176. številka.
Ljubljana, soboto 2. avgusta.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, i/., /."i.i.*; ponedeljke in dtieve po praznikih, tor velja po posti projou-.au. za avetro-ogerske dežele za celo loto 18 gold., za pol ima 8 golu., sa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dozn za c«U> leto 13 goid., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I <old. 10 kr. Za pošiljanje na dom se rać: m a 10 krajo, za mesce, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za eelo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in aicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., p« polti prejeman za Četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri• stopno petit-vrste 6 kr. če bo oznanilo enkrat ti3ka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. Če ee tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat se plača Štempolj za 30 kr. bopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški ceati v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa*. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiH.
Tirolski Italijani
stoje že dolgo ravno na taceni stališči narodne politike kakor mi Slovenci. Kakor bi namreč mi radi videli, da se štajerski in koroški Slovenci odcepijo od Nemcev in potlej z nami drugimi zedinijo v eno administrativno celoto, — tako tudi .tirolski Italijani hočejo odcepiti se od tirolskih Nemcev in hočejo avtonomijo. Njihove interese loči samo narodnost, jezik, kakor pri naš. Italijanski Ti-rolci, posebno narodni liberalni del njih, pojdejo v dunajski državni zbor, glavno za to, da bodo tam terjali odcepljenje od Nemcev in avtonomijo za sebe. Prilika bode tačas, upamo, tndi za naše poslance, da pokažejo kako je pitanje našega zedinjenja popolnem analogno južno-tirolskemu.
Kakor „N. Fr. Pr." ve povedati, so naredili dozdanji narodni protivniki italijanske in nemike stranke, t. j. liberalni del teh narodnosti, med soboj kompromis, po katerem so obljubili Lahi v liberalnih rečeh Nemce podpirati, liberalni tirolski Nemci pak so obljubili Italijane v njihovih zahtevah administrativne ločitve od nemškega Tirola podpirati. Tako zvana „pravna" stranka na Tirolskem torej neČe o pravičnih narodnih zahtevah trientskih Italijanov čisto nič slišati, čeravno se pri zas naivni, če ne zviti ljudje dobodo , ki hočejo našemu narodu v glavo utrobi ti, da je „pravna" stranka tista, ki bode nam dala pravične narodne terjatve, da se naj torej stopimo in zlijemo i njo tako, da mi kot Samostalna narodno-slovenska stranka izginemo. Tu na Tirolsko poglejte, pa boste videli, da „pravni1' tirolski ultramontanec črti Italijana in njegova pravična narodna zahtc-
vanja, še malo bolj nego nemški liberalec, da si i ta nij dosti prida.
Kar se italijansko-tirolskih terjatev samih tiče, se „N. Fr. Pr." Čudno zvija. Ona nij ne za-nje, niti se ne upa biti zoper nje. Zavoljo tega, ker s svojo izločbo Italijani tirolski deželni zbor oslabe ne pa „države", bila bi „N. Fr. Pr." za italijansko avtonomijo. Ona dalje trdi, da ustavaška stranka nij principijelno proti tej ločitvi Tirola. To se ve, da precej po tej izpoznavi zopet pride do pomišljajev, ali je državni zbor kompeten-ten ali ne, ali pa mora še deželni zbor v Insbruku pritrditi, da se Tirol deli v italijanski in nemški. — To, se ve, so formalna nevažna vprašanja. Saj smo videli, kako se je pri sklepanji volilne reforme z dobro vestjo šlo preko „pravic" deželnih zborov in zdaj je postava o volilni reformi, ali direktnih volitvah, legalna, če se mi opozicijonalci v negaciji na glavo postavimo.
Tako se bo tudi lebko pot nadel za izpolnitev italijansko-tirolskih narodnih želja. In mi smemo veseli biti, Če se spolnijo, kajti s tem dobimo precedens in lehko rečemo: kar je za onega prav bilo, mora i za mene biti. Ako pa ustavaki tirolske Lahe odbijejo, onda imamo v državnem zboru, ako se ga udeležujemo, zanesljive, ker naravne, zaveznike v narodnostnem vprašanji.
Politični razgled.
Notranje
V LJubljani I. avgusta. Pri volitnen* * hiniti v Slovenj em Grade i 27. julija t. 1. je g. Keuter mestnim voMlcem  svoj  program  razvil.   Po znanih
frazah o svojem delovanji v deželnem in državnem zboru preide na naše narodne tr-jatve. Keuter meni, da se samo po sebi razume, da vsak, kdor ne zna nemški, v cerkvi, šoli in uradu najde osob, s katerim lehko v svojem materinem jeziku govori: a nemščina je edino mogoče vezilo raznih jezikov v Avstriji in zato bi se morala tudi v čisto slovenskih krajih gojiti. Keuter bi nas Slovence že rad imel v pruskem žepu, pa utegne še nekaj let čakati. Dalje želi Keuter, da v mešanih okrajih je potrebno znanje obeh deželnih jezikov. Naj si to zapomnijo-oni uradniki po slovenskih deželah, ki med nami žive; a Še za silo ne znajo našega jezika. Končno se Keuter spenja na visokega-konja in grmi proti zedinjeni Sloveniji. Zakaj bi se Slovenci ne smeli zediniti, tega nam mož ne pove; mar upa, da nas Bismark lažje pohrusta v drobnih koscih. Slovenje gradčani so verno poslušali in menda tudi občudovali zgovornega Keuterja ter ga enoglasno postavili za svojega kandidata. Knako storili so tudi ljutomerski nemškutarji. In Frice BrandstetterV On se lovi po Ptujem, pa kaže se, kakor da mu pri tej volitvi ue cveto rože.
Baron M£iibeck9 cesarski namestnik v Gradci, bi tudi rad prišel v državni zbor. Izbral si je kmetske volilno skupino murav-sko na gornjem Štajerskem, kjer da za sebe na tihem agitovati.
O odtrganji Treftina od Tirolskega beremo v nN. F. P." zanimiv članek. Po-„N. F. P." razdeljenje dežel nij nemogoč* stvar; kako pa se ima goditi in kateri po-stavodajalni faktorji imajo odločilno besedo, v ustavi nij določeno. V prvi vrsti bi moral tirolski deželni zbor izreči in sicer z dvema tretjinama glasov, da se sme administracija za severno in južno Tirolsko ločiti in v Trentu posebni deželni zbor za Trentino postaviti. A tudi državni zbor bi moral v to ločenje privoliti. Sam državni zbor pa bi ne smel sklepati razdelitve dežel v administra-
. Msiek.
Meta Holdenis.
(Roiuau, francoski spisal Viktor i 'lierbuliea.)
Poslovenil D a v. II ost ni k.
Drugi del.
IV.
(22. nadaljevanje.) To je deklica, rečem jaz, ki ima vse pregrehe, a tudi dosta častnih lastnostij. Ako je lažnjiva, kakor kak dvorsk lakaj, je pa zato tudi odkritosrčna, da so kaže, kakoršna je. Oua ne veruje ni v boga, ni v hudiča. Ko ju bo srečala na onem svetu, ustrašila se bode, in gospod bog jej poreče: Ciganka, pridi k meni na desno; meni so ljubši oni ljudje, ki me ne poznajo, nego oni, ki me kompromitirajo. Priznavam, da je laskrna, kakor ščuka; zaljubljena kakor mačka; a vedite, da ljubi vse ljudi zapored; da njeno sree ne pojo dveh arij ob enem. Da bi bila šc popolnejša za naslikati, ukrala je to jutro dvoje rac pa troje piščet; a dam vam be-
sedo, da nij šla še nikdar ropat sreče drugih ; da jih še nij nikdar prevarila za kaj, kar imajo radi.
Potem se obrnem proti ciganki rekoč : Prorokinja mojega srca, ti nijsi brala Jean-Paula, niti njegovega obravnavanja o vzreji ženskega spola. Ti bodoŠ vedno nepopolna in vetrna j a pripoznavam ti bistrovidnost v pozemcljskib rečeh. Kavnokar si mi povedala, kaj se ima pojutršnjem zgoditi na nekem pokopališči, kjer rasto rože; zdaj pa mi stori veselje, in ugani osodo te-le osobe. Meta me piči srditim očesom ter skuša uiti. Jaz jej stopim na pot, preskrbim si njeno desnico. — Ciganka, vskliknem, povej mi tajnost te-lo roke, koje jaz nijsem mogel uganiti.
Egiptovska hči stegne glavo, ter se strese osupnena. Zdela se mi jo zatopljena v tako živahno občudovanje, da je Meta strmela iu zvedavosti se prodala, položivši svojo roko v cigankiuo, odvrnivši obraz in pomilovanja se smehljaje, kakor bi se bila iz dopadlji-
vosti posodila otročjemu vedenju, koje je is nova občutila.
Zagotavljam vas, gospa, da je bil to slikanja vreden prizor. Sč svojim zlim in globokim pogledom magnetizoval je kragulj golobico. Pel jo španjski, hripaviui, zma-galnim glasom: Lepa deklica, lepa deklica, tvoje roke so srebrne, ti si golobica brez žolča; a včasi si strašna, kakor leviuja iz Orana, kakor tigra iz Okanje. Ti imaš znamenje na lici, kako jo čarovno ! Sladki Jezus, zdi se mi, da vidim luno blišČeti. Lepa deklica, bog te hrani padcev; dosta jih ima nevarnih za dame, ki hočejo bivati prince-zinje.
V tem trenotku razsvetli zapadajoče solncc ves grad, čegar okna se zaleskečejo. Stolpi ob oglih gradovih ; terasa, obrobljena z opiralom iz belega marmeljna in okinčaua z dvema bronastima levoma, ki sta iz žrel brizgala vodo ; peron v podobi konjske podkvi; raznobarvena okna; veliki atiški pilastri, kojih robovi so se risali v profilu na opal-
tivnem smislu. Sirer pa meni „N. Fr. Pr.", da administrativno ločitev bi vlada lehko vpeljala, kajti politična in sodnijška uprava je vladna stvar; seveda kar spada v delokrog deželnega zbora, s tem vlada nema opraviti. Vprašanje ločenja Trentina od nemškega Tirola je za nas Slovence imenitno, ker smo v enakem položaji. (Glej članek.) Vnnnje drtavc.
Rtt.tki car Aleksander je na potn v domovino v Varšavi sprejel nadvojvoda Alfa reehta, katerega je avstrijska vlada poslala tja, da pozdravi rnskega carja. V palači Lu-zienki je bil 1*7. julija slovesen obed. Carje napivai avstrijskemu in nemškemu cesarju, pa bratovski avstrijski armadi, kar je nadvojvoda takoj telegrafično naznanil na Dunaj, pa v Kronstadt in Zolkiev, kjer garni-zonirajo avstrijski regimenti, katerim je ruski car lastnik.
FfttHftt.tki predsednik Mak Mabon se je v svojem poroČiln, s katerim je vojvoda Broglič sklenil narodno skupščino, vseskozi ogibal besede „republika". Zagotavljal je pa v deseto, da hoče obraniti „red", katerega nihče ne kali razen monarhistov, ki z velikim trušetn napravljajo teatralične procesije, in povsod spodkopavajo republiko, kjer le morejo. Mak Mahon smatra le besedi „red" in „mir" baje zelo tako, kakor njegov žalostni mojster Napoleon III. in drugi sab-Ijarji. —
Sodniki Hazainovi bodo vojvoda Aumale, ki bo tudi predsedoval, in generali Chau-baud, Latour, Tripier, Vinoy de Lamotte-rouge, Princeteaa in Martimprev. Zatožba, katero je sestavil general Riviere, ima 530 strani. Prič bode na stote zaslišanih. Vse je radovedno na izid.
Avioarslei zvezni sovetje zavrgel vse rekurze proti iztiranji Mermilloda. Poslednji se je opiral na to, da je rojen Švicar, a vlada je odgovorila na to, da se je obnašal kot zastopnik tuje oblasti, da se torej ne more delati razloček med njim in tujimi poslanci. V kako nevarnost spravljajo taki ljudje domovino se vidi iz tega, da je Mermillod pri Thiersu in Mae Mahonu moledoval, da bi Francoska vlada intervenirala zarad njega.
Francoski monarhisti bi vsakako radi nadaljevali svoje klerikalno demonstracije tudi v Mtttfiji. Vojvoda Broglie je zarad tega vprašal pri italijanski vladi ali ne bi odstopila v tem slučaji od svoje prepovedi. Minister Visconti - Venosta pa je odgovoril, da ne bo delala vlada v tej zadevi nobene izjeme.
Špuiij.ski radikalci, kar jih je še ostalo v kortesih, se posvetujejo,  ali bi še
ostali ali pa šli na deželo. Upati je, da se spravijo s postavno vlado, sicer pa Salmeron najbolje stori, če jih da zapreti, predno gredo trosit upor. Proti Karlistom se narod vedno npira.
Med (iw»r/«ro in Turčijo žuga nastati nova razprtija.
V iitffli-.iki-nt parlamentu je državni tajnik v seji .50. julija bral poročilo kraljice Viktorije, v katerem naznanja ženitev svojega drugega sina kraljeviča Alfreda z rusko princezinjo Marijo. Predsednik niinisterstva Gladstone je na to pričel razpravo o kraljičinem poročilu in dejal: „Casi so minoli, ko so ženitve kraljevskih osob imele diplo-matičen pomen. Srečen sem , ker zamorem izreči, da ima ženitev ta svoj izvor v med-jusobnem nagnenji. Nij dolgo tega, kar so Angleži zarad posebnih razmer smatrali Rusijo kot sovražno državo, a nadejam se, da bo nova zveza med obema velikima državama pripeljala javno mnenje na Čisto druge misli. Srečen sem, da se je sklenila ta zveza pod vlado carja, ki se nij z nakanami povečanja države, nego z dejanjem človečnosti odlikoval, ki sam*) zadostuje, da se njegovo ime časti in slavi: to je odprava robstva." Gladstone nasvetuje, da se letni dohodki vojvoda edinburškoga zvišajo od 15.000 lir Sterlinsklh na 25.000, kakor tudi, da se princesinji, ako preživi svojega moža, zagotovi letnih 6000 lir, kar je parlament tudi sprejel. Obe zbornici parlamenta bote odgovorili na kraljičino poročilo z adresami, v katerih izrekati zadovoljnost nad srečnim dogodkom.
Dopisi.
Iz IJuHIjtftlaO 30. jul. [Izv. dop. I Pri postonjskem volilnem shodu je rekel g. Zelen, da dr. Razlag nij vreden volitve v dr-Ižavni zbor zarad strašne te pregrehe, ker je on kriv, da se je neki Schollmaier od službe odstavil in nij bil izvoljen za uda deželne komisije. Ce je res to „crimen laesae majestatis", se mora vendar vprašati: Kdo pa je ta Schollmaier, ki zasluži, (?) da bi se cela dežela za-nj potezala? — Schollmaier je svak dr. Coste, in v tem obstoje vse njegove zasluge! Predno je pak postal nje gov svak, služil je toliko časa pri žandar jih, da je imel že plešasto glavo. Ko se je ženil, je moral žandarje zapustiti zarad pomanjkanja kavcije in postal je na Koroškem neki „Hnhnervenvalter;"  kajti takrat je bil dr. Costa še Nemec in je nosil belo zavrat
natem nebu — vse je plavalo v eklatantnej,
mehkej svitlobi.   Ciganka je pela vedno : ilermosita, hertnosita, i.a do las manos de plata, Ercs paloma sin hiel, Poro a voces eres brnba. Un lunar ticnes: quo lindo ! Ay JesuB, qne luna dara: Namah, spremenivši glas, vsklikne Čistim grlom :
Senorita, vi boste živeli sto let; nekatera srca se ne ugonobe.
Potem naredi z roko krog, ki je obsegal njen indeks, park in grad, ter mrmra sladkim glasom: — Ti hrastovi, te brajde, ti stolpi, ti vetrokazniki, ti levi, to vse, lepa deklica, bode enkrat tvoje. Jaz sera opazoval Meto z napetim očesom. Videl sem, da se ji je dolg plamen zasvetil v očesu, koji je hotela skriti s trepalnicami; čutila je, da je moj pogled va-njo uprt; namah se obrne, da bi mi skrila zastano in zarudelo lice.
Ciganka jej ne izpusti roke, nego jo nadalje pregleduje. Na mah zgrbanči o brvi, potegne prst po dveh križajočih se Črtah, ter
deje zasmeliajoČim glasom: Senorita, majhen svet: ne streljajte dveh zajcev na enkrat.
Pri teh besedah se izgubi v drevored, odnesši zlat, ki ga je tako pošteno zaslužila.
Meta, mislim, jo je hotela nazaj poklicati; toda Btrcznovši se premaga ginenje, kakor osoba, ki si zna zapovedovati, in, ne da bi sprejela roko, ki sem jej jo ponudil, koraka proti gradu. Jaz sem jej šel na strani; v njenem pogledu je bilo nekaj žare-Čega; šla je tako urno, kakor bi hotela priti na konec sveta.
— Eh bien! rečem jej, nij-li uljudna moja ciganka?
— Jaz ne umejem, odgovori mi navadno sladko, da se Človek zanima za prorokinjo dobre sreče in njeno bedasto prorokovanje.
— To nij istina, rečem jaz, da bi bilo to prorokovanje bedasto. Nekoji verujejo v hiromantijo, drugi velike in male proroke: kajti nekaj se mora verovat'. Vi veste bolje nego jaz, koliko prorokovanj je v bibliji, koja gotovo večkrat čitate. Akopram sem vrlo malo bibličen človek, odprem davi slu-
nico in nij še imel slovenskih „domaine" na oddajo. Ko je pak dr. Costa postal slovenski prvak in očeta Bleiweisa potaknil v svoj žep, je takoj Schollmaierja spravil h kranjske) kmetijskej družbi. Schollmaier je moral zdaj biti tudi prvak, naj velja kar hoče; čeravno živa duša doslej nij čula nič o njem niti nij vedela, od kod je prišel!
S pomočjo naših ,,Novic" ga dr. Costa takoj razglasi za prvega strokovnjaka v poljedelstvu po celej deželi. Odsehmal se skoro ne nahaja ni le en list „Novic", da ne bi bilo v njem njegovega imena.
„Gospod Schollmaier so šli za kmetijsko družbo bike kupovat; gospod Schollmaier 80 bike v Ljubljano pripeljali. Gospod Schollmaier so šli na Koroško ovce kupovat; gospod Schollmaier so ovce že pripeljali. Gospod Scholmaier so šli telice kupovat; gospod Schollmaier so telice pripeljali. Gosp. Schollmaier so šli kupovat sofolske svinje \ gospod Schollmaier so sofolske svinje v Ljubljano prignali." — Tako je vedel list za listom /.mirom kaj o njem pripovedovati, da je bilo že gnjusno Čitati! — To so zares strašne zasluge! Kakor da bi bil Schollmaier vse za svoje denarje kupoval, pa mu jih je dala kmetijska družba in tudi pot dobro plačala! Vsak „mešetar" bi bil bolje kupil živino, se ve da njegov potni račun ne bi bil tako slan, kakor Schollmaierjev. Znajdel je Schollmaier tudi način, svoje ime postaviti med učenjake. Našel je več dobrih ljudi po deželi, ki so mu kmetske statistične date pisali kakor so ravno vedeli in znali. Vse te spise je potem Schollmaier v kupino spravil in jih krstil „bvo ja statistična dela." „Novice" so pa na rog zatrobile in mu glorijo zapele: „Gospod Schollmaier so izdelali izvrstno delo, katero je celej kranjskoj deželi na čast in in Blavo." —
Ljudje, ki nijso vedeli, da je Schollmaier sabljo nosil in poprej morda še nikdar nij videl motike, so se pobožno odkrivali, ko so že njegovo ime v ,,Novicah" brali misleč: Bog ga včdi, iz kako visoke poljedelsko šole je ta človek prišel. Po tem potu je postal Scholmaier prvak in patrijot in kdor tega ne verjame, je izdajalec dežele. (Gospod dr. Razlag, skesano se na prsi trkajte!) Edina zgodba je znana, da je iz Savla postal —
čajno sveto knjigo, in ker me vaša bodočnost, ki je malo tudi moja, jako zanima, sklenem, da se imajo vrstice, koje bom pri odporu zagledal, na vas obračati. Ko odprem biblijo, zagledam besede: „ln bog reče Abrahamu : Skleniti čem s toboj zvezo, in dal ti bom kanaansko zemljo, kjer si tujec". Ali se vam ne zdi čudno to soglasje? Meni se zdi, da sc je biblija sporazumela s cigani.
Ona mi odgovori mrzlo: — Vi se ne trudite, da bi mi dopali, vi veste, da je neki način šaljenja, ki ga imenujemo drugače.
To izgovorivši pospeši korak ter pride vsa usopihana v grad. Jaz stokam za-njo po peronu. Med potom pa sem grizel te-lc verze Ilenrija Heiue-ja:
Na oči lope devojko svojo
Speval sem najkrasnejše romance,
In na usta njena rožno bojo,
Skladal sem mehkodoneče .stance;
Opeval lica njena sem v tercetih,
In da ima srce, bi pel o njem v sonetih.
(Dalje prihodnjič.)
Pavel, — a za božjo voljo ! kako neki pride iz žandarja — strokovnjak poljedelec? — Dokler Schollmaier ne bode priobčil spričeval poljedelske šole, mu živa duša ne more verjeti, da o kmetijstvu kaj ve in zna. Vse tiste pohvale, s katerimi se v „Novicah" tako širokoustno ponaša, mu nič ne pomagajo. Take pohvale so dober kup, kakor lešniki!
— Ker so „Novice" Schollmaierja tako hva-lisale. nij bilo čuda , da ga je ministerstvo pri uravnavi zemljiščnega davka imenovalo poročevalca za ljubljanski in kamniški okraj.
Zdaj se mu je odprlo pravo polje, ker je mogel prav delati na korist dežele! Inštaliran je bil 30. aprila 1870. leta in po-gostoma obhodil oba okraja in pridno koval potne račune na korist dežele.
Skušal je tudi ministerstvu se prilizniti; pobral je vse svoje statistične tabele, pridejal še nekaj kmetijskih zemljevidov in poslal z bombastičnim pismom na Dunaj. A žalibože, gospodine Solmaier, tukaj vam je izpodletelo!
— Pri ministerskih mizah sede zvedenci, kateri si ne dajo prahu metati v oči. — Razsodba ministerska je bila negativna pohvala.
Finančno ministerstvo, katero ima uravnavo zemljiščnjega davka v rokah, je piškavo delo pregledalo in takoj sprevidelo, da ima pred soboj le „Bettel br ief" in vrglo mu je 00 gld. miloščine. „Bettelbricfe" pisati se je pa Schollmaier naučil od mojstra v tej stvari, od svojega svaka in „erzdemokrata" dr. Coste, kateri je tako lepo znal pisati cesarju Napoleonu — „Ordensbettelbrief"'.
V Ljubljano je misterstvo pak poslalo sledeči odpis:,. Ekonomični poročevalec Schollmaier je izdelal in predložil več statističnih tabel in zemljevidov v porabo pri uravnavi zemljiščnjega davka. Glede pak na to, da so ta dela napačna in laž njiva, se prepoveduje cenilnim komisijam jih porabiti." —
Zakaj pa tudi te avtentične pohvale niste prijavili v „Novioah"? i—
Ker „Novice" ničesar ne morejo zamol-čati, kar zadeva Schollmaierja, so tudi o tem odpisu govorile, a perfidno ga zasukale v svojem listu, meni se zdi od septembra 1S71 (lista nemam pri rokah).
Resnicoljubne „Novice", vzemite svojega varovanca pod pazuho, nataknite si očalc na nos in pojdite še enkrat brat oni odpis, kateri je v vašej soseščini na bregu pod štev. 837 cx 1871 hranjen, da se same znate prepričati, kako nesramno znate lagati!
Ko se je vlada prepričala, da so ce-nilna dela Schollmaierjeva za nie, mu je nit patriotičnega dela prestrigla. Na primer je Schollmaier zemljišča na ljubljanskem močvirji , katerih rodovitost jo obče znana, ravno tako cenil, kakor so cenjeni močvirji na Kočevskem, kjer nemočvirna zemlja komaj oves rodi!! —
Zarad nesposobnosti je tedaj vlada Schollmajcrja 30. septembra 1872. 1. odvrgla, kakor seje poprej iz istega uzroka zgodilo poročevalcema V. in T., kar se pa „Novicam" nij važuo zdelo razglasiti j ker nijsta svaka dr. Coste.
O Schollmajcrjcvi odstavi so pa „Novice" na ves glas lamentno zavpile: „Dva strašna fakta sta se zgodila: Dr. Jarec in Sokoli* inajer sta od službe odstavljena!" — Crno vojsko bi bile kmalu  sklicale  zoper vlado,
— samo da, kakor navadno, korajže nij. Vlada bi bila  rada  ceniluo delo pospešila,
da bi se stroški okrajšali, ter je poklicala dva tuja a izvedena moža na mesto Scholl-majerja, katera sta vse dovršila v treh mesecih kljubu velikej težavi, da prej nijsta poznala kranjske dežele, niti razumela slovenskega jezika. Zalibog, ali da so tujci prišli, kriv je le prvaški nepotizem. Patriot Schollmajer je pak cimpral dve leti in pol, pa nič prida nij izcimpral! — Pogle-dimo še, koliko si je Schollmajer v tem času zaslužil na „korist dežele":
Dnine od 30. aprila 1870. 1. do 30. septembra 1872. 1. po 6 goldinarjev na dan 4416 gld., miloščine, odprave in za potne račune — 1189 gld. Skupaj je tedaj potegnil 8604 goldin., se ve da na „korist d e-želc". —
Gospodine Schollmajer, v „Novicah" pravite, da to nij bil ..kruhek" j res da ne. — Bila je v e l i k a in prav dobra />o-f/ačft. —
Ker je ministerstvo Schollmajerjevi slavi vsekalo zasluženo smrtno rano, je hotel dr. Costa ga zopet povzdigniti in v ta namen zlorabiti deželni zbor, da bi mu bil dal rehabilitacijo in ga volil za uda deželne komisije.
A pošteni dr. Razlag se nij hotel udeležiti umazane mahinacijc, niti glasovati za tega k r i č a č a.
Isti Scholmajer, ki živi le o nepotizmu, se predrzne nekaj „ čvekati" in drugim očitati žlahto! — Na hudobno njegovo natolcevanje, da ga je vlada hotela posiliti, da bi moral le davek povikšati, naj mu vlada sama odgovori, to je njena stvar. Ko bi Preširen še živel, bi jezno zapel: „ Pojdite rakom žvižgat, vi 1 a ž n j i v i „Novični" preroki!" —
Iz .litzti re-fift- pri Mozirji 30. jul. |lzv. dop. I Radovedne potnike, kateri si žele pregledati celo savinsko dolino z njenimi lepotami, opozorujem na okolico, ki se jim pokaže četvrt ure za Mozirjem na severno stran. Na desnem pobrežji čiste Savinje vidi se samostan na prekrasnem griči, iz kojega zamore opazovati najgorneji del savinske doline s svojo plodnostjo, 8 svojimi natornimi zanimivostimi. V tem samostanu stanujejo „prečastiti" očetje frančiškani, kakor se mi je podavalo jih je samo četvorica. Ta samostan, respektivno gg. frančiškani obhajajo svoje cerkvene dolžnosti za tamošnjo okolico nazivnjočo se nazorska fara. Vendar njihov delokrog mora menda biti precej majhen: kajti ljudje, koji so se uže prepričali, da je poleg molitve potrebno tudi marljivih rok, pogostoma tujim potnikom podajejo, da je število duhovniških pastirjev v istem kotiči večje nego treba: da bi popolnem zadostovalo, če bi bil le eden, ali k večjemu dva taka gospoda, ki bi smela maševati in zakramente deliti. Tako ljudsko marnovanjc pa objavljamo samo zaradi tega, da svet more razvidevati, da tudi užo slovensko prosto ljudstvo zveličanja ne išče samo v molitvi nego tudi v marljivem delu, da tudi na slovenskih tleh ona doba nij tako daleko, kakor si morebiti doruišljuje kaki še v precej mastni kuti živeči pater ili frater, v koji bode narod začel popuščati rolo preŽalostno „miserae contribuentis plebis". V tem samostanu je tudi narodna šola, in če se imajo gg. frančiškani čemu posebnemu zahvaljevati, da imajo še na okoličane nekaj upljiva, da jih še dostojno štuje ter jim itak dostojno še
različne darove odrajtujejo, edino je šola v samostanu, koja njihovo tamošnjo eksistenco deloma opravičuje, kojo pa vodi le g. magister, razve podučevanja v verouku. Nam se nij posrečilo prepričati se natančneje o notranjem uredenji omenjene ljudske učilnice, nij se nam spoljubilo uporabiti gostoljubnosti gg. frančiškanov, tudi se nam nij varno zdelo priti v dotiko z menda precej čilim in korpolentnim g. gvardijanom, in to radi tega ne, ker smo pozvedeli, da mu gostje, ki ne nosijo „črnega krila", ne delajo toliko veselja, smatrajo si je hude nasprotnike svojega principa, kojega bi pa dostojno zagovarjati znabiti niti ne razumel.
Domače stvari.
— ff>»*. Etnvš'ivJ je bil pri občnem zboru slovenskega političnega društva „SoČa" 31. julija s 37 glasi (izmed 48) postavljen za kandidata pri volitvi za državni zbor za goriške Slovence. Kot zlato Čieto politično poštenje g. dr. Lavriča jamči, da bode tudi izvoljen, če tudi hinavci rogovilijo proti njemu.
— (Nesramnost dr. Ulage, urednika „Slov. Gospodarja".) Dr. Ulaga v svoj list piše, da poizveda, daje g. dr. Voš-nj ak z graškim „Volkbildungs-Vereinom" v zvezo stopil, ter da je ta obljubil denarne podpore. Dalje govori o sramotni blamaži pri nas in izreka dvome o čistoti narodnjaštva dr. Vošnjaka in nas. Na to mi odgovarjamo naslaujajc se na ono, kar je predvčeranjem g. dr. Vošnjak v „Poslanom" izgovoril in kar smo včeraj v uvodnem članku izrekli. Specijelno piscu tega jezuitovskega, obrekovanja v „Gospodarji" gospodu božjemu (?) hlapcu Ulagi pa povemo po nemškem pregovoru: „wie der schelm ist, so denkt er von andern". Vi gospodine dr. Ulaga ste podkupljiv, pa mislite, da so drugi tudi. Vi ste bili edini med slovenskimi uredniki, ki je vzel pet akcij od banke „Slovenije" za to, da ste ta institut vedno hvali-sali. Potlej se bo pa vrnil „ljubi mir", ako taki ljudje tako delajo? Koncema še enkrat terjamo od kievetnikov ali obiralcev Ulage, njegovega kandidata in suflerja K osa rja, (ki menda meni, da bode s tacimi lažmi v „Gospodarji" in „Vaterlandu" proti dr. Voš-njaku zmagal), kakor tudi g. Hermana, kot glavo tega sumničenja — naj z dokazili na dan stopijo, Če so možje in ne stare babe klepetulje. Totem se pred soduijo z oči v oči vidimo in pomerimo. Torej na dan!
— (Za c. kr. deželno sanitetno policijo nekaj.) Znano je, da po deželi vse mrgoli mazačev, vračev in zakotnih zdrav-uikov in zdravnic, ki so velike škodljivosti. Sosebno vse konjederke ali sintarec varajo in plahtajo ljudi po deželi, da je strah. Glejte c. kr. možje reda, kaj se nam piše iz Notranjskega : — To dnij so domači ljudje mladega človeka, ki dalj časa boleha, poslali njegove „vode" h konjederki na Smolevo pri Razdrtem, da bi povedala kaj je bolniku in mu zdravil dala. Baba konjederka poroči: Nič drugega mu nij, kakor da je nekoliko gliščev in da ima neko bolezen, ki mu jc prišla iz strahu. Da ta strah, ki mu je v kosteh obtičal, prežene, naj bolnik vest spraša in prav premisli česa se je prestrašil. Ako se je prestrašil moškega človeka, naj vzame košček moške obleke iu nekoliko moških las
ter naj to zasinodi in se pokadi; ako se je prestrašil ženske, naj se z žensko obleko in ženskimi lasmi pokadi. Če je pa bila žival uzrok prestrašeni a, naj so pokadi z dlake take živali. In za. take bedarije se kmetom denar krade iz žepa, vlada pa, ki slovenske peticije konfiiscira, nič proti temu sleparstvu ne stori.
— (Dr. Polašck in dr. Schlei-cber) sta imenovana za vojaška nadlečnika in prideta oba k vojaški bolnišnici v Ljubljani.
— (Rimske rakve) so našli pod zemljo pri zidanji tukajšne tabakove fabrike.
— (Ubil) se je prcdvčeranjeni delavec pri tukajšnem telegrafstvu, padši iz lestve, ko je popravljal napeljane dratove.
— (Vročina.) Holnee silno pripeka. Za vinograde je vročina prav dobra, a polja in senožeti bi potrebovali deža. V nekaterih krajih je že silna suša. Iz Slovenskih goric na Štajerskem se nam piše, da se vsled suše vse hoče posušiti.
— (Požari.) 14. julija je pogorela hiša gruntnega posestnika .Jožeta Gruzovnika v Kozjaku konjiškega okraja; 23. julija pa pristava in hlevi krčmarja Vita Kukovca v Slabotincah.   Škoda je velika.
— (Iz Konjic) se nam 31. julija te-legralira : Včeraj večer je strela udarila v hlev župnika Kuneja v Čadramu. Požar je bil velik. Cerkev in poslopje župnikovo sta bila v veliki nevarnosti. Dve brizglje iz Oplot-nice ste ugasile ogenj še le po polnoči.
— (Požar.) 23. t. m. je v Hujah pri Kranji pogorela hiša Petra Pelka.
— (Umor.) Iz slovenje - bistriškega okraja se piše 27. julija: V noči 26. julija je bil gruntni posestnik Simen llofot iz Gladomorskega pri spodnji Ložnici ubit in obropan. Umoril ga je Andrej Justinek iz Kostanje vca v sv. benčesliški fari. Ž and ar m i so zločinca že ujeli in zaprli.
— (Tatvina). Na zgornjem T i n s k e m v šmarskem okraji so 19. julija t. 1. tatovi Jožefu Vurbovšeku 134 gold. iz zaprtega vinskega hrama ukradli.
Razne vesti.
* (Učitelji), kateri so v vojni zvezi in bi morali zdaj v počitnicah biti pri vajah, dobodo od državnega vojnega ministerstva dovoljenje, da smejo te vaje za prihodnjo leto odložiti, ako gredo k dunajski razstavi. To pa samo velja za one učitelje in učiteljske pripravnike, kateri so v počitnicah poklicani k štiritednim vajam reservnih mož, ne pa za one, kateri so k štiritednemu izobraževanju poklicani.
PoNlaiio.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka In brez stroškov.
Revalesciere du Barry
V MjOlIflontt.
\'-> ni trp, . in, 7ilr;ivi.- |>u izvrstni   i!,'viili-Hi-icm   ilu   ii..rv
kn, in trn/. |iorui>.i l.kA in i,i./. umikov fcledefa bolesniodatnuu
hiuV/ni v. /.,■!,,v /. i v, ili. ^ |,r„ih, mi pljnrah, ,. t r.. I.. ,.lc;ili. n.t aUuici, v duiiijaku, v muhurji in na lndviualt, tul.irkole, Huili-.i, luninim, kiiBrli, ni.|.riil):ivljivo»t, x:i|i,>r, ilrinkn, lu^pri:ii.i»t, bIiiImjhI, zlatu /il.i, v,nlnii,,,, mnslicfi, vrt<»Kl»vico, liuvul krvi, ■umiiiiju ušesih, muillK-n n, 1,1.11-vanju tuUi oli čami uoaećostl, nciilnu »il otuiun.t, hiihiiij.\ rivinutiziin, prolili, liloilluo. — U|iUuk ix 7r..Utli) »pričeval o o/ilruvljenji, ki bo vsem lik,mu ».upL-mtuvljuli! so;
Spričevalo It. i:i.'.)2s.
WUđM na Štajerskem, J. aprilu 1872 Hvala Vah.-j lle vulem:ierc\ katero »um ju«, M let btar umi, ■kozi a It-1 i neprestanu užival, tvtu ml mojvRU lOletneKa trpljenju| utrptiost na rukali m uoKuli, ukoru p'>|.<, 11■in o/.dravtl in opravljani, kakor v imjliuljAili isaaili, ivoje posle. Za to nuni izkazano velik ,l,.l>roto Vam izrekam z tora zrinu zahvalo.
lir. Siirino.
Sprir-evah* si '.r.l.'JUS.
lr,|i.»m ■ Sieiliji. 19 .ipnU 1870. MoJa /.ena, žrtra strnili i h, in>rvo/.nili tiolečin. H hudo oteklino na eelein iivotu, s uronim bitjem, iie.spoeninitjn in vrnničiiico ■ ii.,iliu.i*i stnpiiiji, je bila o,I zdravnikov M i*tftililj«iio »mutratiH. kar „in »o odloČil prihozati k d ti lt,irry-evi nepras-enjmii Kova leseiern. Tu izvrstno znulitvo je na začudenji« niojili prijateljev. v kratkem Bmh om itrušiie liuleeine ozdravilo in mojn *imio tako okrepčalo, da m fm, daairavno in let stara, plenov inlelejitl itioula I',, Vam n.t/.iiiiiijani na korist vseli eu:iko trpečih in M Vara srćtio zahvalim. .ttitiilt«tl{o lkil ru
T', iioi-i Kot meso, prili r.tni Uevuloaciero pri otlraAenih in pri otrolili Mikrat svojo oemi zii zdravila.
V |,lcli,iBtili imžiiMli po pol funta l «ld. HO kr., 1 funt 2 ffld, M) kr., 1 funta 4 tfld. H kr., S funtov 10 Rlil., 13 funtov BO gld., iit funtov 3<i «ld. — Bevaleaclert>-Iliseuiteii v pužieali a S Sfld. 60 kr. in * gad. fH> Ur. — Ketralaieioro-Clincolatće v prahu in v ploščicah za 1H tus l kIiI. .10 kr., M taz 2 gld. .10 kr., 4H tua I uld. BO kr., v prahu za 120 taz 10 gML, — zn 2HH tua 20 j<Ul., — ca ft7H taz :«> «ld. —   Prodaja:   ltarrv du  Hnrrj A 1'oiup.
llniio|i. \1 ;i I I li se lij; i« ss<- s. v l.|lll>l jim i Kil Mahr. v 4Jrn«l«*l hratjo Oh o r r a n % m ey r , v liiNbriikii Diochtl .t K ra n k, v ( iloui P. Hi rn bai: h er, v l.imi I ImilviR MUllor, v .Tliirilioril K. K u letnik JtM. Morič, v M erniin .1. It. H toc k ha ubou, kakor v vzoli mestih pri dobrih lekarjih in • I ,', • rijskih trgovcih ; tudi riizpožilju duiiajzku biža na vati kraje poštnih nakaznicah uli povzetjih.
litini« i* ureduiNtvta. G. xy v L. Kos da časniki navadno samo s časniki polenizujojo in no z osobami, katorojih pišejo. Tudi nam so osobni napadi neprijetni. A nijso „Noviceu, „Gospodar" „Va-torland" prouzročili te osobnosti? Nijso oni začeli pripisavati vsako notico v našim listu gotovim oso-bam ter mergole v vseh prostorih od osobnih napadov '! Kdor drugo s kamenjem biča, naj se no čudi, ako mu nazaj leti kamenje. (Jo prestanejo v „No-vicah" in ^Gospodarju" osobni napadi, ogibljerao se jih tudi mi, in to prav radi. Sicer pa čutimo proveč moči v sebi, da bi po krščansko še dosno lice nastavili, ako nas je kdo po levom udaril. „Aui' einen groben Klotz ein grober Keil." — Gospod Antonu Slambergerj u, koncipientu v Slovenski Bistrici : Mi potrdimo, da Vi nijste spisali dopisa iz Slovenske Bistrice v 127. št. „SIov. Naroda" dne 5. junija t. 1.
Opomenica.
Eksekutlvne draibe 4. avguNta: Moršetovo, v Ribnici. — Alijančičevo, 42G2 gld. 50 kr., v Tr-žiči. — Črnetovo, 380 gl., v Noveuimestu. — 5. avg. i Malijevo, 3783 gld. 20 kr. in Kuharjevo, 1094 gIcL v Kamniku. — Cagličevo, 521 gld., v Lastnici pri Kozjem. — 0. avg.: Juvanovo, 1301 gld. in Obro-zovo, 101*5 gld., v Litiji. — Krašnovo, TjOT) gold. in Andlovičevo, l469 gl., v Vipavi.
Deiiašnji številki je priloženo naznanilo od J. Purgleituer-ja.
I mrli v IJublJtinl
od 29. do 31. julija.
Helena Rogcl, probivalska hči, 1H 1. — Jan. Orne, odstavljen najdenoc; okolo 2 mesecev, na sušici. — Jan. Janža," poluzomljak, 72 1., na uromiji. — Ant. Sterovc, sodarsk otrok, H tednov, na črev-nem kat;iru. — Mih Jančič, kaznenec, 33 L, na sušici. —
Dunajska borsa 1. avgusta
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   67 gld. Enotni dri. dolg v srebru        ,72 „ 1860 dri. posojilo   .... 102 , Akcijo narodne bauko   .   .     963 „ Kreditno akcijo......214 „
'nmi.iT! ........110 „
Napol..........8 „
O. k. cekini.......— ■
Srebro........107 .
40 75 25
90 87'/,
Lekarna v najem.
V najboljšem prometu stoječa lekarna
v Metliki na kranjskem
se daje v najem in se, ako mogoče, tudi proda. Natančneje pod naslovom: (202—1)
„Apotheke in Mottling".
KiloTim
kllove
(Švicarsko),
je cel6 neškodljivo zdraveče mazilo od       NturmeneKgcrJM v Ilerinan,
nepričakovano zdravilo. Cena za lonček 3 gl. 20 kr. a. v. Prod ponarejanjem, ki na prevaro občinstva mori, se resno svari; nobena razločba ne moro moje skrivnosti razodeti. Spričevala in zahvalna pisma popolnem ozdravljenjih so tukaj ne navodejo. _ ker se taisti v poduku za rabo mnogobrojno nahajajo. Prodaja jo O. ttturaenegfcer .sam, in sledeče zalogo: v Oradel Viktor <»rtahl«»» it«, lekarnica „2.Um Mohren", na DunoJI Joh. Wetsa, lekarnica „/.inu Mohron". (177—3)
Po svojem
priporoča se xa izvršitev
banknih opravil vsake vrste.
banknem in menjalnem komptoiru kii|iiijdk in pi*OtJlu]ti vse vrecLiioMfite puplre. 4kskomptlra uienjlee po obstoječem tarifu, izdaja ■lutiiizllit na vsa avstrijsko-ogerska in tujezemska trgovinska mesta po najzmernejših pogojih in poNOJM najceneje na vse pri borsah notirane efekte in villut«' 70 do 80% kursne vrednosti. Njen bankni in menjalni komptoir ima zmerom veliko Killo^O vrednostnih p»plrov in opravlja VMako borano naročilo z nuj-kulniitnej^imi poboji.
Dalje j4knilje denarje nu obreatl in sicer daje zdaj :
a) na Giro-Conto (knjižico) 5% obresti brez odpovedi za zneske od 5 gld. do 3000 gld.;
5N °/i obresti proti I5dnevni odpovedi za vsakovrstne zneske.
8  l<* 7 5 j)        90    fj j, T7 1j 5?
b) na blagajnične liste (Kassenscheine)
4Vi°/o obresti brez odpovedi, obresti proti 30dnevni odpovedi.
Za iif/otiiio in <l<irh<i prosto nalaganje glavnic priporoča filijala:
5V>% založna pisma avstrijske hipotekne banke
v kosovih po 100 in po 1000 gold., katera se v .»O letih s polno nominalno vrednostjo p6tem izžrebanja nazaj plačujejo in imajo kupone za 1. dan aprila in 1. dan oktobra;
572% založna pisma avstrijske hipotekne banke
v kosovih po 100 in po 1000 gold., katera se v IO letih s polno nominalno vrednostjo potem iz/.iebanja nazaj plačujejo in imajo kupone za 30. dan junija in 31. dan
decembra;
9 /o  boiie Otoiliaiiskega  Zaklada   od leta 1872., kateri se bodo izplačali 13. tlim i uli j it 1*77. In       <l»n juliju leta,
s kuponi za '/ii- dan januarija in '/is« *la» Ju*'j»; v kosovih po 1O0 sterlinških liber.
Ker je filijala prodajo imenovanih papirov prevzela cn commissiou, jej je moči izvršiti vsako naročilo ]»c» (lii<>> nem klirMU.
Končno iilijala pozornost trgovcev in obrtnikov obrača šc posebuo na svojo samostalno
kreditno družlbo ~a*C
in jih vabi, naj pristopajo.  Programi o organizaciji tc družbo dobivajo sc v komptoiru
filijale na velikem trgu, štev. 23U.
izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
(92—10)
Lastnina in tisk „Narodne tiskarneu.
LB
38^9