Članek temelji na izsledkih analize poročanja dveh osrednjih slovenskih časnikov, Dela in Dnevnika, o Evropski uniji, slovenskem predsedovanju Svetu Evrope in medkulturnem dialogu med januarjem in junijem 2008. Pod drobnogled jemlje tiste prispevke, ki naštete topike sicer omenjajo, vendar pa se z njimi ne ukvarjajo in so bili zato kategorizirani kot marginalni . A ravno taki prispevki se kažejo kot odlagališče pomenov , saj izrisujejo latentne predstave o skupnem evropskem prostoru. Te so sicer manj reflektirane, zato pa ne nujno tudi pomensko neučinkovite ali vrednostno nevtralne. Avtorica razločuje tipe marginalnih omemb in z orodji kritične diskurzivne analize ob izbranih primerih proučuje način njihovega pojavljanja. Skozi kvantitativni profil člankov prispevek komentira tudi razmerje med mimobežnimi in substancialnimi omembami v Delu in Dnevniku, kar razgrinja njuni različni uredniški politiki. Ugotovitve navezuje na širšo refleksijo o učinkih marginalnega: analiza med drugim kaže, da čeprav nepomembne, mimobežne navedbe o EU krepijo njeno vsakdanjo vidnost in predstavljajo relevanten prispevek k medijski podobi Evropske unije.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-169CIJPF

COBISSID

29067101

Objavljeno

03.05.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Vogrinčič Čepič, Ana (2009). Marginalna Evropa. Družboslovne razprave, letnik 25, številka 62, str. 23-43. URN:NBN:SI:DOC-169CIJPF from http://www.dlib.si

MLA:

Vogrinčič Čepič, Ana. "Marginalna Evropa." Družboslovne razprave letnik 25. številka 62 (2009) str. 23-43.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-169CIJPF>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)