubljani 4 K. Razni dobrotniki mnogo obleke. Ana Hofbauer, izdelovateljica cerkv. para-mentov 4 K. Vikarijski urad v Sovodnjah pri Gorici 5 K. Vsem usmiljenim gg. dobrotnikom, oziroma do-brotnicam v imenu hvaležnih pogorelcev kličem: „Bog stotero povrni!" Obenem se drznem vnovič milo potrkati na radodarna srca, proseč jih, naj blagovoljno pomagajo lajšati žalostni in bedni stan ubogih pogorelcev. Ze štiri cele mesece (zidajo) popravljajo svoje porušene hiše — a le malokateri so jih popolnoma dozidali. Zato ni čuda, da se ob skromni državni podpori zaupno obračajo tudi do drugih dobrotnikov s ponižno prošnjo: .Usmilite se nas, kajti zadelo nas je nepopisno gorjč!" Jos. Prislov, župnik. Tretji izkaz darov za pogorelce v Ratečah na Gorenjskem: Župnija Dražgoše 8 K 20 h. Sv. Vid pri Cir-knici zbirka 5 K. Jan. Demšar, župnik v Št. Vidu na Vip. 20 K. Dr. Jos. Dolenec, prof. bogoslovja, Ljubljana 10 K. Mavrilij Šarabon, katehet v Ljubljani 10 K. Župnija Breznica 54 K. Franc Avsec, župnik v Šentjurju pod Kumom 20 K. Župnija Go-riče, p. Kranj 20 K, Župnik J. M. Seigerschmied in župljani v Lescah 60 K. Farni urad v Mengšu 80 K. f arni urad Gorje 107 K 10 h. Dohodek glediške predstave dekl. Mar družbe v Gorjah 47 K 94 h. Hranilnica v Gorjah 20 K. Nadučitelj Žirovnik v Gorjah zbirko živil in obleke. Zupni urad Vel. Dolina na Dolenjskem 24 K. Župni urad Boštanj pri Sevnici 10 K. Schweiger, dekan, Leskovec 10 K Farni urad Polica pri Višnji gori 14 K. Farni urad pri sv. Katarini, P. Medvode 15 K. Farni urad Duplje (druga pošiljatev) 20 K. Upravništvo „Slovenca" 4o K. Farni urad Ljubno 42 K. Farni urad Škocijan 10 K. Andrej Ažman, katehet v Postojni 6 K. Župnik Mat. Kolar in župljani pri M. Dev. Polje 80 K. Zbirka od župnika Anton Lovšin in župljanov na D6brovi 40 K 50 h. Župni urad v Kranju (druga pošiljatev;;13 K. Župnik Lud. Škufca v Kranjski gori 40 K. Monsignor Tomo Zupan, zaboj raznovrstne obleke. Farani v Stari Oselici 54 K. Jurij Karlin, r župni upravitelj s farani v Sorici 24 K. Anton Zgur, župnik na Brezovici 5 K. Farani na Brezovici 15 K. Anton Jamnik, kš. svetnik in župnik, Sela pri Kamniku 16 K 20 h. Matija Kralj, župnik, Tunjice 10 K. Martin Poljak župnik z župljani, Ajdovec 10 K 20 h. Župni urad Sv. Jakob ob Savi 12 K. Župnijski urad sv. Marjete Bohinjska Bela 100 K. Jos. Kniftc, župnik, Tomišelj pri Igu 20 K. A. Fettich - Frankheim, kanonik, Ljubljana 10 K. Val. Klobus, župnik v Mavčičah 14 K. Župni urad Železniki 19 K 97 h. Avgust Pokora, oficijal v pok., Ljubljana, zavitek obleke. Župnijski urad Belapeč 58 K 40 h. Župni urad trnovski v Ljubljani 60 K. ŽUpni urad Smartin pri Litiji 30 kron. Družba duhovnikov v Nadaiyem Selu 15 K. Župni urad Begunje pri Lescah 60 K. Župni urad Višnja gora 25 K. Kanonik Iv. Sušnik V Ljubljani 30 K. Župljani v Ribnem 24 K 80 h, župnik Val. Oblak v Ribnem 6 K 20 h. Jurij Drnovšek v Zalogu zbirka 4 K. Župni urad Javorje nad Škofjo loko 30 K. Nabrano na Brezjah 88 K. Neimenovan 12 K. Franc Svetič, Gratzen, Novč Hrady, Češko 10 K. Josip Ludwig, Winterberg, Bohmenvald 10 K. A. Kokalj, Tržič, zavitek obleke. Jos. LeviČnik, Železniki, vrečo obleke. Marija Ogrinc v Ljubljani dve vreči obleke. A. Kokail, Višnjagora, zavoj obleke. J. Palle, župnik v Obervellach, zavoj obleke. Prof. A. Schuster, Dunaj 10 K. M. Bregant, nadučitelj, Sostro 4 K. Matija Šmid. Selca 10 K. Josipina Tollazzi, Dolenji Logatec 60 K. Držaj, Ljubljana, zavoj obleke. Ivan Jax in sin v Ljubljani 10 K. Vincenc Emmer, nadučitelj v Opatiji nabral 45 K. Kraschna-Freyberger, Ljubljana 10 K. Franc Guggi, nadučitelj, Gradec 6 K. Marija Jalen, posest. Kropa 10 K. Andrej Zupan, posestnik, Kropa 5 K. C. Weboer, Ljubljana, p.rilo. Nadučit. Žirovnik v Gorjah, krompir, žito in obleka. Anton Walland, Ljubljana obleko. Janez Balantič, p. Tupaliče, zavitek obleke. Ivan Korošec, Jesenice Fužine, zavitek obleke. And. Pretnar, Jese-nice-Fužine, zavitek obleke. Gusti Kudrova, soproga sod. pristava nabrala pri odhodnici sodnika gosp. dr. J. Doljan iz Črnomlja. Darovali so: Omizje uradnikov pri Laknerju v Črnomlju in gospod dr. Do\jan, sodnik v Žužembergu 17 K 40 h. Bog plačaj mnogokrat! Ne pozabite nas tudi v bodoče! Rateče, 22. novembra 1905. V imenu pomožnega odbora: Jos. Lavtižar, blagajnik. Darovali so za pogoreloa Podlipo i Župni urad Kojsko (Goriško) 2 K. Gosp. Josip Jesenovec, gostilničar na Stari Vrhniki nabral med svojimi gosti s svojim darom 4 K vred, skupaj 18 K 14 h. G. A. Poljšak, kurat v Bevkah, zbirko 7 K. G. J. M. 7 K. Neimenovan 10 K. G. župnik Jožef Pristov v Horjulju 6 K. Županstvo v Hor-julju 10 K. Upravništvo .Slovenca" 5 K. V imenu pogorelca: Bog plačaj obilno vsem darovalcem! Župni urad Podlipo. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali prispevke p. n. gg. in društva: Upravništvo .Slovenski Narod* v listih 2., 6., 9., 13., 16., 20., 23. in 27. septembra 1905 izkazane zneske skupaj 169 K 77 h; upravništvo »Glas Naroda" v Ameriki 100 K; upravništvo »Slovenec" 6 K 62 h. Občine: Železniki 10 K; Sv. Jurij pri Kranju 5 K; Bloke 30 K; Kokarje pri Mozirju 10 K; Spodnja Šiška 30 K; Šmarje pri Ajdovščini 20 K; Toplice na Dolenjskem 20 K; Rovte 10 K. Posojilnice in hranilnice: v Šmartnem pri Litiji 5 K, v Slatini 100 K in v Semiču 40 K. Društva: .Kamnik" v Kamniku 200 K; .Narodna tiskarna v Ljubljani" 20o kron; Kmet. bralno društvo v Lembahu čisti dobiček veselice 10 kron; kat. slov. izobr. društvo pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah prebitek veselice 50 kron; Delavsko bralno društvo v Kamnigorici čisti dobiček veselice 35 kron. Društva. Narodna čitalnica v Novem mestu, priredi v soboto, dne 2. decembra 1905, „B r a t Martin", ljudska Igra s petjem v 4. dejanjih. Spisal : Karol Cesta M. pl. Weinzierl. Sedeži : prvi dve vrsti po 2 K, 3.-6. vrsta 160 K, 7.—10. vrsta 1 K. Stojišča 60 h. Dijaki 40 h. Čisti dohodek je namenjen tukajšnjemu dijaškemu podpornemu društvu in dijaški kuhinji. — Preplačila se hvaležno sprejmejo. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice se dobe od srede naprej v knjigarni J. Krajec nasl. in na večer predstave pri blagajni. Naročajte se na »Slovenca" I Nabirajte novih naročnikov I Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem. Borzna poročila. Ljubljanska ,Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 30. novembra 1905. Založbent papirji. 4°/0 majeva renta...... i°la srebrna renta..... 4% avstrijska kronska renta . 4°/0 „ zlata renta . . . 4°/0 ogrska kronska „ . . . 4°/o . zlata „ • • • 4°/o posojilo dežele Kranjske . 4'/j°/0 posojila mesta Spljet . . 41/s% „ , Zader . . 4\'8°/o bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4°/0 češka dež. banka k. o. . . n. . . > Ž.O. . . 41/>7„ zast. pisma gal. d. hip. b. . 4,/,°/0 pešt. kom. k. o. z lopr-4'/,7o zast. pisma Innerst. hr. . 4'/«7o „ , ogr. cen. dež. hr. 4l/«7o , „ „ hip banke. 4>/,7o obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4>/,7„ obl. češke ind. banke . . 4°/„ prior. Trst-Poreč lok. . . 47, prior. dol. žel...... 37« * juž. žel. kup. l/,'/t • • 4l/»7o avstr. pos. za žel. p. o. Sr e 8 k e, Srečke od 1.1860'/,..... , P . 1864 ...... „ tizske....... „ zem. kreditne I. emisije . n »» n „ ogr. hip. banke . . . . „ srbske d frs. 100 — . . „ turške....... srečke . . . Basilika Kreditne „ . . Inomoške „ . . Krakovske „ . . Ljubljanske „ . . Avstr. rud. križa , . . Ogr. „ „ , . . Rudolfove „ . . Salcburžke „ . . Dunajske kom. „ . . Delnice. Južne železnice...... Državne železnice..... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ . • . Živnostenske , • • • Premogokop v Mostu (BrUx) Alpinske montan..... Praške žel. indr. družbe . . Rima-Murdnyi...... Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . . V a 1 n t e. C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke........ Severeigne....... Marke......... Laški bankovci..... Rublji......... Dolarji......... Denar 99-80 99-80 9980 118— 9525 113-70 9950 100-60 100— 100*30 9975 9975 100-45 10615 100-50 100— 100— 9950 100-25 99-90 9950 315-55 100-70 18950 158-25 397 — 297— 259 — 101-146 50 24-60 472-50 79— 91-64— 52— 32— 60— 72--527— 118-25 662-50 1635 — 667 -776 50 247 -672— 517-50 2550— 522 25 282— 578--150"— 11*36 1913 23-48 23-96 117-576 95 70 253 25 484 Bl«*o 100— 100— 100— 11820 95-45 11390 101— 101-60 101-30 99-95 100— 101-45 10715 101 50 100-20 100-30 10050 101-25 100— 317f5 191-50 160 25 303-50 303-50 267— 108"— 147-50 26-60 482-60 84— 98— 70 — 54— 34-60 64--78— 537-50 11925 66350 1645 -668— 777-50 248— 676— 518-2S 2570— 523-25 286— 682— 161-50 11-39 19'16 23-56 24'04 117 725 95-90 254— 5- RS* Nakup In prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredic, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka, — Promeie za vsako žrebanje. Kulantna ivršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba »MEHC UR" U Wollzeile tO in 13, Dunaj, 1., Strebelgasse 2. ggT Pojasnila v vseh gospodarskih ln flnanSnlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljeklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Je mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti naloženih fflavnlo. is 150—128 Izvrstno praženje kave električnim potom. Z najpopolnejšo strojno napravo se kavna zrna pražijo popolnoma enakomerno in tako dobiva čist, dobrodišeč, okusen pridelek, ki je prijetnega učinka pa ne provzroča vročine. Posebni način, kako se kava praži, odpravlja vse škodljive tvarine, ki so nevarne živcem; tako pražena kava je plemenita pijača ki pospešuje prebavljanje in zdravje. ' n94 104_49 Ze en poizkus Vas takoj uveri o izrednih prednostih novega praženja preti zastareli metodi. Za praženje so odločilna tale načela: 1. Najpopolnejša naprava za praženje in najpopolnejši tehnični obrat. — 2. Najskrbnejše preizkušanje vseh kavnih vrst glede fiistote in dobrote. —- 3. H-.tra prodaja, vestna postrežba z izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom. Prva ljubljanska velika pražarna za kavo l/il|*||| Plflllill^loLr Dunajska cesta vm " ■■"»■■■»Vil (postaja električne železnice.) ArfeHmrmtfnri" VpnilUl UpvjVII mana, zg. Po\]skava.) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 34 odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. VOSO PetfiČiČ-11. v zalogi Imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane lil Ernst Sark v Ljubljani, M. Kant v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu. Novo istrsko vino se pošilja natančno po naročilu: muškat, belo vino, refošk, teran. Specijelno belo vino za - • - sv. maše. - Prodaja po najnižjih cenah Antonu Ferlan di Giorgio _Rovinj, Istra. 2186 24-n Kupujte narodni l^elel^! 1164 51—27 Samo 6 dni Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste ln brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v LJubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«. Koledar za kmetovalca spisal držav. mlek. nadzornik J. Legvart. Prepotrebni ročni zapisnik za slov. kmet. podružnice, posestnike, trgovce mlekarje itd. itd. Vsebina: Koledar za leto 1906. Poštne določbe. Živinoreja. Mlekarstvo. Vinoreja. Kletarstvo Sadjareja Živino zdravništvo. Važne postave. Zapisnik za knjigovodstvo. Zapisnik za beležke. Cena močno v platno vezane knjižice z žepnicama K1'80, s pošto K 2'- Pri naročilu od 10 kom. višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmetijske podružnice. Naroči se pri založništvu 2402 5—3 Iv. Bonač v Ljubljani. Ign. Hladnik op. 50. Missa Salve Regifla za mešan zbor z orgijami. Partitura in 4 glasovi 2 K 40 h, posamni glas 20 h. Dobi se v Kat. bukvami in pri Schwent-nerju v Ljubljani ter pri skladatelju Novo-mesto. 2374 5—3 Lepo stanovanje O s štirimi sobami in pritiklinami 0 šč&T se odda v Wolfovih ulicah štev. 12. 2429 3 -2 Pivovarna Auer. Pozor! 10 dni. Pozor! >o w I 03 Izredno cena božična priložnostna prodaja do 10. dcccmbra. Razprodaja se: perilo za gospode in dame, kravate, žoki, nogavice 2<69 .-i in bluze. Anton Sare, Sv. petra cesta 8. ■ ■ ■ ULL - j Primerno božično darilo! konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice se dobe za polovično ceno v Angleškem -.-. skladišču oblek radi izredno velike zaloge • • • t 2404 (6—5) 0. Bernatovit Ljubljana, Hestni trg 5. ar 3 n £ iS? $ § & 53 to 3 o §• s. SJ" ti rt 05 I « si a a-S- co I St & sr ta to § 0 1 0 1 to S1 to & to v« ti m 3; ST ta to 90 O 42 a o f to S t to "O O o* o s: £ f v« ^ t o 61 0 SI § 1 i 5 (V I to fcr S o O to r ta< S2 53* 0 1 5 c S8 ^ o ? s B a w a >3 O O § a s» o o a co (t <6 ti O 55 O, a ^ o to • O S ts> S P o* & O to u nO ca § 5 to N O > < > : "O ; -t ; ux i » i < Is iS I o <£> CO > 53 £ N c: 53 to I-to 53 to 3 C< s. to* 2291 19 Ljubljanska kreditna banka v LJubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000—. Rezervni zaklad K 200.000*- Zamenjava ln ekHbomptnje l)»Je prednjme na vrcdnoBtnc papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurxni zapale kupone. izgubi. Vlnkuluje In devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. JtiT Enfrompt In Inhasso monlo. -«Jl JiJT Bor«na naroSlla. "SJL Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki ln nakaznicami.