Resnice se bojijo. Ko so aemški liberalci cesarja Jožefa v Mariboru, Celji, Ptaji častili, 8iao se li Slovenci kaj zmes utikali ? Ne. Jednako smo jili aa aiirn pustili, če so šulvereinerji razsajali, fortšritlerji pijaačevali ia baueravereiaerji glave vkup tiščali. Drugače pa obaašajo ae liberalci, kedar Sloveasko društvo kde zboruje ali Sloveaci kak volilai shod obhajajo , ali jihovi poslaaci poročajo ali se jim kaadidati predstavljajo. Tedaj začae liberalce političua božjast ali nValeatiaa beteg" lomiti, krč trgati. Na vae kriplje si prizadevajo zborovaaje motiti ali zabraaiti. Zakaj to? No, ker se resaice bojijo. Ta jili v oči kolje. Veadar ravao to kmečke ljudi še bolj pazljive dela; ia po pravici. Kajti ce ae kdo boji, da bi jaz resaico zvedel, tedaj ima vzrok mi jo prekrivati ia tak človek ai aaoj pr jatelj. Ia tako je res zastraa aaših liberalcev. Ti so 23 let na Štajerskem gospodarili, okolo 90 milijoBov je skoz jihove roke v deželaem zboru šlo ia z denarjem se paaietalo, da je greh. Ali ai greh od deželaih doklad zvečiaoma s krvavimi žulji kiaečkirai vkap spravljenib, za aernški teater v Gradci okolo 200.000 fl. potrošiti, deželaema glavarju 84.000 fl. izplačati, plače uradaiške po 4000 fl. aastavljati, nepotrebne meščaaske šole saovati, da jedea učeaec po 200 ii. deželo staae itd. la tega kmet ae bi smel zvedoti? Se ve da ae, ker bi sicer liberalci kmetov ne raogli še dalje za aos voditi ia goljufati. Vidijo pa liberalci sedaj, da so nemški ia sloveaski kmetje uže precej spozaali, da je liberalizem jihov glavai aovražaik, ki aaaierava kmečki staa polagoma uaičiti, kakor je uaičil maajše obrtaike ia trgovce po mestih. Zato propadajo Kberalci čedalje bolj. Povsod jim brbet obračajo, še celo prajzovski Bismark jih ne mara. Preveč jastia ia dokazaaa je aevarnost jihovih aaakov. Ti aiso saaio krščaaski veri aasproti, arapak tudi pogubai blago.staaja celib aarodov. Zvezaai s pohlepnimi Judi molijo deaar, zlato tele. Vse skušajo tako preaarediti, da bi povaod deaar gospodoval ia se v posaiaezaib rokah množil oezaierno. I)a se posamezai mogotci bogatijo, a. pr. šparkase. baake, veliki trgovci, veliki fabrikaati, podjetniki itd., to jim je glavna reč, a malo raav, če aa tisuče ia milijone ljndi zravea v uboštvo ia siromaštvo leze. To sedaj Ijudje povsod spozaavajo ia zaoeajajo se braaiti ali z diugirai besedami: ljndje nečejo liberalcev \el: voliti, ampak uagibajo s<; na koaservativao straa, da se reši, kar se re.šiti še da. Zato pa delajo Hberalci pri volitvab aa vso moč, da bi se v gospodstva obraaili. Na Vogerskein so 10 milijoaov goldinarjev žrtvovali, da so pri volitvah zraagali. Grof Seczea na Prekmnrskem v Soboti izvoljen je 20.000 ii. zapravii. Jedaako so z deiiarji volilce podmitavali aa Danaji, aa Moravskem pa tukaj le propadli. Tadi pri nas delajo z deaarjem. Mošaja bi aaj govorila, kder jeziku lažujiveinu kmetje več ne verujejo! UčiteljVm rtajejo ,,.lndeževib grošev", nedavao so v slov. bistriškem okraji aekateri po 100 H. dobili in sedaj res za Stiogerjevce ia Scbmidorerovce delajo. Poborčaae nadlegujejo s šnopsoin, poljaace iu goričaae s prazaim obetaajem. Kder pa straaka tako daleo od pošteae poti zajde, tam vsak lebko vidi, da gre h kraju z aj'o. Zival tudi biaoa ia klati okoli se, predea je koaec. Jednako delajo sedaj liberalei pa to ravao kaže, da bela žeaa smrt za njimi aodi. Vse prekrivaaje ia legaaje ae poraaga aič. Liberalizem je aajbujši sovražaik kmečkega stanu. sloveaskega ljudstva in torej Sloveaci prav storimo, da ne damo nikder hlapcem liberalizma svoj glas!