Ifllf^ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNOTE las aed except Sundays and Holidays ^ - amVJSSmmXmSTCIBT CHICAGO« ILL., ČETRTEK I. NOVEMBRA (NOVEMBER) 1117 STEV_-NUMBER SI7. ripravc Ogromen požar v baltimoru. wot POSUOVO MCR>,000 POD! /by iVAet ol Oct. 0, l®lV. Vtfktaftoa« a 0. — Združene ive bodo odgovorile "n* nem -no Age ned ruakimt fat itali-rimi armadami, ki pomenijo jjitnje vojne, a ogromnimi ravami ae uvrščanje vsake junarttte žlovežke tUe in goe trikih V virov, da f porazijo Tu je program, o nekaterih fa-|( o katerih ao raspravijaH na predsednika Wilaona in nje-prfga kabineta v torek: (oDfreene poatave, ki dovoli-ji poomožiti armado na 5,000-1100 mož, ki ae atopnjevaje po ->mh vsakikrat aa pol miljona. loiiaaje maksimalne naborne do 19. leta in povišanje Ine naborne ataroati modo 35. leta Preitkava drugega oddelka 7,000 regiatrovaneev, kl prične decembru s namenom, da jih ejo kmalu apomladi v vežba-taborišča. Rotacija tretjega posojila avo-i v prihodnjem februarju, morn $8,000,000,000. , bracno povišanje vojnega dav-1 poaebno na profit v bbnisu. {ikoni, ki omogočijo, da se sni-h produkcija nepotrebnih reči in osredotoči delovna moč na • l ab gradnjo ladij in Icdclo-I noje municije. / . •Velika naloga entente je v tam, [ h pochai pojaie frontah obdržati velike Vpora- na zanadni fronti proti Ame-koom ia zavetnikom. Administracija je cdaj pri vo-[l| priznati, da konee konflikta ni in in da je mogoč boj, ki traja i dve ali tri leta POMOLI, PARNIK IH BLAGO V OQNJU. Več delavoev pogrešajo; $5,000,000. akoda Baltimore, Md. — Največji po žar, kar jih potna zgodovina Bal timora, je izbruhnil v torek ponoči malo pred enajsto uro na pomolu št. 9. Požar je uničil pomol in staro poslopje ca naseljenike V eni uri se je ogenj razširil na pomol štev. 8 in uničil še dva dru-ga pomola. Qb eni ponoči je pomol štev. 8 gorel še a plamenom. Ob tem času je bil tudi britaki parnik, ki je bil privecan k pomolu štev. 8, v plamenu. Parnik ae jo kaaneje pogreznil; štiri mornarje pogrešajo. V splošnem eenijo škodo na $5,. 000,000, od katerih odpade $1,-500,000 na pomole, $8,000,00 na blago in $500,000 na parnik hi blago, ki je bilo naloženo na njem. Devet priataniščnih delavcev Od dvajsetih, ki so delali na par • niku, ko je ogenj icbruhnil, pogrešajo. Seat mornarjev je ako-čilo v vodo in plavalo k obrežju. Močan severocapad je pihal in gnal plamen proti stotinam malih hišic, v katerih prebivajo delavci, kl delajo v pristanišču. Med že -nami in otroci je nastala panika po izbruhn požara, ker so mislili, da so v nevarnosti življenja njih prehraniteljev. iNa vsak način so hoteli prodreti polieajaki kordon, da se približajo pomolom, ki bili v plamenu. na oaem ur, ni pa zvišal mezde« Oe dražbe ne dovolijo poviša« nja meade v tridesetih dneh, te 4 daj bo vprašanja predloženo članstvu, da odloči o glasovanjem. Tako poroča S. Heberlin is Birffala, predsed unije. i Zastopniki ogibališčnih čuva jev in premikačev izjavljajo, so prim o ten i zahtevati pov meade vsled' trajno naraščajoče draginje. Sedanja mecda ja tako Železniški stražnik tovariš tatov. • tf ../7, .i', v . . » POMAGAL JI KRASTI NA ti-LKZNICI Itvršil je umor, da prikrije prej iaje zločine. OgibaliŠčni euva|! zahtevalo povl-f šan|e mezde. NARAŠČAJOČA DRAGINJA JIH ULI DO TI IA-HT1VI. Oe družbe odklonijo zahtevo, poj* de na splošno glaaovanje. Ohloago, HI. — Unija premikar 6tv in ogibališčnih čuvajev Severne Amerike je predložila po osrednjem odbora želesnioam v Združenih državah cahtevo, da jim povišajo^ mezde za petdesft odstotkov. M (Adamsonov zakon, kl je Imel namen preprečiti stavko premikačev in ogibališčnih čuvajev, jq skrajšal njih delavnik od deset *» želesnttklh voa. kl repre- ______ ___ . m . i ' .aivl I M. t LaI« tn lUnlft /4nl.»Uu Chicago, III - Policija ja ia-praševala stražnika Dennis Andersons, ki je bil navaoš pri umoru polieijakega lajtnanta Lavlna, ko je caaačil tatova, ln Anderson ae js podal, da ga js uatralil. Policijski načelnik Sehuetler ln namestnik javnega toiitelja Marvin Baruhart izjavljata, da je naj-hladnokrvnejM umor, kar jih pozna policija. ' Anderson je prisnal, da je bU v avezi a tolpo tatov, ki ao pokradli centira t hoče ln tisočo dolarjev vrednosti. Po lcpovedl Andersons je v družbi treh drugih kradel gumija- navtomobilske obroče la akladi-njem s splošnim ^ ^ ^^ devetlntrld6I-t| 01 cesti in Canalovl ulioi. Med nji-mi je bil tudi William Clerkln, ki je pod ključem ln ja prisnal alo-Naklsdali ao obroče na to-omi avtomobil, ki ga laatuje Clerkln, ko je priiel lajtnant La- K*. • - Anderson jo dejal, da ja videl nicka, da ne morejo prehranje- ^ihajati Lavlna z rivolverjem v vati svojih družin in ne zadodta-je ntti za najnujnejše potrebe. Poleg povišanja mezde zahte - to VREME. Danes lepo ln hladno vreme v Illinoisu; lahki sapadnl vetrovi MŠtf**T I II I g vajo tudi čas in pol sa delo po o- Una, in ga gnal proti kolibi, ki je semurnem delavniku. Unija šteje 20,000 članov. N, plačlbia lestvica je taka kot p sedmimi leti. Stalno naatav premikači dobivajo v Chioagu je pa iskal neko Žtfvllko v tele ZADNJE VESTL UBIL JI 2BXO, NJENEGA BRATA nr SEBE Btoomington, Ind. — 29-letnl farmar Albert Walden je I tvojo ženo, 26-letno Mayme, ni hotela ustaviti tožbe aa sa-to ločitev ln ae vrniti k nje-Najprvo ja ustrelil njo, potem neti brata John Hawkinsa in ie sebe. Tragedija ae je od-»lt na njegovem domu in bres Prod aestimi tedni ga je njego-lena zapustila a tremi otroei in vrolla k svojim staršem, g svo-bratom Johnom ae je name-da gre pe avojo laatnino. ijala •ta aa c avtomobilom in »U dospela dO vrat Waldeno-dome, ata tamkaj stala Wal-»n Prank Meyers. * ilden se je raaveaeHl prihoda kne in jo je Objel Ko sta 'hiio, jo > Walden prosil na da nsj ostafie pri njena Sla J brat je ps aoeU njene ' * hl*e v avtomobil. Ko ae je *rall v hišo, je našel vrata uenjens. Brat je klleal Wal naj odpre, ker nI dobil od-rorV se je uprl a vao močjo in jih vlomil. £aj se je sgo-v »'»Ai, Meyers ns ve, slišal je atrele. [o j« *el v hišo, je nešel brata v veH, Walden ln njegova J* «a ps ležela bUao peči. Zgor ' «1 Janine lobanje je Ml od w. Walden je objel glavo u-f>ne z leviso, ns to je ps atrel v glsvo. ^aldonov oše, ki živi blico si-f 'arms, pravi, da nI preeene v*l*d dogodka. Bin je bil šet taljuhljsn v svojo žsno, ln je pričakoval, ds ae nfksj iarsdnegs, odksr gs "ea zapustila. i4«1« )* v tolhi ca cakonsko lo-n»v«dls kot vzrok, ds ne »*«Jo In ds ravna sirove s ALIIXAXOI POJAfiUJKJO IT A-LXJANI. True traaalatloa filed with tks post-matter st Chlesgo on Nov. 1, 1S17, sa requlrad by tha Act of Ost 0, m: Paria, 81. okt. — Franooai fas Britje hite na pomoš Italijanom, da pomagajo vstaviti avstrijske In nemžke sile aa ltalijanalrih planjavah. M. Jules Oambon naa-nanj a, de upa, da Italijani a pomočjo aliiraneev vstavijo nemžki naval. KONJBNIOA KRIJE NJE. (OMIKA- Truo trsnslstlos filed with tha »ost msater st Chleago os Kov. I, 1J1T, ss roqolrad by tha Aat of Oet. S, ISiT. Rim, 81. okt. — Vojni stan nasnanja, da je bilo danes veš spopadov na gričih ia v dolinah med Italijani In prodirajoAkaž avatrij-skimi ln nsmžkimi šotami Italijanske snote sa kritje In konje-niča dovoljujejo drugim šalam, da ae gibljejo proti novi firtl BERLIN TRDI, DA JE USPEH. True trssalstlos filed with the sssl-ntitcr st Chlesfo on Nov. 1; IJlj,^ se required by the Act of Oct. S, Berlin, 81. oktobra. - Vojal stan poroča, da se kampanja na jtalijanaki fronti raavija po aa-menih avstrijakft in nsmških vo-diteljev. 1,000 INDIJCEV UTONILO. London, |L okt. — P° ** dsftevsju v N stain, v Jažnl AfrOd, je v sobote vihar, ki js divjal šs v nedeljo. V 24 ursh je padlo nad ossm paleev dežja B«ka Umgsni js lilno in ae raalila prek je mnogo ossl Indijcev js vsMko atenlle Central New. Dispel U Johsnnssbnrga, da je de 1,000 Ladijeev, kl ae $8.50 na dan, $3.80 na dan pa do-( biva preddelavee po dnevu. Ualuš. benel ponoči dobivajo po preddelavel pa po $4.00. Ogiba SJre V posebnem odboru, kl je aa*> stavil cahtevo, ja oesmdeaet članov ln zastopane ao vse želssnios, na katerih so za po sij eni organisi-rani premikači in oglbaiiMnl Čuvaji roki in alarmiral je avoje tovari la. Na to je naatopil v vlogi, da lovi tatove. Lavin ja prijel Cler ajužiia policajem sa plaarne. Ko ja Anderaon prišel v kolibo, je Clerkln aedel v gugalnlku, La-v revolver je ležal na mlal, on MED DOMOVtMAEJI ZN ŽIVI-NOEEJOI PRIDE MOOOOE DO nVAViOA EO J A. Denver, Oolo. — Med domovi-ščarjl b živinorejci v bližini vasi Stoneham so strune salo napete in prav nič icnenadljlvega bi ne bilo, če pride med njimi do apo -pada a orožjem, ker živinorejci delajo škodo domovlščarjem ln se obnašajo oblaatno. Stvari ao Uko dsleš dozorela, da js vaak mož v vasi ln njeni bližini oborožen, da brani sebe in Ivojo lastnino. (Ljudstvo živi v at rs h u, ds kateri -vročekrvnež ene aH druge stranke izvrši dejanje, kl povzroči hoj, v katerega bodo aspleten prebivalci na vsi sekeljl Za rsemere so odgovorni zakonodaje!, ki niao sprejeli zakona sa živinorejce ln v obrsrabo do-mevIMsrjev, ki bi nsprsvil konsc vsem prepirom. Ce bo tekla kri, tedaj cedene vsa krivda živino-rejske bsrone, kl hočejo ns vaak način držati nsselnike in domo- fonski knjigi. Andsrson js uvidel, ds pride na aatožuo klop, če ns uide Clsr-k hi, in ja oddal strel na Lavlaa. ___ Anderson js nsrošil Cierkina,^" «1^^ ^ naj beži. larošll mu ja revolver, darken je bežal do Dsvetintrlde-sete oeste ln je vrgel samokres v stransko ulico. Spomnil ae je, ds je pustil avtomobil in aa ja bal iti' po njega. Informiral ja polleljo, da mu je bil avtomobil ukraden. Rekli ao mu, naj prida na poli. eljsko postajo ki naredi detajll-rano poročilo. To je atorll. Medtem, ko ja bil na poatajl, je vato-pil Anderson ln sporočil, da so tatovi ustrelili lajtnanta Lavlna. Polleejl so opazili, da drug drugega gledata nervozno. In ko je Anderaon dejal, da je Ml Clerkln spremljevaleo morilea, ao . zaprli oba. Anderaon ja oetal pri avoji prvi hajki, Clerkin je pa molčal OdloČili so, da ju odvsdsjo k državna-mu pravdniku. Po daljšem ln o • strem lapraševanju je prišla lapo-ved. Clerkln je iapovedal, da so mu obljubili $15, šs odpeljs obroše la akladišša v South Chicago. Dajal je, da ni bU v zvozi s tatinsko tolpo. Polieija js nato araUrala Emil Furbla. Bil js v alušbl kot želea-niški strsšnlk ls 14 dni OdpuAšsn je bil prsjšnjo soboto. Andsrsois je Ml v ŠslssnlMtl službi msnj kot messs dni Polleijs cdaj Išče nekega Cea-nersa, kl je poensn tudi pod ime-Bud". Po Icjavl Cler kina viššerjs proč od psšnlkov in t trudijo, da preprečijo vsak "kon,,,^ -jj^ '. y0 ujsvi uieraina kl Ima varovslt nsselnlkr in de - ^ Ctnaete ponudil $15 vosnlns, moviščsrje, ds jim žlvlns ne dela | pg f|j bU ^^ prl tntvlnl. škode. Vesti z bojišča. Truo traaalatioo fUod with the poetaiaeter at Chicago on Nov. 1, 1*1 T, aa roqulrsd by tho Act uf Oet. S, 1017. ITALUANI SO OOUEILLPOO tTI17JAiEIH MILJ TE-RITOH1JA. (London, 31. okt. <— Avatro-Nemel ae od aadnje srede okupl -rail oaemato štlrijsških milj oaem lja, kl ao ga prej Imeli Italijani Najdlje ao prodrli od Tolminu juiaovahodno od Vidma, kar ana-ša petindvajset mUj daljavo. London, 81. okt. — Oči vaaga aveta ao danea uprte na beneško planjavo v Italiji a središčem ob reki Tagllamento, kjer sa bo po najboljšem domnevanju vršila ena največjih bitk v zgodovini vojne. Nemška armada, kl Ima v avoji posesti Videm, maršlra da* lje proti reki. Drugo nemško prodiranje se vrši od severa, kjer ao Četa generala Buelowa že doaagla zgornji tek Tagllamenta. Ob tej reki ln nsdalaŠ od Vidma ae počasi umikajo šste genersla Ca-•dome, kl požigajo moatovs aa ae-boj, aadršujejo aovrašnlka s sad-njimi stražsml ln brodijo šea na* raalo reko, kjsrkoH js mogočo \ umikajo aa gotovo, daairavno polagoma. ' Medtem pa prihaja angleška ln franooaka pomoš oa prizorišče bližajočega aa hoja. Milltariatl. čna avtoritete lajavljajo, da aa žs povsod pokasuje politični vpliv sovražnega navala v Italijo. S političnega stališča ja torej neob-Ikodno potrebno, postaviti ss od • ločno v bran in rešiti Italijo: Rim ofloljelno javlja o padeu Vidma; poročilo je hladno, kakot da ja logično moralo priti. Bivši vojni stan js bil Ispraanjen ln tv aa ja Isvršilo pe sklenjenem našr-Hovražnik ae nI ekoriatU a ur v mostu, kajti laaa ja M- le Jaod umikanjem bllžanje so-vrtfnlh šot. Vslsd nedavnega de-Šsvjs js narasla raka In aovražnlk ho fatal pe mnsnju vojnih avadan-eev proetj težav, preden ho pripravljen u bitko, kl odloži ga-epodstvo nad beneškimi planjavami Italijansks šets ao la na drugi, sapadnl atrani reke, k jar ae bodo postavili i bran proti avo-jim bivšim zavetnikom. S Karnskih Alp je udrla velika nemška armada na aeverna bone-ške ravnina ln ta armada, kl ae nagko vali naravnost v južnosa-padno smer, tvori vešjo nevarnost kot pa alia, hi ao prt-drle od Sole. Prodiranje armade la Karnaklh Alp ja naperjeno proti okolišu oh eevar-nem dala Tagllamenta, kjer ša nI obrambe ln kjer mislijo priti It* lljanom aa hrbet, preden aadnjl pridejo na zapsdni btsg, sil pa poaneje. Prodirajoča armada je Is kake tri ali itiri milja od raka, kl na dotllnem mestu aavija proti vshodu. Obenem namerava ta armada odreaatl Italljans v Dolomitskem gorovju ln rasbltl vao Italijansko fronto na Tirot- ' Nemško srednje krilo, kl ja vselo Oorieo, je osvojilo In osta-vilo aa eeboj Vidam, strsteglšno želssnško pestsjsMšše. Reka Ts-gl Umen to je ssmo štlrfnsjst milj sapedno od Vidma inenom, da bodo nadaljsvsli prodiranja v dolino Idrije. Ta armada je Štela petindvajset brigsd ua frontni črti ln trideset v re-aervl. Poveljeval jI je general t-apello, kl je bil tudi dobro aa-loštm a srtilerljo. Samo bllao Kanala je stalo petdeset baterij. (Nasproti tsj armadi Ja stal general Henrtquec. Preden je pri-žlo da napada pri Tolminu, js bi-lo potrshno cadržsti čets na Banjšici, da jim ue bo mogoča polil jat i nobsnsgs vojsštva na sever. Topniška prlprsvs so trsjale Šest ur In takoj sta napsdll dve dlvisljl mod Lomom in Kslom. Namen Avstro^Nemeev js bil vre-Či sovražnika ns Vrh, toda Itali. janl so bili v premoči iu ao sa tiv dovratno upirali. Ko ja torej aa-šlo solnoe prvi dan hitita, ol Is bilo odločilne amage, dosegli pa so Nemci toliko,v4a niao mogli Italijani poslati uobetie pomoči brigadam pri Tolminu, kjer ao ae ža aačele operacije. Brigade Banjšlei so kmalu apoanale, da njihova poalelje nevadržljlva aačele so ae mod bojem v svrhe, da dobs holjls obrani posloije vshodno od Kanala* Tedaj ja pa prišel splošni val na umikajoča ae ar padakd so nlanlll a val noatjo skosl 1800 čevljev ko globel ln le tistega dna dali Italijanom uničujoč tyrigade la Rima in Posoare so le pomandransi aovražnlk ja 10.000 mož ln vplenll »00 tuj Tretji dan ao Italijani Šaman po-Hkufculi obdržati višine Jelenika in Sala; uiuaknill so ss los Sočo, igrajoči vlogo aadnjlh straž.M Vesti la Uma pravijo, umikat Amsterdsm, 31. okt. - ls naja perožajot "Cesar prišsi včeraj v Oorieo, Boi je unllll, oziroma opleail del m sata In odvedsl s saboj j Mvslstvo." H • Uradna peroMla. Berlin, (nočna depeša 110. | < ča|$ 14. armade ao vaele dem. Prelnjl sedel glavne janaka armadne oprave nam padel v r.»ko š«stl dan oparasll Naše dlvUlje . . jo neodporno In kljub tsžai dalje po planjavi proti mentu. Umikanja premi aovraŽne armade gra počaai narasle rake, čss katero laaajo par kifcjlb. Naša lata, kl so drla a Karnaklh Alp, ao atopl na val fronti na adaj hite proti aavernamu delu Taglfaineote. Rim, (poročilo dna 30. okt.) — Včeraj ae ja nadaljevalo umika« nje nalih 1st v nova postelje. Čete so Willis mostova laa Sole in •kf^krfcjs nsši h ssdnjih straž a« aadrial« sovražnika. Naš« ka-v si arija js v dotiki s sovrslniml »prednjimi atražaml. Angle* dobili ta lagnhlll Va- II. okt — Nemei niso poskušali sadnjo aoš napasti oaemya, ki ao jim ga vseli Ane- IZREDNO VISOKA ODiKOD-NINA. ■Italijanska armada na JCraan gleM na yprslkl fronti Dansa po- ja v največji nsvsrnostl, ds jo aajams srednjs nemško krilo, kl sdsj drvi proti jugu In sspsdu. V depošsh s fronts porolsjo o velikem trpljenju božellh Italijanov, kl ae morejo boriti a nsd-llovslkiml tele vami napram po-dečsmu jlb nemškemu elklonu Pri Tolmina aa Mil Italijani aaj- ^UjufiT pravicam, ki se ssjamče-ne nsselnikom in domovttšsrjtm, spuščajo živinorejski baroni njih I - črede na pašo kot ob času, ko it Ohieage, 111. — M letni nI bilo nsselnikov, ds livlns uui \rmm Mtodwell jo v aprilu 191$ čuje aedei ns polju. Ksr živins ponssrečil. Prllel je v dotika f ae požre, pa pohodi. C« js ns*-l- |«vo slektrično žleo In js bil ahe- nlk atrsžil soč In dsn avoje polj', raj elsktroduelrsn. Valsd pone^ tedej se mu Je posrečilo prsvočs- srelbs je pobal>ljen aa vss sveis Porelevslss rOtterdamskegs II- odgnati nepovsMJone goslr Uvt dni sta "Nleunra Rotterdamsebs Coa- Ko se nsselnlki apocnall, ds ne Tožil je ca odškodnine in pe- rant" Jsvlja la avstre-Jtalljansks opravijo nič a lepo ba-d«. se c- rotniki se mu rrlcnall $25^100 ol fronte .ledsče» rir^r.^ _ liv:^^^ ^jo^ «vrmtr.ki hloi od. ČUDEŽNA OTU+OUA. Js bilo znsne da » kaaU lUlIJ^I SStrZ post role neaelnik. New Orleans. La~ZdrsvslW tsm le dve brigal s msjbne r^ Tske so sdsj rssrsers tuksj. i« se psšletnl AanU Mseke Urecall vsak trenetok so Ishko dogodi, ds poči pušk s kot znsmonje zs splo-šne msščevslne vojne. majhen koššek kosti ns nogi In ge porsblll v njeni brbteniel aa vee. serve. Xelesnlee v Tolminu tvorijo ve Ane talke ss kensetrssijo. M od t«wt ss Imeli IteUjsai mošno armado na planoti Bssjšls« a ns- ruša maršal Haig, da so Nsmel rscvlli nekaj topniškega boja lea nol, toda protinapadov ni bila. Z ostalih krajev frunte nI nil no-vsgs. lieadon, 31. Okt. — Belgija k o m osle Psaehondals, kl js bilo ellj sedajo llaigova ofrnsivs, so An* gioU dobili In cops t Ugublll ka kor JsvlJs vojsl stan ls Borilna. 11 alg" v nspsd js Ml levrlen se-vsflne od lolf-mleo Ypree l(ou-lora. vshodno od Yprsaa, In Ka-nsdlanl ao v(»dlll Imi J. NeaMJs isgablla 8.000000 Wsshingten, 41. okt. — Po atah ia &vl*e js nedsvns tsgs Le-, i ai ,, leia'r T iT. j ^ iRNE JEDNOTE "PROSVETA" 26S7 Se. LmwmdmU At——, Chieago, lili—to. "THE ENLIGHTENMENT" Org— ef lb SlwwU W>tjjwnl Beaeit Seototy. Datum V okUpaju » pr (S»»te»k«r 30-17 ) i HM*I, i« reel je 9 Urn dmmrmm poLkle l UM, M TM M USUTI Ibt. ^thajadnevno razen ssSelj to | A SLOVENSKE NABOPNE PODPORNEJEDNOTE Bglaaer pa degovQro. Bokopiai aa na mfajo. Narodnima: Z*672. je najevet-lejši primer te vrste. Slednjič pa je zemlja v tem groznem boju ojpija in za. S stmjajočo se lavo je zalivala avoje rane, drug nad drugim so se kopičili ohlajeni kamenlti ičiti, in tako si je zemljiTv ognjeni kovač-nici skovala trden oklep, ki ga hočemo z geologom Stuebelom na-zvati "povrtni oklep zemlje.'1 Iz kristalastih hribin se je zgradil ta močni oklep, saj se skoro vse snoVi strde v lepih, svetilk a j o-čih se kristalih, kadar se ustalijo iz tekočin; kristalasti kapniki po mokrih kraških jamah nam pričajo o tem in lepo rumene krisUla-ste iglice, ki druga ob drugi rastejo iz vročega raztopljenega žvepla, kadar se začne hladiti. Tako si je ' Penelope - priroda gradila Bkorjo-obleko in jo v ognju zopet razdirala ter v hudih notranjih bojih čakala ženina, da jo osreči — življenja I In ko je bil dovršen njen poročni oklep, tedaj je padel raz njeno deviško telo meglen pajčolan, ki ji je dotlej zastiral grudi, iz vročih par se je sesedla, ohladila in ^gostila voda v vseobsežen ocean — in tedaj je prišla zemlji» po-ročna noč. Obiskalo jo je življenje. vadeče* ^aroživljea^ Kakor najdenčka, ki n,,, £ ve pokoljenj«, življenje na zemlji. V Z davninah praveki JfcJ* vse* sredstva, ki pa nič ne pomagajo in še morda škodijo. Pač so v najnovejšem času iznašli cepivo proti grili in koleri iz umorjenih kul tur tlatih glivic, ki bolezni povzročajo. Cepivo učinkuje kakor pri cepljenju koz, a ne učinknje tako dolgo. Cepiti kale osebe, ki pridejo vede ali ne vede po svojem poklicu z osebami obolelimi na grili ali na koleri skupaj. Tudi na j se v vsaki bolezni, kadar gre ss grižo ali sa kolero, pokliče fdravnik, ki lahko uspešno vpliva "na potek bolezni. Proti griži imamo zdravilo, ki osobito pri gotovi vrsti griže pomaga. Kar se tiče drugih vojnih bolezni, še nekaj kratkih opazk. Trebušni legar (tifus) se Širi tsko kakor griža ali kolera. Ver. K90 priprave eo splošno teke or proti koleri ali griži. Črni legar (Flecktyphus) js bil prejšnje čase rejjbii spremljevalec vojska. Prejinje čase so ga sme trail ss selo nalezljivo bolezen, ki ae lahko tndi po zraku liri in se mieNli, de je zato na njem toliko zdravnikov in bolniikih strežnikov zbolelo. Nalezljiv je io danila, pač ee pe ne Uri po zraku, marveč po mrčesu, ki pije kri; u-li in stenice ga Širijo. Črni legar zato oeobito razsaja v prostorih, kjer je sbranih veliko ljudi. Mrčes' se mora zato pobijati in u ničiti. v » Koze eo v zadnji francoski voj ni jako razsajale. V Nemčijo eo jih zanesli vojni ujetniki. Koze sa jeke lahko, nslesejo ker, eo glivice* kl jih povzroče, zelo trd ne in sa raaširijo tndi lahko po zraku, parila, obleki, pismih itd Proti kozam se je izkazalo ceplje lije koz. . Ge natančno in modro rabimo opisana sredstva, se nam nalezlji vih bolezni ni treba bail. teri prirodoplsci r prihodu življe nja na zemljo. ^ Kakor Odisej, ki je preroma daljave mnogih pokrajin in deže in slednjič po borbeh in zmotnih potih srečno naiel domovino, ravno tako je baje prispelo življenje na zemljo. Zvezdni utrinek se je-utrgal nekje v vesoljstvu in po vesmimih blodnjah je prietal na neii zemlji, noseč na svojem hrbtu šivljenske kali tujih svetov. Kakor oplodi gibka semenska živalica okroglo jajčece, Uko naj je tedaj oplodi meteor neveeto zemljo. Lepa, veeoljetvo spajajoča je te misel — a Šalibože — samo misel 1 Problem o postanku življenja bi s to razlago preložil samo na druge svetove, v nepristopne dalje ve-aoljstva, ne da bi se bili njegovi rešitvi ni za korak približali. Nam, ki iščemo samo zgodovino zemlje, naj za danee zadostuje dejstvo, da se je ns njej nekoč v nedoglednih davninah všgala i skrp življenja. Kako |n zakaj f — kdo bi si upal neoporečno odgovoriti t Tedaj pa se je jela ^z morja dvi gati tndi prva kopna semlje in razdirajoče prirodne sile so iz njenih odkruikov dna morja zidale prve skladovite plasti vrhu prvotnega oklepa. Tudi te prve usedline go ie kri-Ntalastega lica. de vednd se ponavljajoči izbruhi Ure, bližina vročega jedra, ogromni tlak, a katerim so pritiskali vsi v poznejiik dobah naeUll skladi na U najnižjo in najglobjo podlago: vai ti vplivi so morsko blato preobrazili v krisUlaste hribine: gnajss in skrilavce. Pri tej nasilni preobrazbi pa eo se* uničili U so obledeli skoro vsi livljenelri ostanki, zakopani v tek Le nejasni ffvljenoki sledovi so Is vojalkega pisma. . . Gospod I nam ohranjeni ia pre veka sesslje, zdravnik pravi, da mi tiči krogljs ] vse osUle šivljenske sgedevinske v hrbtenici ln mora tndi tsm o- dokumente so izbrisale surova pristati, ako bi jo ve« vzel, bi bila rodne sile. U gotova amrt. K sklepu pisenjs Ko se Je v §mm' da . . da moje pismo do- stalila spe ■drevo do vee, kakor mo Je mlatsat zdravo zapustilo t" (Dalje prihodnjič.) ,*ilr^ame1fne dobe »Uroživj jonskega veka se zovejo zapoM no od sterejfth do vedno JS DOPISI. Brooklyn, T. - Večk jem « že lelal prilike čuti so,i kanmdaU za župana v New YorJ kn, Morris Hillquits in ta pri se ml'is ponudila dne 23. oL 6re. V dvorani Labor Lyeeumz kUri se je vrlil shod, je bilo' tisoče občinstva. Da ste jih vkk. kako so z navduienjem pozdrav li HillquiU, ko ae je prikazal govorniškemu odru. V vsem n govern govoru ga je spremljtl ve likanaki aplavz navzoče množi« Rayno Uko je vladalo navdušenj na ulici; pural naš bodoči f^ HillqnH, so grmele množice po licah. i Kot izgle4a, Je navdušenje HillquiU med newyorSkimi vol ci veliko, in je precej upanji, zmaga na dan Volitev šestega no vembra. Z veseljem čitam v slover listih razprave o republikanski deji med Jugoslovani in org ciji S. R. Z. H Čas bl bil, da se tudi druitva Greater New Yorku zganejo in možnosti pripomorejo k veleko ristnemu delu. Naše društvo Brstsks ZveaM 140, S. N. P. J. ims že lepo število članov. Morda kdo izmed našihl članov sproži kako dobro idejo pri j prihodnji društveni seji. Društvo selo pogreša rojak« Martin 8t?rka, ki je odšel k vo-jakom. BU je eden najaktivnejših članov. ■ član društva Bratske Zveze. Nekaj odieejgkega ap srli nek* Vsi dopia je prišel ri prirodopisci v prihodu Življe- U včerajšno izdajo prepozno Vodovodni monter (Plumber) ss v nemščini imenuje Waaserlei-tungs Monteur) Trinidad, Oolo. - Meni m 'ProsveU" Jako dopede u poduk delsvskegs ljudstva Ker se večkrat nahajam na potovanju, nimam prilike dobiti "Prosvete" v roko vsaki dan. Toda vselej, ko se vrnem, pregledam vse številke eno po eno, da vidim, kaj se dogaja med Sloves- flHHHHp Četudi Hrvat, me selo zanima gibanje med Slovenci in "Prosv* U" mi Jessto najboljše sred-stvo. Priloženo vsm pošiljam nino za nadalnjege pol leta Mike livtda. Girard, 0. — Meseca oktobra is je vršila prye seja delničarjev S. D. v novemu Slovenskemu Ob Uj priliki Je predsedniki D. du,ki jle* menda edini ln P^ ^ pozdravil navzoče člgne: 'W m vrfi nrva seja v S. D. v Girar- prva sejs nda venski dom v Ohiju. St je dt?* mnogo dela hi Stavba nam ■■■■■■■žrtev, leda prsmagaHsmo vse ovire. Dan« smo lahko noaoeni as uspeh m* ga dela ..." , Pri otvoritveni »Uv^t«^ meli dohodkov $1732.86,Jzd^f no«. Z. -J. V m mi tAt prta«"« £ Jih dniHv. m bodo h«14 M p ^SUr-tro* Uro 8. D. wltto ■ « u m* »»s- draltr. » »1 okoHH, o. Jok* ^ prifls b <,om"' tt e Je v neizmernem času u- mož: - — in umirila prva ^ ^ as te » t zemlje, raaledimo prvU «ensi A**™ ledvoumne »ske ttvUenia trenotka pesakllsi Ustaaovlteaa u aprila VRV Ukorp. IT. Jualja 1MT Hfl^ v M liiiuou. Q LAVNI STANi MtT-M WX LAWN DA LS ATE, OH1CAQO, ILLINOIS. UFAAIfX ODBOB: Prodaodaik: Joka Vogrte, bos 100, U Salte, UL L |Wpr.d.,-.iallM J. Btsikovil, A. f. O. < bo« M, Oiiard, Kaas. II. Padpr«l«Hlalki Jolof E«kolJ, M» lwl»| Ata., So. Cktesgo, IU. Tajaiki Joka Vordorbar, IT0I Bo. Lrtašate Avo, Obteago, 10. btefsjalki Aatoa J. Torbovos, P. a Bos 1, Oisoro, I«. ZopUalkart Joka Molok, «00« W. list Bt., Okisago, UL NADBOBNX ODSEKI « Jola A»broli«, Ul bos, Oaaoasbsrg, Pa. -Paal Borgov, T4l — 1«! St, U Balte, IU. F. S. Taaokor, ITI Aksajr Avo, Bock.prlng«, Wye. , POBOTNI OMBKl Aatoa Hrast, tli — MU Avo., Mow Datetk, Mlaa. Joto Badltok, boa Ol, B*ltkioa, Pa. Budolf Ptetortok, AM bos, Brldtovllte, Pa. Jakob MiktevlU, L. Bos I, Wlltesk, Pa. IL Potrevlok, 148 is Bate Aro., Oolliaweat, a Joto Sevevtalk. _ Uiom BDBATinZi ». J. Eora, IL D„ M0I Bi. Glali Av«, Ctevstead, Obte. VBB DBNABNB XADBVB Df BTVABI, ki M Utojo gL aprsvn.ga odbots la E N. P. 4. saj aa polivajo sa saatevt JOHN VBBDBBBAB, IMT-M Ss. Lawsdate Avs, Obteago, UL PBITOftBB SLEDE OBNBBALNBOA POSLOVANJA aa pelUjaj« aa asatevi _ _ . _ JOlE AMBBOtlC, Bos Ml« Oaaoasbttg, Pa. BADBVB PBBP1BUIVE VSEBINE, W ela Jtt ISŠUI ptva la druga ia* slaass, aa pošiljajo ss aaalovi < ANTON H BAST, »11 - Mik Avb* Now Dslstfc, Hlaa. VSI DOPISI, rsspravs, Iteaki, aaaaaatla HA M "prosrsto" m pošiljajo TOEWI0TVO ••PBOSVBTB", MIT—M So. Lawadate Avs, Obteago, lUlaote. VBB UPBAVNlSKB BTVABI, aaretalaa, oglasi, ss polilJaJo sa naslon UPBAVNlSTVO "PBOBVBTB", MIT—M Bo. Lawadate AvOh Oblsags, »L V korosposdsnsi • isjalltvoai E H. P. J, erodaltovam Is sprsvalltm "Frosvoto" so rablto kaša arsdalkov, »arvsl aaplllts sadov, kl J« I« aava-dsa, sko loUte, da bo vsaks stvar kit ro rsteua. Bojo glsvadgs opravnsgs odbora so vrtijo vsako prvs «Mo Is Irotjl tolriok Chioago, DL - Motni Samuel Patifo je hotel spletati prek vrtnih vrat, pri tem mu Je spodletelo in obviaei je med dvema atebri-čema ta vrat •a mojega prijatelja Louia l»ir-mana, kateri J« pred tremi leli »ival v Nokomlau, 111., in pume* j • ja Uvel menda nekje v drlavl < >hlo ln tedaj aem ališal, da Je o-enjen nekje v drlavl Pennslyvs-nlja. Če kdo li med oenjenlh rth kov V« M njegov naslov, prosim, da 0)1 ga naanan! aH pa naj ie mi aam prijavi na muj naslovi Pavel Blatiš, Mattery M. 3«7th Field Artillery, Camp Taylor, Louisville, Kentucky. (Oot. 81. No v. l.SJ.) NAPREDEK. "Prostata 1 piše m blagostanje ljudstva, Ako m strinjaš a njeni-mi Idejami, »odpiraj trgovce, kl oglašajo v Proaveti. V salogi imam vm aa. vsakdanja potrtbššl-st po šmarni atal ANTON E0RMXS, la Mvljsnj* Jo krsss«, pole« v«, sslja ss oasgs, ki Js v**val svoje mtedaaUku dobo. AU bsMso J* | vato llvljsojs, ako »te awgoto v valili mladik teli saasmsrllt Is prelomili sakoa aaravs, kl sts po sate so*l popivali la sa«o«arjeli • svoja tolof Ako si« io dslsll, Isdal si« as* ks bl Hi«rsll biti polsl mo i |S livskaostl. »teki, ia^toetiS a* vlivsi« vossljs svojoss Write-aja la s«vid«i« »H ®as,»» moi asjll od vs*. JUVITO TABLBTB MS» vn*>o va*. mit, «ko jI- daste prilik". Oa* VI* wrsds te vs* Uovsks, sko s* jim podvrtois, la X^Htoe^JIkrtt- asi« vlivati. Es as*«J tet* 'teta prlrod^gs strsvlte dobit* aa •« dalsr, to* ■*v«J#v pa a« I dolatjBv —M*• |*Ut*s*vs ravst i 10« vsi, poHJ« po a* vso krsjs. Juvito Laboratory SOUTH HILL, I Branch « I OTTSSUS4S. ri IMA SAWTALA IW SEZBSVt IWjfMj p toboto dn* S, n rso0 Spisal Jote Ambroži*. Od spodaj v čumnstl js ps sedela Anica na ležišču iu strmel s v noč. Njeno mlado srce je stslo na razpotju. Stric jo ljubi, to je vedela sedaj jasno, ne ka-kor sorodnik, ampak kakor fsnt ki hrepeni po dekletu. In Alfonzo — inlsjši je, in lepži, in tudi njega ima rada, ako jo ne bi ljubil, jo rte bi tako lepo narisal. Občutila je neko teanobo v areu in sama ni vedela zakaj, -- začela je ihteti. In iz njenih lepih temno rujavih oči so začele teči prve solze — ljubezni — brez vsakega vzroka. e Par ur hoda od Strževlne, proti zapadu ae stikata skupaj dva hriba, med katerimi se vije ozka deželna ceata. Na enem iz med hribov stoje podrtine gradu, na drugem cerkvica le dandanes. Debele bukve pokrivajo hriba in ozka vrzel, ki jo je naredil v stoletjih hudournik, drži kakor prerez v ravni črti od vznožja naravnoat do cerkve vrh hriba. Strugo hudournika, ki služi deloms tudi sa stezo, imenujejo že dandanea Lisičji prelaz. Potniku, ki gre po tej strugi proti cerkvi, se zdi, da hodi skozi velik predor. Vejevje debelih bukev se strinjs visoko nad teboj kakor obok. Proti vrhu hriba, na mali planjavi, ne dale« od prelaza je Imel oglar Gažpar svojo kočo. Ogla-ril je po gozdu, postavljal kope in žgal oglje. Bil je samec in za zunanji avet se ^e malo brigal. Ko je nekoč izvedel, da so Francozi goapodar-jl, začelo ga je to peči. V mladih dneh je bil vojak in zdelo se mu je, da je nemogoče premagati avstrijsko vojažtvo. In kadar je nesel oglje kovaču v bližnjo vas, je govoril samo o tem. Pri važkem kovaču so ze zbirali navadno kmetje iz vasi, tako da je imel vedno dovolj poalužalcev. "Ako bi mogli pregnati francoske fantažine iz dežele, verjemite mi, dobili bi denar in veljavo," je pripomnil neki kmet. . "Denar dobimo lahko že popre je, ako hočemo kaj podvzetl," je rekel kajžar Mezge, ki je bil vedno več v gradu in farovžu kakor doma. "Kje bi ga dobil T" ga je vprašal zaničljivo Gažpar "aaj ni človeka, ki bi dalrza vse Francoze deaet krsjeerjev." "O, dal bi dal tiaoče in ie več," je odgovoril Mezge in se nasmijal skrivnostno. t "Kaj hodiš z besedami kakor mačka krog vrele kale", ae je razhudil kovač. "Povej, ako kaj vel, če ne molči t" in aunil je z nogo kladivo, da je odletelo v drugi kot Jtovačnice. "Jaz hodim z besedami kakor mačka krog vrele kale," se je razgrel Mezge, "kaj mislil, da bodem naravnost povedal vae, da bi me vlekli pred sodilče. Ne, ne — Mezge je zvit." "Kedo te bede izdalf" je ugovarjal oglar O sipe r. "Ako bi ae res kaj zaslužilo, in nsiemu cesarju pomagalo, sem pripravljen danes udariti." "Is delale morajo!" je pripomnil trdo kmet, na klopi, "meni ao župnik tako rekli in oni ve* do, ker ao učen goapod." "Mani ao izpili vedro vina," js za javkal drugI "Laže!," je dejal kovač. "Vzadnjič ai rekel, ds ao ti ga plačali." "Skoro nič niao plačali, vino je bilo ataro približno trideset let in ie moj oče so ga naredili. Sedaj je iel pa v francoska grla." "Ill, hi, hi," ae je zasmejal tenko Mezge; in njegov tanki bledi nosek se mu je le bolj povesil. "Pri vlaki priložnosti se kregate. Da bi bili alolni, povedal bt vam ln vse preskrbel. Ako bl danes povedal, gotovo bi v teku Itirinajstih dni visel v večernem vetru na griču za mestom. Hi, hi, hi, poznam vaa, hudiči." Obrnil se je in odiel. Tiho je bilo nekaj časa po njegovem odhodu. dokler nI kovač zaničljivo Izpljunil, "de nikoli ga nisem prav mogel, vedno se smeje po ju-deževot" "Več pa le ve kakor ml*," je pripomnil Oa-iper. "Saj lahko, saj se vedno lile krog farovža in gradu," je rekel kmet na klopi. "Ako je denar iz grada, ga ne maram," je rekel kovač odločno. "Krvav je." Tako so ae shajali kmetje po vaaeh in ugibali, kako se rešijo Francozov. Od nekod je pihalo v ogenj, ali vaak je molčal. Kajti prelom spovedne molčečnosti ao Imeli za velik greh. Po onem večeru v lopi, je profeaor Andrej ležal dolgo v jutro. Spomnil ae je vaeh podrobnosti prejšnjega večera, in akoro sram ga je bilo. "Trden aem bil kakor akala napram ženskam do aedaj, pa se zaljubim kakor žeatnajatleten poba-lin." In i*kal je vzroke, da ai olajša vest. "Preveliko je krvno norodatvo, — koliko lana bi vnelo, predno jo toliko zgladim, da jo lahko vpeljem v družbo meni enako — — —" Norec, modroalovje i>odučiijei, aam hI pa tak bedak, "lakti je premišljeval v postelji, pod oknom jc pa Šumela jablana." Čemu ae vplral. ko vendar podlcžcš, mu je kljuvalo v možganih. Prišel je na pravo misel: "Odpotujem in vae hode pozabljeno," in jablana je sopet zašumelS kskor v posmeh. t »poldan pri jedi jc dejal bratu: "Jaz odpotujem v par dneh. Ti Ic šc povem kedaj, da mi prenkrbiš vos." "Kam nc ti mudi. aaj «i rekel, da imaš še leat tednov čaaa," ne je aečudil brat. Andrej t»l Imel takoj izgovora pri rokah, pogledal je po omlsju In njegov pogled ne je arečal z Anlčnlm. Njen obraz jc hit hlcd ln žlica ji je omahnila v roki. "Mogt^c šc ostanem. vo šc nineui odločil." jc zajecljal "za goto- "Meni je prav ljubo, ako oetanel," je rekel brat. Čemu bi vedno tičal v knjigah. Odpočij ae!" "Bom že ie videl," je odgovoril Andrej in gledal na krožnik. Ni ae upal dvigniti glave, boječ ae srečati le enkrat s Aničnim pogledom. "Nič drugega niai kakor navaden podel izdajalec," si je očitsl. "Vzbudil si ljubezen v nji in sedaj jo izdajU." "Kaj ti je, da ne jel," je vpraiala mati hčer. "Imam dovolj," je priilo komsj slilno iz med njenih prebledelih usten. Tudi ole se je osrl v njo. "Ako si kaj bolna, ostsni danea doma; že požanjemo brez tebe." "Sej mi ni nič," je rekla Anica in odila v vežo in od tu na vrt. Vsedla se je v vrtno lopo in naslonila glavo na mizo. "Sedaj pravi, da gre, ko vendar ve, da ga ljubim. Prekmečka sem mu--—" in telo ' se je začelo stresati v joku. Po vrtni stezi so ae zaČuli Jioraki in na vhodu lope se je prikazal Alfonzo. Imel je slikarsko pripravo pod pazduho, gotovo ae js namenil, da bode tn v mini risal. Pristopil je k Anici in jo pobožal nalahno po glavi: "Kaj ti je Anica!" Zdramila ss je in sram ji je žalil obraz. "Nil," je dejala skoro osorno, vstala in otr-nivii si solze, je odils proti hili. ■Gledal je nemo za njo in na obrazu se jnu je poznalo, da trpi. Vsedel se je na prostor, kj^r je sedela poprej ona, podprl ai glavo z roko ip ae zamislil.--- Potegnil je črez nekaj čaaa risbe k sebi, izbral eno izmed njih in ae zagledal v njo. In ku, ki je priiel z orlom Francije Črez Alpe ig atal že v mnogih bitkah, ao začele kapati — solze. "Ljubim jo in brez nje mi ni živeti," je za-mrmral in postalo mu je tesno v lopi. Zbral je risbe skupsj, jih zsnesel v ikedenj in odiel črez vrt. Na potu med poljem je vgledal profesorja Andreja, ki je lezel počasi, zatopljen sam v svoje misli. Alfonzo je spremenil pot, da ga nebi doiel, ali srečal. Sam je hotel biti s svojimi mislimi — ssm. Ob cesti, koncem pota, je stala kapelica s sliko, katero je on naslikal. Postal je in se zagle-dsl v Mhdonin obraz. "V ljubezni aem te alikal in aedaj trpim radi nje," ao mu iepetele ustnice. Pristopil je tesno k sliki in zspisal t "Qui est celsT" (Kedo ai tif) Gledal je nekaj časa alike in zaiepetal: "Saj niai mati božja, za kar te ljudje molijo in tudi ne to, za kar aem te naslikal — boginja evetlobe, Id prihaja v temi aveta, ampak pekel, ln nebesa meni, hudič in angelj ob enem--- In kakor da bi hotel prositi sliko zs odpu-ičanje, ker jo je razžalij, je zapiaal v drugi kot "CeVeat pas elle!" (Ssj ni to ona). • Od vazi aem se je začul glas roga in Alfonzo je skočil Is kapele in hitel črez polje. Pri vodnjaku na dvoriiču je vgledal Anico. Pogledala ga je prijazno hoteča ga odikodovati za osorno besedo v lopi, in on ae ji je naamejal zopet vea afeččn. ' Na'eHtlSb že atali vojaki v vrsti, ko je prihi-tal in stotnik ae je ravno pripravljal, da izdift"po* valje. • "V teh vaaeh," je dejal atotnik in pokfczal proti Cerovikemu hribu ae zadnje čaae dogaja, da so naŽi vojaki napadeni v nočeh od neznanih ljudi. Noeoj v noči zasedemo vasi in kedor se na vti klic ne vstavi, ga vstrelite." Stotnik se je obrnil in četa je odkorakali sa njim. " 'V'" ' ' ' -f ' Krvna osvefau Prosto predelal Fr. Mrovftov. . Kakor ja rekel Mezge, da l*hko dobi orhlje in denar, je tudi isvriil. Privlekel je bil nekaj težkih pušk in jih rasdal kmetom. Vaiki kovač je tudi vsel eno in ga vpraial: "Kje je sedaj ie denart" Istega dobimo, ko dovrlimo delo hi, hi, hi," ae je zasmejal Mezge. "Vrag s teboj in tvojim smehom," je dejsl zaničljivo kovač. Kmalu se je začelo kazati po okolief, da nekaj vre med kmeti V tej ali oni noči so bHi napadeni vojaki in so morali bežati. Daai ao pazili na vsak gibljsj kmetov, vendar niso mogli nič pronajtl. V vasi s imenom "Težka vods," so pregnali in pretepli vojake, ki so zbežali proti mestu. Vrnili ao ae drugi dan, ko ao še kmetje delali po polju ln aa jim smejali. Poaaprli ao nekatere ali dokazati jim niao mogli ničesar. Na večer, ko so imeli vojaki sssesti vasi, stemnilo ns je polagoma, ter ss naredila, jasna lepa poletna noč. Tiaoče svesd je migljalo na nebu, in hladsn, lahen vetrič je plaval po osračj^ V Lisičjem prelazu je bilo čuti skakanje polhov, ki so se podili po bukvah polnih lira. Koncem prelaza v hribu je ssdel oglar Gaš-per in prialuikoval v prelazohodnlk. "Saj so rekli," da pridejo noeoj, je govoril aam sebi, in sopet poaluhnll. * Is prelaza ae je začulo pokanje preperelih vej in Gažjer je zamrmral olajševalno: "Gredo vendar.** 1 Stekel je proti koči in as vrnil is njs s eelo butaro pušk. , Is prelaza je začela stopati eela vrata mol In pred njimi je drobencal Meage. "Hi, hI, hi, GO-per, noeoj jih pa dobe v naši vaal po njih pasjih bulah, hi, hi, hi." "Ne amejaj aa mi vedno s istim hudičesim smehom," ja sa godrnjal koval s glaaom, kl je bil luti kakor daljni grom. "Vsdno godrnjal je ugovarjal Mezge," me-ne veaali, ko bodo jutri govorili v okolici .* V Ce-rovcu so jih Franeosje najbolj iskupili. Poesdli so ss krog koče in saleli izdelovati načrt. Mezge se je ponudil, da pojde naprej In vss ovohuail. "Ako ma Franeosje vjemo, povem jim, da ao kmetje v ozadju, Ur me lspuate,* js mialil lepo, potihoma Mezge. {Konee prihodnjič.) (Nadaljevanje.) Preteklo je že pol ure, odkar je zadnji džigit izgubil se nam v temi, a vedno ie amo ležali tiho in mirno. Kakor kača aplazi se zdaj naž eaaul na pot, ter uho zlekne na zemljo. Hipom začuje ae tudi od tam tripotni zaduhli glas ple-šca, — previdno zlezejo plastuni iz svojih skrivaliič, varno vodivži konje za seboj. "Rebeta!" pravi eaaul, "predno preteče dve uri, zaduhli bodo naiinci te vrage, ter jih vrgli na zaj, — tedaj proti nam. Časa ne smemo zamujati. Zajašite 1 Naprej!" In v prejinjem redu smo dalje jezdili. — Po dolgem, neumornem jahanju dospemo do toriiča, kjer je bilo posekano vse drevje. Ozka stezs se je vila tu črez krečje in kamen v preduhaato dolino. Tu se ustavimo. ' ' «. • "Rebeta!" prAvi easul "doli v jarku stoji hutor mojega kuna-ks. Razjažite, in da ste mi mfrni. Jaz pojezdim v dolino, ter jo pre-iičem. Če bode varno, zažvižgam trikrat, na kar odjezdite za menoj." Poakakali smo raz k6nj, privezali jih, ter polegli v travo.' "Cuj Nik," pravim staremu Za-porožcu, '.'poznaš li Bejovega ku naka tu dolit" "Da, poznam ga, šimen; gotovo ste ga že vsi videli na naii pro "Čaaa imamo dovolj; lahko nam tedaj, stara duža, kaj poveš o onem dečku." "Radovedni avet, kot atare ba be," zagodrnja atarec. "Kaj naj vam povem f Za Ali-Beja ae zove ter je rodom Lezgijan. -— Nekda; v .prollih časih imelo je Črčen ako pleme rabuko z njim, kar je pa tu v gorah kaj vsakdanjega Vsaj znate, da si ti rokovnjači žlice, kradejo izpred ust; potem se stfepo in prične ae klanje, ki traja leta in leta. Od kar pa jih ims Šamil pod avojim palcem, od lolili so, vsaj za časa vojne, oso-bne mržnje in krvave osvete, ka kor jih zovejo sami, — da ne bi ikodiU občni atvari. In istinito zdaj hodita najzagrizenejia ao-vraga drug poleg drugega v boj Boga mi, dokaj je teh pasjih dlak ki zbog navdušenja do svete stva-ri, kakor ji pravijo, opuščajo brez lokavoati, brez verolomatva osebne razprtije, ter se posvečujejo občni ideji. Drugi pa, — in teh je večina, — vdali ao ae le proti-voljno Imanovemu ukazu. Bijejo ae aicer a svojimi neprijatelji sku« pno proti nam; imajo jih tudi za vrle dligite, ki ao jako vdani Ša-milovej atvari, — a na skrivnem jih, kolikor mogoče, izdajejo na-šincem, ter ai tako služijo lepih novcev. Kadar iz-zs grma ubijejo kakega krvnega sovražnika avoje-(a, obdolže nas plsstune uboja in ropa; tsko nam tedaj ie pomore-jo k naši slavi, in Črčenci se nas boje, kot vrag križa; ob enem pa se ie osvetajo nad sovražniki, ter si polnijo pohlepne žepe. Ds, da, svita živsl so ti prokleti Gorci!" "Tem pripada tudi Ali-Bej. Čr čenči ga Imajo za najbesnejžega protivnika naiincev; in on je pameten dovolj, da si čuvs oni glas. Poleg tegs je eden najboljih lazu-čnikov, (ogleduh) našim generalom. Marsikatero lepo vsot ico za-sinili si js le s tem, ter zakopal jo v svoji jazbini j marsikaterega Čr-Čenča, ima on na avoji veati; nekaterega je že pobil, ter tajno oropal ga. Dokaj srebro-kovanih kindža-lov, vintovk in laik isvrstnega dela poznam, katere je zviti Lezgi jsn prodal nalim častnikom. — A najzvitejii liajak pride enkrat v past. Nekega dne zalotijo ga itirje črčenci, ko je ba hotel sta-reiino, katerega je bil ustrelil is zsseds, oropati orožja. Lezgijan, uvidi da mn gre za kožo, ali vsaj za poitenje, ko bi mu isfel leH den svedokov, jame se obupno boriti S štirikrat večjo ailo. Črčenci so ga boteli v jet i žlvegs, da mn, kot običajno, odero kolo. To je največja nabava tem rokovnja-Aesa. Ker so bili Itirje, so ga napadli uprav lenlvo. Slučajno naletiva nanje s Bej-Mursinom Ne-kaj čaaa gledava to'ialoigro, a končno mu ponore v a — (Vence smo pobili, — tedaj niao ničeae >gli raznaiati, kar ao bili vide-H. Tako je Ali-Bej oatal časten, ter na dalje čnval al svoj |H*tcni is. Od tedaj pn je nalemu Beju kot kunak veren in vdan z dušo in telesom, in dal bi se zanj razse kati ua kosce. To vam je tedaj mož, ki stanuje tu doli v hutor ji; kmalu ga bodemo videli." "Ima merda Lezgijan svoje že ne pri sebi t" vpraša Andrej, glav ui volokit, (ženski lovec) wftj sot nijl. 'No, no, tu ne bo nič za te, dečko," zavrne starec. "Babe svoje ima onkraj na Sakatalskem. — Hišo ima zidano lezginski; dva poda ima, ter plošnato streho. Nn vnanji strani ima pužkarnice. Okna in hodniki gledajo na dvorišče, kjer ae nahaja tudi vodnjak. Pri tleh 80 konjušnice, a z njimi zvezan je drug dvor; kateri obda ju viaok zid. Sem ponoči zaganja go-v edoin drobnico. Ves hutor leži konec globeli na nekem skalnatem obronku. Obdajajo ga grape in druge naravne ovire, da se v sili stari liajak s svojima sinoma in itirimi hlapci lahko dolgo brani in uspešno celo proti npogobroj-nemu sovragu. Paajeverec si je že prihranil lepo vsotico, a bogastva ne pulča nikoli ali vsaj redko v svoji duplini; poiilja ga raje v gore, ali pa ga zamenja za ruske bankovce. Sploh pa so vsi tu doli dobrodušni dečki, ki se kot veči na Lezgijenov, prokleto malo brigajo za koran, (turžko sv. pismo.) --Ko frridemo k njim, manjkalo nam ne bode niti vina, niti i ra-kije, in uverili se boste, da glede pijače Azijatje nikakor ne zaostajajo niti za naj bol jim Grebenskim kozakom. — No, sedaj- poznate kraj in ljudi, kakor jaz sam. Mi rujte zdaj in jezik držite za zobmi, da ne preslišimo esaulovega znaka." "Prokleto je hladno tu gori!' godrnja Ivan, "daj mi malo raki je, Simen." "Prav, brate," zavrnem jaz, po-davši mu steklenico z žganjem, 'le potrpi, kmalu se bodemo greli." *■' Molčite deca!" zarenči jezno stari ZaporoŽec. "Tropa starih, veičih plastunov ležimo tu na vražji zemlji; obdaja nas les, kjer za vsakim panjem lahko čepi deset Črčencev, deset pravim, ne eden, — pa iepečemo, kot starke ali mala deca; a niti straže izpostavili nismo. Zdi se mi, da scfai tam v gošči čul pokati les." "A kaj le: volk ali šakal, ki *e je zbal našega glasu/' pravi I- k klepetanje. I Nik , J' »tvujte, bratci in J**1 Krenem jo doli, * „ £ van; "počasi ae človek privadi nevarnosti, ter je malomaren." "Sto hudičev!" kolne htarec, "taka malomarnost naa lahko stane življenje ..." "Bravo, stari Nik!" zadoni zdajci krepak glas za nami. "Zdravstvujte, bratoi!" "Črt in smrt!" zagromi ZaporoŽec, vzkolebavii se kvišku, "kaj aem dejal?" Kot bi trenil, bili smo vsi na nogah ; kindžali vzplamteli so iz nožnic; — že amo hoteli skočiti v grmovje, kjer se je čul glas. Hipoma pa izstopi možak visoke postave v burki in baiiku, ter gre naravnost preti nam.' "Zdravstvujte deca!", na novo pravi oni glas; "vtaknite nože zk pas. Ko bi vam bil sovražnik, ko bi vam škoditi hotel, boga mi, ne bil bi Niku dal končati pripovedke." Na to sname baiik, pristopi k st areu, ter vprsls t No, me vendar ie poznaš, stari razbojnik f "Črtovi sin!" vikne razsrjeni starec. "Kaj vraga dela tu, Ali Bej, zdaj, ko te Bej-Mursin išče doli v hutor ji t" "Ha, ha, hal" krohoče se Lezgijan, "te li jezi, starec, da sem prehvatil vas stare lisjake T — Le hvalite Boga, da niso bili Abreki, ki so vas prestregli* kajti glavami se vam potem, vrag me vzemi, nekoliko dvomljivo gugale na vratovih 1 Moje povesti niai Imš ala-bo pripovedoval, stari Nik," — nadaljuje smeje se potem, "a vse eno ne bl bil vrjel, da ae vaa, stare bandita, nenadoma lahko sale-ze. Pravim vam, pa da štiri sto korakov v okrogu ni nič kovralnega, — to, da vaa umirim; že davno ovadila bi mi bila paa, ko bi bilo kaj nevarnega v okolici." Rekli se obrne, sa njim sta sta la orjaka paa; oči so ae jima svetile, kot žarko oglje. "Prsv ima, Ali-Bej, prestregel si nas, kot bedasto deco. A kaj vraga, da aa po noči, o tako pozni uri klatiš tu gorif" godrnja ZaporoŽec. "Boga ml, pač si čuden, vrla duša atara!" smeje ne Lezgijan. Nemara ti drugo pot raztolmečim to; za zdaj naj ti zadosti to, da aU me pan navadiš na vašo sled, in ds sem nekaj čaaa poalušal va- Z^enši svojo dvoeevk* I S0' f^f P*ma JTJ M v temi. 'Vsi vragovi!" lu« - I Z*Porože,, "še zdaj * J J« *»sačil Azijat ZdJ J« pri kraji masleni,.« 7sM P«* pri Rusih). Ti Pete/l «Jov, na pot, Andrej, M J te ae po tleh in jetik J zarohni potem; "da ne u,i J pripeti kaj takega, vr«. J nu, popustim svoje rokodeJ na dušo, grem v samostan ] nijavi halji pokorim ra J Tiho smo sedeli zdaj, tel h dogovorjenega znaka J je jelo zoriti, ko iz globeli! mo trikratni znani pisk nai ko, katero je esaul imel nai zvojega knuts. Kolikor J ho, plazili smo se, konje vj uzdo, po divji stezi proti | ju, kjer sta nas čakala J njegov kunak. Nastanila J na dvorišču v malem pošlo] tleh. 1 Tri dni in tri noči bavili I tu z lenobo. Obilo ho naa bl videli z jedili in pijačo, dal paali in redili si trebuhe.! Ali-Bejevi hlapei so nam J lo pomagali povživati žgal redko smo ves ta čas videl la; plazil se je z Ali-Bejeml belih in gozdu, ali pa je ] Či v sosednji avliji shajal Sultan-Erkiovim. — .Mi J varni, kakor v Abrahamovi ročju, ter stregli telesu z v J gočim. I Bilo je četrto jutro, - J motim, na četrtek. Zunaj jel ja burja, da dober in pošti zara, (gospodar) niti svoji ne bi bil izgnal iz hiše, -J vo, uprav pasje vreme je J ko pride esaul. Obleko je ini trgano, dživjske (obutev) J Ijeno, nogavice rszdrapanel nikakega počitka je bil aefl kor trava; strahovito so se 1 rile oči. Niti besede ni r.irl vrgel do cela premočeno I pek legel spat. I Tiho splazili smo se iz J te, ter ogledali si sedla z I njem in orožjem; dozdeval nam je vsem, da bode škorci našemu predpustu. — Na I skliče nas esaul v sobo. Kol vstopili, sedel je Bej pri ogli nogah je imel tople lezfil nogavice, ter nemo zri v fl co. Na nasprotni strani od je sedel Ali-B^ ter puiil il ge, srebrnokovsne črkeske I pred njims sta stali ogromn gruzijanski, napolnjeni z I rakijo, a tik njiju je ležali kajeno meso ln črkeski sir. no sta pila in jedla oba. Boi da si videl iz čsše vleči prt ga Lezgijans, boga mi, m« da je vrl pravoslaven kou kakor pa zagrizen moslemin "Rebeta!" prsv!esaul,"t in tri noči delsl sera za va» noč prežil sem v mrtvaški na pokopališču, kamor tn* do vratu zagrebel moj kuni ko so se Oorci posvetovali groblji. NoČ in dan lazila in temi lopovi, stokrat tairta glavi, a vi ste lenuhovali t pa pasli si trebuhe. In da mi pomagsls Ali-Bej in Suit* kov, niti danes ne bi znal 0« namere. Vsi naši lszunčki pi nili so repe med noge, ker * Sejkove osvete. A jaz *m jM šel do zoba, sam rešil prvimi ni del naše zadače. Dobro 1 poalušajte moje poročilo I pamtite je, ds vaak 'm *] celo kož« ln zdrsve kosti od istega boja, lahko poroča ri stanu, kaj se kuha tsjnefa C nam vaem odrobe črepine.P« me navzlic veliki nevarno* kunak to vlogo, pa vae »por®® jade načelniku." (Dalje prihodnji J Bnhtna. glavica J»ne*k = „1 pravično .ni mamr s«■ aa vedno večji koa ^ lončka: "U čaksj>^ L^. dance zvečer ns-- U mami obliž iz >n B hiš večjega!! kaditi tillma* Ibykua Wgars f j •♦La Oaaera nuMAM AUBOBAJJDW