gujinim plačan* v gotovfnL Leto LXXn., št. 41 a LJubljana, ponedelfek 20. februarja 1939 Cena Din 1.- vsa k dao popoldne Lzvzemfc nedelje ta praznika — InseratJ do 80 petlt vrst a om 2. do lou vrst a Dto 2 50 od 100 do 300 vrst š Din 3, veća in sera U petlt Trsta did 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — ^Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopis] se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBA VN1&TVO LJUBLJANA. Knafljcva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-23 ta 31-2f Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st 65] podružnica uprave: Kocenova al 2. r~'ofon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10JL SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica t LJubljani št. 10.331 Konferenca balkanskih držav: Poglobitev sodelovanja z Bolgarijo Bolgarija se je prepričala, da Balkanska zveza ni naperjena proti njej, ker je njena najiskrenejia želja ustvariti mednarodno prijateljstvo in solidarnost Izjava Kjnseivanova Bukarešta, 20. febr. Snoči ob 21.45 je prispel v Bukarešto turški minister za zunanje zadeve Saradzoglu s spremstvom. Na postaji so ga sprejeli zunanji minister Gafencu, višji uradniki zunanjeg-a ministrstva ter člani turškega poslaništva. Ob 22.18 je s posebnim vlakom prispel predsednik grške vlade Metaxas. Na postaji so ga sprejeli podpredsednik vlade Cali-nescu, zunanji minister Gafencu ter osebje grškega poslaništva. Z istim vlakom je prispel jugoslovenski zunanji minister Cincar-Marković s spremstvom, ki so ga sprejeli minister za zunanje zadeve Gafencu, jugoslovenski veleposlanik DučićJn uradnittvo veleposlaništva. Jugoslovenski zunanji minister Cincar-Marković je ob svojem prihodu v Bukarešto izjavil predstavnikom rumunskega tiska, da je zelo vesel, ker je prišel v Rum unijo, ki je toliko napredovala za vladanja Karola II. in ker se bo lahko seznanil s člani rumunske vlade. Konferenca Balkanske zvezo bo nov člen v dolgi verigi iskrenega in prisrčnega prijateljstva, ki veže Rumunijo in Jugoslavijo. Temelj miru na Balkanu Bukarešto, 20. teb. e. Vsi rumunski listi poudarjajo velik pomen sedanje konference stalnega sveta Balkanske zveze, ki se je sestal po spremembi vlad v Turčiji, Rumu-niji in Jugoslaviji in po imenovaniu novih zunanjih ministrov v teh državah. Predvsem naglašajo, da je bila po zadnjem sestanku stalnega sveta Balkanske zveze v Ankari cela vrsta važnih mednarodnih do-podkov, napram katerim mora Balkanska zveza zavzeta svoje stališče. Prav tako poudarjajo, da so na Balkansko zvezo ob priliki njene ustanovitve gledali v ostali Evropi z nezaupanjem, vendar pa ji je uspelo, da se je utrdila kot sredstvo miru na Balkanu, tako da je lahko za zgled ostali Evro- pi. Zatrjujejo* da je Bolgarija, ki je doslej s precejšnjo rezervo gledala na Balkansko zvezo, sklenila, da poglobi svoje stike z njenimi članicami, ker se je naposled prepričala, da Balkanska zveza ni naperjena proti njej in da je sredstvo najčistejšega pacifizma, ker je njena najiskrenejša zelja ustvariti mednarodno bratstvo in solidarnost. Rezultat tega je bil tudi solunski pakt, ki predstavlja prvi pomemben korak za konsolidacijo Balkana. Balkanski sporazum je nastal spontano na podlagi skupnih interesov balkanskih držav, in je kljub vsem mednarodnim dogodkom in pretresiljajem ostal trden ter je danes pomemben mednarodni faktor v južno vzhodnem delu Evrope. Balkanski sporazum ne temelji samo na političnih zvezah med Jugoslavijo. Rumunijo, Grško in Turčijo, temveč tudi na širokem gospodarskem, socialnem, kulturnem in moralnem sodelovanju teh držav. Carigrad, 20. febr. e. Bolgarski min. predsednik in zunanji minister Kjuseiva-nov je podal predstavniku carigrajskega lista >Džumhurijeta*, ki je potoval v Bukarešto, izjavo, v kateri poudarja velik pomen skupne obrambe balkanskih držav. Rekel je: Mi gojimo prijateljska čustva napram vsem sosedom. Prijateljstvo s sosedno Turčijo je najstarejše in najjačje. Tako združene balkanske države ne morejo biti već orodje tujih sil in se kot take spuščat i v politične pustolovščine, S takim nazi-ranjeni o obrambi svoje posesti je postala misel balkanskega pakta realna. Ta pogoj balkanskega pakta najiskreneje priznava-1 mo. V takih prijateljskih odnosih nI dvoma, da se bo s časom rudi naš narod znašel v tem sporazumu. V atmosferi prijateljstva In s temi iskrenimi željami se že sedaj prištevamo zraven. Nova revizija čsl. mej ? Za vzpostavitev direktne železniške zveze med Podkarpatjem in ostalim čsl. ozemljem LONDON, 20. febr. e.»DaiIy Express« poroča, da se v Berlinu pripravlja revizija češkoslovaško-madžarske meje, ki je bila določena po dunajski arbitraži. Po tem načrtu bi Češkoslovaška odstopila okolico Nitre in mesto Nitro, Madžarska pa bi odstopila češkoslovaški koridor, ki se razteza zapadno od Nitre do Komama, in bi Češkoslovaški na ta način omogočila boljšo zvezo z Dunavom. Zatrjujejo tudi, da skuša nemška vlada pregovoriti Madžarsko, da bi Češkoslovaški odstopila Košice, Užhorod in Mukaeevo zaradi vzpostavitve normalne železniške zveze Pod-karpatske Rusije z ostalo Ceškoslova-j ško. V tem primeru bi romunski petro-1 lej lahko prevažali do Bratislave, od tam pa s posebnimi ladjami po Dunavu v Nemčijo Sestanek Mtissolinija, Hitlerja in Franca Sestali se bodo bržkone v Milanu, kjer bodo raz* pravi jali o zaključit vi španske drža vi j. vojne Roosevelt pričakuj** nove zapleti jaje ? Zaradi vznemirljivih vesti iz Evrope bo skrajšal svoje nadziranje pomorskih manevrov London, 20. feb. e. Po vesteh agencije »Asociated Press« e Floride službeno poročajo, da se bo predsednik Roosevelt v kratkem vrnil v \Vashington zaradi najnovejših poročil o dogodkih v svetu. Doznavajo, da vsebujejo vesti, ki so prispele predsedniku Rooseveltu, odkar je odpotoval iz \Vashing-tona, da prisostvuje manevrom ameriške mornarice, možnost novih zahtev totalitarnih držav v najbližji bodočnosti. Po teh vesteh bi totalitarne drža\e postavile svoje zahte\*e z grožnjami namestil po diplomatskih potih. Prve vesti o tem so se pojavile na sestanku Roosevelta z novinarji ob njegovem odhodu v Key \Vest, ko je dejal, da ne more točno določiti dneva povratka s križarenja po morju zaradi vznemirljivega mednarodnega položaja. Izjava Rooscvelta, da se bo vrnil z manevrov, je po mnenju londonskih kregov nov dokaz, da se ameriški predsednik za,-veda resnosti položaja v Uvropi. Današnji londonski listi poudarjajo, da je bil Roosevelt točno informiran o položaju po svojem londonskem veleposlaniku Kcnedvju, ki mu je tudi angle:ni J<»rdan°, irta predvsem nalogo, da izpoMluje obljubljeno amnestijo, teikcča pa je v tem, ker je gene: al Franco že pred dnevi objavil zakon o politični odgovornosti, ki je izredno strog in po katerem more postaviti pred sodišče vse Španec ki so bili p:d republikansko oblastjo. se povsem negotovo je, kakšno stališče bosta končno zavzela predsednik španske leputiike Azana m Negrinova republikanska vlada. Usti so objavili, da je Azana odklonil Del Vayov poziv za pevratek v Španijo, razen tega pa napovedujejo, da bo objavil proglas, v katerem se bo odrekel predsedstvu republike in pozval Špance, naj odlože orožje. Trdijo tudi, da čaka na uspeh misije francoskega senatorja Leona Bernarda in angleškega agenta Hod-gesona v Burgosu, nakar bi šele zavzel svoje končno stališče. Prav tako govore, da bo odstopil kot predsednik republike, čim bosta Francija In Anglija priznali vlado generala Franca, V nasprotju s tem se je po vesteh iz Madrida Azana odločil, da se prihodnje dni vrne v Španijo in da bo ob tej priliki sklepal s člani republikanske vlade o nadaljnjem postopku, iz njegove okelice pa se niso mogla dobiti nobena točna pojasnila. V vsakem primera se zdi, da ne bo prišlo do kake odločitve v Londonu, Parizu in Madridu, dokler ne bo senator Berard izvršil Svoje droge mMJe v Bnrgo*u. Pred zakl|ti2itvl}o premirja London, 20. feb. e. »Sundav Times« poroča, da je treba v ImahVtn /vključitve-premirja v Španiji. V angleških diplomatskih krogih smatrajo, da bo iVe-1,'rinGiv* \-lada. kakor hitro bo obveščena od zunanjega ministra Del Vaya o razgovorih, ki jih je imel s predsednikom republike Azano, pristala na zaključitev premirja, če general Franco obljubi splošno amnesfijo in zajamči, da bodo vse tuje čete zapusti-ls Španijo. List pravi dalje, da bosta zapadni \e!esili zahtevali od generala Franca, naj ne pristopi l: protikomunističnemu pnktu in ne skjene nobene vojaške zveze z Italijo ali Scmčijo. Za angleškega vele-\ pcslanikc, v nacionalni Španiji bo imenovana ugledna politična osebnost, ki uživa splošno priznanje in razpolaga z velikim gospodarskim in finančnim znanjem ter r.kušnjami. Smatrajo, da bo to lord Swin-ton. ki je bil do lani minister za letalstvo. London, 20. febr. AA. Listi so mnenja, da je priznanje vlade v Burgosu po Franciji in Veiiki Britaniji le še vprašanje časa. rSundav Expre-ss« trdi, da bo premirje med republikanci in nacionalisti skle. njeno bržkone do konca februarja. »Ob-»erver* tolmač' diplomatsko prizadevanje Francije in Anglije takole: Obe državi sta sklenili priznati vlado generala Franca de jure ii» de facto, istočasno pa bi cMast Negrinove vlade nad republikansko Španijo ne prenehala in bi jo franco-pko is anglfška vlada še nadalje priznavali, če bi republikanci sami spoznali, kak/en bo izid vojne in bi se prenehali bo-i iti. bi bila Angliji in Franciji prihranjena neugodna naloga, da odreče republikancem priznanje njihove suverenosti, ki jo še uži. V310. Vzpostavitev prometa med Francijo in Španijo Beadajre, 20. febr. a. Na hendavski železniški postali so bila včeraj pogajanja med francoskimi in španskimi nacionalističnimi železniškimi predstavniki Pogajanja se bodo bržkone v kratkem končala s spoi-azumora o vzpostavitvi železniškega prometa med Francijo in Španijo na progi Hendave—Irun. Prihodnji četrtek bo ekspres Pariz—Lizbona že vozil skozi Irun. Upati je, da bo meja v najkrajšem času odprta tudi za ostali železniški promet. Burgos, 20. febr. AA. Tukajšnji politični krogi pričakujejo, da bo zaradi vzpostavitve normalnega železniškega prometa med Francijo in nacionalistično Španijo pri Irunu olajšana tudi rešitev vprašanje o repatriaciji beguncev. Odpust nad 15 »Gotenjec« je priobčil v svoji zadnji številki to-le beležko: »Katoliška ja\-nost iz Kranja apelira na kranjsko mestno občino, da se izvrše nekatere spremembe v imenovanju cest v našem mestu. Med te ceste spada brez dvoma Tvrieva cesta. Če vemo, kaj pomenja Tyrš že za brate Čehe s svojo pogubno $\Kap razgibana masfcersde, kl se je razvij.-, fc ▼ znaku planinske razigranosti in prijet noge planinskega kramljanja ter rajanja. Tako amo Mariborčani tudi letos prime no pospremili Kurenta in se približali kon ou letošnje predpustne dobe, ki nam je prhu ia« polno zabavnih prireditev in dru 0a prijetem, včasih pa tudi manj pri k' nih predpustnih presenečenj Mariborčani smo se navzlic vsem gmo nun težavam precej uspešno pretolkli d zaključne tretjine meseca. Upamo, da bo Ido prijadrali do pepel mce s popoinom* -praznim Žepom. Letošnji predpu3>t nam p« je precej temeljito izpraznil. Najlepša maska j* bila i^pa Marto Kukovčeva, ki Je dobila prvo nagrado najlepša pa skupina Afričanov !n sicer ga AmbrotJceva, Rudezeva, Gala in Maruši-deva Za kraljico bohemake noči je bila izvoljena gdč. Sonja Pertotova, ki je dobila 364 glasov. Tekmovanje v smnški štafeti 4*10 km Prvak dravske banovine je ISSK Maribor — Tekmovanje v znamenju polomijenili smučk Lep kulturni dogodek Predavanje prof. dr. Slodnjaka o gonilnih silah Cankarjeve literarne tvornosti Maribor, 19. februarja Z občutkom gioboke pietete se je poklonil kulturni Maribor Cankarjevemu spominu ob predsnoenji počastitvi v polni dvoranj Ljudske univerze. Tako nam je pripravila Ljudska univerza s proslavo 201etnice Cankarjeve smrti lep kulturni do srode k. ob katerem so se polnostevilno zbraU častilci Cankarjeve umetnosti, njegove besede hi poslanstva Predavatelj prof. dr. A. Slodnjak iz Ljubljane nam je v globoko zajetih mislih predečil izhodiščne gonilne sile Cankarjeve literarne tvornosti. Ob vzvišenem liku matere-svetnice, mladih VT-hniških doživetjih in občutkih, spo polnjenih s poznejšimi dunajskimi vtisi, si je Ivan Cankar začrtal svoj svet, svoje svetišče, kamor ni bilo dano vstopiti nikomur, ki ni zajel vsega našega življenja v tisti globočini. kakor ga je Ivan Cankar. I. Cankar je segel s svojo tenkočutnost-jo v vse odtenke slovenskega življenja. Njegov religiozen svet je nekaj povsem svojevrstne ga. Tukaj je visoko povzdig-njena podoba njegove matere, ožarjene v svitu svetniške gloriole. Njegovo krščanstvo je odsvit najnaturnejšega versko etičnega pojmovanja, ki pričara n. pr. lahko V podobi na jna vadne jšega zemljana lik Kristusovega božanstva. V logičnem sestavu a taksnim široko obcirtenim doživljanjem religioznih vrednot je tudi njegovo motrenje in ocenjevanje socialnega stanja in socialnih položajev. Gori rta klancu živi narod, ki je po vsem svojem bistvu dober in plemenit. V tem krogu je izluSčil Ivan Cankar svo-Jsasaabza hierarhijo. Čisto na vrhu je pre- vzvišeni materin lik. Sledijo hirajoče po- I dobe poetov ln literatov, ob katerih se poživlja spomin na prerano umrla Ketteja in Murna. Potem so se tukaj potepuhi, berači, hlapci Jerneje ve podobe, znanilci nove dobe. lepšega življenja. Iz njihovih podob govori L Cankar sam. Onstran klanca pa >e druga hierarhija Cankarjevega etično socialnega vrednotenja slovenske družbe. Tukaj so župani in župniki, predstaviteljl posvetne in cerkvene oblasti, potem učitelji Sfiligojeve, Krivčeve, Kačurjeve ter Jermanove vrste, dacarji, poštarji itd. Zanimivo je, da dopušča Cankar pri župnikih in učiteljih stik z narodom na klancu. Dosledno z vsem tem pojmovanjem je začrtan Cankarjev odnos do naroda (hlapec Jernej), saj je v njegovem imenu razglašal ideale svobode, resnice ln pravice ter celo prevzel nase njegovo prebridko usodo (grešnik Lenart), pa tudi do ob-cečloveške skupnosti, saj se razteza Cankarjev idejni svet preko meja naše zemlje in našega rodu. V drugem delu Cankarjevega večera pa je ljubljanski režiser Ciril Debevec z globokim vživetjem, toplim zanosom m učinkovito prepričevalnostjo recitiral nekatere odlomke iz Cankarjevih del (Moje življenje, Podobe iz sanj, Grešnik Lenart, Kurent, Hlapec Jernej itd.). Iskreno ie doživljajo občinstvo ob sočnem zvoku besede lepoto Cankarjevega jezika, nedosežno prostranstvo njegove misli. Kulturni Maribor ni stedil s priznanjem predavatelju in recitatorju. Zeli si čimveč takšnih večerov. SK Železničar tudi v Ljubljani ni bil poražen VSerajžnja nogometna tekma med SK železničarjem in SK Ljubljano zopet neodločena Maribor, 20. februarja SK železničar je včeraj gostoval v Ljub. Dani, kjer je odigral proti ligaškemu moštvu SK Ljubljani prijateljsko nogometno tekmo. Za gostovanje Železničarjev v Ljubljani je bilo v mariborskih športnih krogih veliko zanimanje, saj je SK železničar že v nedeljo teden dokazal, da spada k eliti slovenskih klubov. Potek tekme pretekle nedelje proti SK Ljubljani je nudil sliko moči SK železničarja. Zapisali amo, da bo železničar tel letos lepe uspehe, ako bo igral v takem stilu kakor preteklo nedjeljo. In se nismo motili. Motili pa so se tisti, ki so nekje zapisali, da je Ljubljane Igrali neodločeno 0:0. To je aH celo tremi? (da je bila igra surova). Ka ta naBtn so skušali zmanjšati uspeh Seleznttarja. Takšne pisari je pa so že. tenlčarji ovrgli sami s tem, da so v sami Ljubljani, kjer so morali kloniti pred SK Ljubljano celo zagrebški Gradjanski ter drugi odlični Klubi, ki tekmujejo v ligi, v tekmovanju z Ugaškim moštvom SK Ljubljane igrali neodločno 0:0. To je uspeh, ki ga ni mogoče zmanjšati z nobenim izgovorom. S tem, da je SK Železničar igral z Ugaškim moštvom SK Ljubljane v Mariboru in v Ljubljani neodločeno, je SK železničar dokazal, da je slovenskemu zastopniku v ligi vsaj enakopraven. Hegemonije Ljubljane je v nogometnem sportu vsaj zaenkrat konec SK Železničar je v Ljubljani nastopil skoro z istim moštvom, kakor preteklo nedeljo v Mariboru. Tudi včeraj so vsi, brez izjeme igrali zelo požrtvovalno Ko bi bilo maio več sreče bi se lahko tudi zgodilo, da bi porazili v sami Ljubljani njenega zastopnika v ligi. Veselo predpustno rajanje sobota je bila v Maribora živahna Maribor. 20. februarja V Korentovem varstvu in zaščiti je zalajal Maribor preeknočnjim do rane ure, Ves Maribor je ba na predpustno soboto ir razigranem karnevalskem veselju. Vsi lokali dobro obiskani slasti kavarne. Na vseh koncih in krajih mestnega središča in periferije neštete prireditve m predpustns ra-janjs. Višek pa je dosegk velikopotezno zamišljena reduta matičnega Sokola v v&eh dvoranah Sokolskoga doma. Vsi prostori Sokolskoga doma so bili okusno in bogato okrašeni. Velika dvorana je bila vsa v nekem posebnem blesku in sijaja izvirne, razkošne dekoracije. Povsem je bil prirejen oder. Luči so y*e okolje jt oudMo neko po» sebno čarobno M n Večer je privabil nešteto krasnih, slikovitih mask, ki so se pred-stavile občinstvo v učinkovitem, pustnem korzu. Najlepše maske so bile d etažne posebnega priznanja. Tako razkošno slikovitega večere, kakor je bife letošnja »Bohem-ska noć« matičnega Sokola, Maribor zlepa ne pomni Ves čas sta vneto likala Nago-detov jazz iz Ljubljane in jazz \Vhite star a Maribora. Prelep potek večera Je prinesel zadoščenje v&em, ki so tako vneto In požrtvovalno sodelovali pri velikopoteznih pripravah za to »Bobetnako noč«. Pivkova sokolska družina, ofgenkfkeo« v Sokolskom društvu Maribor L pa je imela svoj večer v telovadnici iole aa rezervne Etiroditov jo bila gduta* • yt» Maribor, 10. februarja Na klasičnih tleh pohorskega smučar-stva je bilo danes dopoldne tekmovanj« v smuški štafeti 4 X 10 km za prvenstvo dravske banovine, ki jo je organiziral in izvedel zimskosportni odsek ISSK Maribora. Tekmovanja so se udeležile od 8 prijavljenih štafet 4 in sicer po ena Smučarskega kluba is Ljubljane in SK Železničarja dve pa ISSK Maribora. Proga je bila tako izpeljana, da sta bila start in cilj pred kočo na Klopnem vrhu. Vodila je najprej e mimo falskega ribnika do T «aških bajt in nato do obronkov Miz-nega vrha ter navzdol do Lobnice. Od tod je sla mimo kolonije ter preskočila potok Crnava in se nato vzpela do močvirja in dosegla cilj pred kočo. Višinska razlika ;e znašala 120 nx Ze do prve predaje si je ISSK Maribor zagotovil po svojem nedosegljivem prvaku Fanedlu naskok 3 minut. Za njim Je predal izvrstni Ljubljančan Kapus, v večjem razmahu sta sledila Herič (Železničar), ki je po par absolviranih kilometrih zlomil smučko ter nadebudni Jev-šnikar (ISSK Maribor II). Vrstni red se je pri drugi predaji spremenil v toliko, da je Ilovarja (Ljubljana), ki si je tudi polomil smučke, prehitel Kuhar (Železničar). Pri tretji predaji je tekač ISSK Ma- ribora Legvart v odličnem času povečal naskok za 10 minut Sledil je Ljubljančan Korenini, ki je potisnil Kramarsiča (Železničar) zopet na tretje mesto. Zadnjih 10 km je šubic (ISSK Maribor) priboril svojemu klubu še večji naskok in sicer celih 12 minut Sledil mu je Rus (Ljubljana), ki se je tudi polomil smučke, nato Muravs (Železničar) in Skrget (ISSK Maribor II) Najboljši čas je dosegel Karel Fanedl (ISSK Maribor) s 50.19. Po končanem tekmovanju so se zbrali tekmovalci in udeleženci današnjega prvenstva v koči na Klopnem vrhu, kjer je g. Golubovič razglasil rezultate in razdelil zmagovalni ekipi ISSK Maribora krasna darila. Pa tudi ostali tekmovalci so prejeli spominska darila. Končni rezultati so naslednji: l. ISSK Maribor (FanedL, Simčič, Legvart, Subič) v času 3:35 03. 2 Smučarski klub Ljubljana (KaDus. Ilovar, Korenini, Rus) 3:47.13: 3. SK Železničar (Herič, Kuhar, Kramar-šič. Muravs) 3:54 23; 4 ISSK Maribor II (Jevšnikar, Hren, Kompara, Skrget) 4:26.46 Tekmo, ki je potekla brezhibno, je organiziral zimskosportni odsek ISSK Maribora, s svojimi zaslužnimi funkcionarji Golub ovi če m. Purkelcem, Radijem, O. Po-lakom ter T Voglarjem na čelu. ie prva Sokolska kreditna zadruga bilanca kaže, da je bila ta sokolska ustanova nujno potrebna _______ borska sokolska župa. eno društvo iz celjske župe z vplačilom din 9.100 zadružne glavnice. Hranilnih vlog je zadruga prejela din 85.104 din, kreditov pa Je Izdala din 03.140. Celokupni letni promet znaša din 246.876.40. »Sokolska kreditna zadruga«, ki je član Zveze slovenskih zadrug, si je nadela še posebno nalogo, da Izvede med sokolskim članstvom takozvano >Kolo štednje 1941«, katere glavni namen je štediti za H. vsesokolski zlet v Beogradu. Doslej je v ta namen zbranih že nad 5.000 dinarjev. Pri nadomestnih volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik Friderik Degen, podpredsednik Ferdo Pre-log. člani: Lojze Struna, Jože Mohorko. Josip Bratož in Anton Požar. Namestniki dr. Šalamun Franjo, Sasel Gregor ter Rojnik Ivan. Nadzorni odbor: predsednik dr. Milan Gori še k. člana Anton Kumperščak in Anton Paš, namestniki dr. Teo Zbrizaj, ravnatelj Krejči Anton ter Kristjan Per-tot. Mariborski Sokoli so z ustanovitvijo »Sok. kreditne zadruge« pokazali veliko razumevanje za pereča gospodarska vprašanja m je samo želeti, da se ta akcija nadaljuje pod geslom: »Gradimo in dogradimo lastno sokolsko zadrugo!« Zdravo! Maribor, 19. februarja Pred otobrim letom je bila na pobudo marib. sokolske župe ustanovljena »Sokolska kreditna zadruga, ki je letos uspešno zaključila svoje prvo poslovno leto. V pisarni sokolske župe so se zbrali sokolski za drugar ji, da slišijo poročila zadru-ginih funkcionarjev, ki se kljub težkim gospodarskim prilikam niso strašili izvedbe smelega načrta — ustanovitve samostojne sokolske gospodarske ustanove. Led je prebit, razvoj in razmah te zlasti za naše obmejno ozemlje prepotrebne sokolske ustanove pa zavisi sedaj od dobre sokolske volje, razumevanja naših obmejnih sokolskih edinic ter posameznih sokolskih pripadnikov. Letošnji občni zbor »Sok. kreditne zadruge* je otvoril in vodil neumorno delavni predsednik upravnega odbora br. Friderik Degen, ki je v svojem predsedniškem poročilu orisal razvoj zadruge v njenem prvem poslovnem letu, ko je nova sokolska gospodarska ustanova prebrodila vse težkoče, tako da ima danes vse pogoje za nadaljnji razvoj in obstoj, že prva bilanca nam dokazuje, da je bilo uresničenje te zamisli nujno potrebno, saj šteje zadruga 79 Članov zadružnikov z 187 deleži. K zadrugi je med drugim pristopilo tudi 34 sokolskih društev, nadalje mari- Iz Jetnišnice je hotel pobegniti Ženi je naročil, naj mu preskrbi dve žagSci — Načrt se je pa izjalovil Maribor, 20. februarja Svoboda je največja pridobitev civilizacije. Za svobodo hrepeni sleherni Človek, pa tudi tisti, ki je iz tega a!i onega razloga v svoji svobodi omejen. Hrepenenje po svobodi pa je posebno izrazito pri tistih, ki so se pregrešili proti obstoječim zakonom, pa morajo del »vojega življenja preživljati za zamreženimi okni in visokimi zidovi. Nešteto je primerov poskusa pobega iz kaznilnic in jetnišnic Toda le redko kateremu se posreči, da z begom zopet pride na svobodo. Večina poizkusov bega iz kaznilnic se ponesreči. O tem se je mora! prepričati tudi posestnik Friderik Gumzer iz Jablan, ki je lani začetkom novembra hotel z drznim begom zopet v — svobodo. Friderik Gumzer je bil svojčas obsojen na 4 mesece strogega zapora To kazen je prestajal v tukajšnji jetnišnici. Toda predug je nastopil kazen, jc zagrešil hud zločin, radi katerega jc bil obsojen na 7 let in en mesec robije. Gumzer je dobro vedel, da pride potem, ko bo prvo kazen odsedel v jetnUniči, v moško kaznilnico. Najbrž pa je tudi dobro vedel, da ni lahka stvar pobegniti iz raoske kaznilnice. Ker pa je imel močno hrepenenje po svobodi-je sklenil pobegniti, še preden pride v kaznilnico. Pissl jc svoji ženi, 34-letni po-sestnici Ani Gumzerjevi, naj ga obišče Žena j« seveda tej prosnj* ugodiU te ga je priSla obiskat V posebni sobi v jetn'Šnici &ta se razgovarjaia o tem in onem, naposled pa je ženi naročil, naj preskrbi dve žagici za žaganje železa, ki ju na i naslednja torek ob 7. uri zjutraj izrcl: jetniku, ki jo bo z okna sodišča v Marijini ulici, nasproti palači OUZD. poklical z vzklikom »Gumzera Zena je bila pokoma in je moževi želji ugodila Določenega dne je ža-gici, potem ko je neki kaznenec zaklica-1 »Gumzer«. vrgla skozi pritlično okno v so-diščno poslopje Ko je žena svojo nalogo opravila, je šla zopet domov, misleč, da bo njen mož kmalu na svobodi. Toda zgodilo sc je drugače. Žagici jc sprejel kaznenec 29-ietni posestnik Marko Pernek, ki se je z Gumzerjem seznanil v zaporih in s katerim je na dvorišču jetnišnice žagal drva. Pernek bi mora-l izročiti žagici Gumzcrju. toda radi čujocnosti paznikov se je zadeva izjalovila. Pernek je ža-gici najprej shranil pod omaro v pritličnem »tranisču na sodišču. Hotel ju je drugI dan odnesti v jetnt^nico. pa spet ni Slo. Ko jc tretji dan čistil pisarniške prostore na sodišču, pa je eno žagico vrgel v atra-nisče. drugo pa je skril v hlačnici. Toda pazniku se je zdel Pernek, ki se je preveč suLal okoli stranišča, sumljiv. Radi tega ga je temeljito preii&ikaJ in je našel pn njem žagico. In tako je vsa zadeva prišla na dan. Pocledice te zadeve so bile danes dopoldne pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča, kjer sta se morala zagovarjati Ana Gumzerjeva ki Marko Pernek radi obtožbe državnega tožilca, češ da sta se pregrešila proti § 142-1 kazenskega zakooa. "*Mfcu Gumijeva je bila obsojena na dva mašeča zapora pogojno na 0ve leti. Pernek pa na dva. meseca nepogojno. Mariborska in okoliške novice Spodnji Dobravi je kočarja Friderika nt uoviee, V 8] ^--neki volejak k_, ^_ _ -.......- - -...» ttcrabla in mu raztrgal obleko, akrabl se Je moral aated k zdravniku. Uaatoika hudega psa so orožniki naznanili sodišču. — 8 nisva Js padal ooistni bsrafi Jože pir. nat. Pri padcu st je zlomi) desnico. Dobil ja taft ftsfja gottodto po otaai. ijsJi so ga v bolnico. — Podstrešni tatovi in vlomilci so si izbraU topot podstrešje hide St. 20 v Jezdarski uUcd. Upokojenemu železničarju Josipu Brmoneu ao odnoall po-stsijnino v vrednosti preko 500 dio, pro- kvrlstu Zdenku Pipuftu pa par Škornjev v vrednosti 300 din. — V tukajšnjo bolnico ao prsnsjjaH oavljazja Vidama Roma- na ia Jansaeve gore, ki ga je Se ne gnan napadalec poškodoval z nožem. — Površnik so odnesli s podstrešja hišniku Josipu Faraainu na Frankopanovi cesti 57. Policija vrti poizvedbe. — 64 letna Barbara Regorsek je padla na dvorišču in si zlo. mila levico. Zatekla se je v bolnico. — Po-3eatnici Ivanki Pokere iz Zgornjega Cmu-reka so odnesli 200 litrov n&jboljšega vina. Za krščenimi kletnimi dihurji poizvedujejo orožniki. — Na cesti je padla 37-letna delavka Otllija Novak ln pobrežja in si zlomila desno nogo. Zdravi se v bolnici. — V Spodnji Polskavi jo bil pravcati fantovski pokolj. &tirje ranjenci so se morali zateči k zdravniku. Glavne krivce so orožniki že zajeli. — Ogorek cigarete je vrgel nekdo na avto inž. Resnerja, ki je parkiral pred niso št. 24 na Glavnem trgu. Platnena streha avtomobila je vnela in je nerabna. Skoda znaša okoli c000 din. Policija išče storilca. — CeSki godbenik Josip Felbinger je bil namenjen v Zagreb. Do odhoda vlaka pa si je hotel og-ledati Maribor. Med drugim ga je zanimal park. Sel je tudi na Rožni grič. Tik pred vrhom je padel ln si zlomil levo nogo, prepeljali so ga v bolnico. — SOletni splavar Franc G. je z gnojnimi vilai-.i poškodoval svojo ljubico Lojzko. Pr: zaslišanju je dejal, da se je hotel nad Lojzko S. maSCevati. ker mu je odpovedala ljubezen. Dogodek se je pripetil pri VuhreuU. Konec bo pred sodniki. — Pomenki pod lipo. prejeli smo: >0, srečna, presrečna vseh naših dolin! Lepa in vabljiva si, Pesniška dolina! V zadnjem času pa te obiskujejo čudni romarji Od hiše gTedo do hiše in trkajo. Prijazna je njihova beseda, ljubeznivi njih obrazi. Odposlanci nekega gospoda so. Prispevke nabirajo pri ubogih ljudeh, ki niti za davke nimajo. Pa boste morebiti mislili, da nabirajo za reveže in siromake, za uboge viničarje in tiste, ki so v zadnjih letih toliko pretrpeli in prestali. Toda napačna je ta misel. Za neke krojo nabirajo. O, kar prijazno jih sprejmite, odzdravite jim na pozdrav ter jih ljubeznivo potisnite skozi — vrata! Srečna, presrečna si. Pesniška dolina, ki rosi nate tako bogat ter obilen blagoslov — S. K., Melje: Plača dotičnega gospoda, ki vas zanima, je 6.500 din mesečno. Lep znesek — kaj? Ne vem pa, če je tako potrebno. Svoječasno so izhajali brez tistega gospoda in tudi brez lepih — jurjev. — OrožnlšKa ve*t. Poveljnik orožntške postaje v Studencih narednik g. Jože Žage r je napravil izpit za narednika vodnika, — Upokojeni ča*tnlKl ln vojaški urad. niKi, organizirani v tukajšnjem mestnem odboru Udruženja upokojenih lastnikov in vojaških uradnikov, so zborovali včeraj dopoldne pri Orlu. Občni zbor je vodil predsednik polkovnik Dolenc. Uvodoma je pozdravil zastopnika mestnega poveljnika majorja Cubeliča. Nato je poročal o odborovib prizadevanjih, da bi se položaj staroupokojencev zboljšal. Omenjal je 15-letno borbo staroupokojencev za svoja pravice na izenačenje z upokojenci po letu 1923. Vsa prizadevanja pa so bil žal brezuspešna. Sledilo je izčrpno poročilo tajnika podpolkovnika Grizolda, ki je poročal o podrobnem delu uprave. Blagajnik kapetan Vodopivec je poročal, da izkazuje saldo 2700 din. Potem, ko je podpolkovnik Jugovic predlagal razresnico, so bile volitve. Izvoljeni so bili: polkovnik Dolenc predsednik, c