—    323    —
Novičar iz slavenskih krajev.
Iz Celovca. 28. p. m. ee je začela vožuja s pa-rabrodom po Celovškem jezeru; v parobroda in pri-taknjenem čolna ee bo na enkrat čez 100 oseb peljati zamo^lo.
Iz Kopra u Istrii. Prav draga in prijetna no-vfca je bila tukajšnjim Slovencem — prijatiom napredka slovenščine,   ko bo po 78. listu „Novic'' zvedili,   da se
—    324    —
^Koledarček elovenski^ za leto 1854 u Ljubljani že na-tiekoje , zlasti ker po njih oznanilu bo prinesel obraza dveh slavnih Slovencov: g:osp. Miklosi ca in Vodnika. Nadjamo ee, da bomo „KoIedarček-a^ tudi tukaj sem ilobili — na sirotni zapuščeni kraj — nedosegljivi lepim in koristuim bukvam ali sploh spisom, ki u druzih srečnejših slavjanskih deželah na svet pridejo.
Kar u obče razširjevanje bukev med ljudstvo tiče, bilo bi dobro, da bi več tacih prizadetljivih mož bilo, kakor je gosp. Skok, učenik u Barkoli (u Bovedi ali pri sv. Jerneji) blizo Tersta. Dobivii lani več bukev primernih za ljudstvo iz Ljubljane, jih je vsak praznik in vsako nedeljo pred ondašnjo cerkvijo na neki nizi imel in brez vsega dobička prodajal. Na to vižo mu je za roko šlo prodati jih toliko , da je u kratkem času potegnil več ko 150 goldinarjev za-nje, — kar je zares veliko za majhino sosesko kakor je Barkola. Njeni korenjaški, pošteni in pridni kmetje so edini u teržaški okolici , kterim je kaj mar za podučeuje svojih otrok tudi B pomočkom dobrih bukev, čeravno so k temu narveč dosadašnji njih skerbljivi učitelji in duhovniki pripomogli, ravno kakor pomagata tudi dandanašnji gor omenjeni gosp. Skok in kaplan gosp. Brecelnik«
Gotovo je, da zraven marljivega učenja a šolah, zraven primernosti in niske cene bukev in časnikov, in zraven lepe, prikladne naprave, kakor je ravno družtvo sv. Mohora (Bog daj! da bi se še za naprej dobro obderžalo, zlasti če se bo nekoliko popravilo, kakor se pričakuje) — ni na kmetih boljšega sredstva za razsirjevanje bukev ali druzih spiskov, kakor je ravnanje gosp. Skok-a« Naj le srečno tako napreduje, in naj ga pa tudi drugi o tem lepo posnemajo, da se ljudstvu pomaga, ktero ni vajeno iskati bukev po bukvar-nicahl ''^~)                                                   Verdelski.
1% Soderšice. Od mnozih krajev beremo v „No-vicah"; naj poved6 tudi kaj od Soderške fare. — So-deršica je dobro veliko selo poldrugo uro od Ribnice proti sončnem zahodu ležeče; obdano je na treh straneh od hribov ali prav za prav od gričev. Na desni strani potoka, ki se Bistrica imenuje, proti jugu je velika gora, ki se vije ko kamba v jarmu in meji Loškopotoško, Bloško in Laško faro od Soderške. Ti hribje so vzrok nerodovitnosti tega kraja. Proti izhodu se odpre dobro velika planjava , na kteri čislani Ribniški terg leži. Ali da se v popisovanji tega že precej znanega kraja od svojega namena preveč ne zaidem, jenjam o tem, in povem od nekterih naprav, s kterimi so si naš preča-etiti gosp. fajmošter, čeravno so komaj dve leti tukaj, veliko zaslug pridobili. Napravili so neobhodno potrebno pokopališče na prav primernem in prijetnem kraji, kteri pa bo še prijetniši, ako se bo se marsikaka reč osnažila in v red djala. -— Na hribu pri Soderšci stoji kapelica, v kteri ljubo pojo glasovi majhnih orglic s peterimi registri, s kterimi se vjema prijetno petje dobro izurjenih pevk, ktere spričujejo pridnost gosp. učitelja. Pripravili 80 gosp. fajmošter dalje v farno cerkev krasno svetilnico, m še mnogo drugih reči so velike časti vredni gospod v svoji nevtrudljivosti osnovali. Naj bi nam jih mili Bog BO dolgo dolgo pri nas ohranil!
Ob potovanju o šolskih praznikih sim si nekoliko ljudskih pravlic nabral; ako Vam, drage j^Novice", ž njimi kaj vstreči zamorem, rad Vam jih ponudim-':^-''J^). ^_____                                      L. H. Zamosčan.
*) Zares hvaleJin posneme vredna naprava je ta! Marsikdo bi si rad večkrat kakošne bukve kupil, pa kaj, ko ne more do njih I                                                                                  Vred.
**) Prosimo,                                                                           Vred.
Iz Zaplane 4. oktobra. Včeraj dopoldan je bilo v naših hribih silo merzlo; po tem je mraz odjenjal, io sneg se prikazal. Snežilo je celi popoldan, na vso moe,. kakor o hudi zimi. Do šestih zvečer ga je padlo pol velike pedi dobre mere. Drevje, posebno češpljevo , ja bilo v veliki nevarnosti se polomiti, in mogli smo sadje s snegom vred tresti. Ce kdo pomisli, da Zapiana le debelo uro nad Verhinko po bližnjici rajtati leži, lahko spozna, da smo letos zgodaj v snegu. Nadjamo se ven-der še lepega jesenskega vremena , kterega ljudje in živina silo potrebuje.    Bog ga daj!                    M. K.
Iz Ljubljane. V sredo popoldne je bil iz Dunaja gosp. dr. G ii n t n e r, c. k. ministerski svetovavec v zdra v-niških zadevah, v tukajšni podkovijski in živinozdravniški šoli in je natanjko od konca do kraja vso ogledal zato,^ ker iz več dežel se si. minieterstvu razodevajo želje, da bi se tudi pri njih ravno taka učilnica napravila, kakor je v Ljubljani. Vsa naprava je slavnemu gospoda močno dopadla. — 2. in 3. zvezek ^arhiva za zgodovina krajnske Vojvodine^' drja. Kluna se ravno natiskuje; ob-segel bo po danem naznanilu več zanimivih spisov.