Po^tnii'.a ph.:"ana v gotovini Irh/ija v ptno 'cljeli iv> r»*««* ob 17- S'-^ri'- 'flp^vno po pošti 7 D;r, v Celju po raznaSalcih dostavlje- na7hODin, -, .nos^m-iv. 2<.'Dn> 7.a -in. *:. -«•¦<><••> Cena 1 Din Redakcija in ujmivn : Celje, '¦•'tiossfnJiyerjr-Vrt u(>c.i St. '. Prit!icji?, ci'sun Tal^fon inieru ban '>U'v bS. " uiriiu Roioin ninogo truda, da je zatiral te nšice, ki niso sicer za drevo smrto- Jiosii«, pn2 pa. rast vzelo zadržujejo Na.dalje je pa podlaga »divjaka«, ki je zrastel od pečke cepljenega jabol- ka, prava vada za krvno uš. Koreni- ne nimajo v sebi tistega zoprno kisle- ga iii tipkega, soka, zato vidimo pii nekaterih drovosib spodaj cele grmiče po#anjkov, ki so pravo gi'.ez- do pogubne krvavkc. Ušica se na.eli iia.jprcj v zunanjib, 110 pregiobokih koreninali, tain jib nabodo in sesa sok; ob nabodenih sg naredi gobka, iz nj(! požene niala .mladika, ki daje zopet obilno bra no krvavki. To fra- ja, ako se drevo ob pravem času te- ln.eijito ne očisti in omaže, dokler se dj(!vo od zgoraj zaradi pornanjkanja j)otrebncga soka popolnonia ne posu- ši. Le poglejto po zaneinarjenih sa- donosnikih in prepričali se boste. da tam, kjer boste videli spodaj okoii drcvcsa tik ob deblu grmiCe m po- ganjkc, sc drovo od zgoraj prav nič ne razvija in kažo sprva tu pa tam suhe vejice, potem cel'e veje, dokler so popolnoma ne posuši. V svoji bližini moram z žalosljo opazovati, da so teinu zlu zapadla šolt» pred nekaj loli posajena drove- sa, žalostno pa jf», da se ljudem na. nobiMi nafin no da dopovedati, kaj J° pravzaprav vzrok, tia so mu dievesa leto za lotom posušijo. Pa ni saino to, da ima tak noverni Mihru1 velikansko škodo, on kar neveilo s svojo tnno goji tega smrUiega so- vražnika di'ovos, ki potein uničuje soseilnje sadonosnike. Tu pa moram dicvcsničarjem -šušmarjem položiti lcsno besedo na si'ce: ne sejto nikoli pečck žlnlitnih jabolk, nego najbolj divjih, ki rastejo visoko v hribovju, samotno. Čim bolj so divje, teni lnij- Si je njihov kislotr])ki ali gronki sok, ki ga ne maia niti krva.vica niti dvugi mrčes! Ako bomo tal••>> delaii, boino kolikortoliko kiizo omilili. Torej, ili-agi dievosničarji, :io g!oj- te samo, »da gre possl«, jmejte tudi vcdito kovist. in dobiček kupcov pred očini! iz lastne izkušnje: nioj dod, rojen sredi Slov. gcri«.1 1. 1787., je bil ¦s.a takrat prvi sadjnr iti vzoren Slo- veiHHr. Ožcnil so jo v malonedoljsko faro na Pestike, tarn jo sadil prvi sad- no drevje, divjake jo vedno iskal po gozdovih in jili cepil. Ker jo bil ob- oneiu oskrbnik kneza Trattinans- dorffa, je iz graščinc Negove vedno (lonašal raznovrslnc žlahtne sadne soite. Po njogovem vzgledu je prvi začel saditi Tomaž Spindlei1, nj.^gov rsljstni" vvstnik. Prišel pa je k Mali nedelji naš prvi slovenski zgodovi- nar župnik Ai\tn Krempl. Ta se je 7. mojim dedom bitro seznanil ter ^ta V-ostala nelosiljiva prijatelja. Ta go- spod se je tudi živo zanimal za sad- jaistvo. Ker so pa okoličani vidoli, kako lep sadovnjak sta si narodila nioj dod Androj Andrašič in Toinaz Spindlev, so piičeli ta, dva prositi, iiaj pveski'bita še za nje sadnih «Irc- ves. Ker pa »gozdna drevesnii-a« ni vnč iniela razpoložljivih divjakov, so ü ti'ije, pisatelj Krempl in onionjona rtva sklonili ustauoviti drevesnico, kni- se je tudi zgodilo in sicer na po- sestvu T. Spindlerja na Kamenščaku, obč. Mala Nedelja. Pečke pa je pre- skrboval moj (led iz čistosočnih les- nik v »gomajni«. v gozdu knozn, pi'i katfiiem je bil oskrbnik. Ta, že veC kakor pi-ed sto Icti ustanovljena i[re- vcsnica (menda prva v Slov. goricah) je delovala do sinrti obeh ustanovi- teljev. Tudi otioci, ki so pied 50 in (50 leti pri Mali nedelji obiskovali so- lo, so se tam učili cepiti. Že kot, pet- leten decko sern moral pomagati de- du pri sejanju peek, v narcjene braz- dice v razdaljah 5 cm po dve zdravi pečki polagati v zemljo. Ko sem bil star osem let, sem bil že dobro iz- učen v cepljenju in z desetimi Icti soiu v t.oj dj-evosnjci žo učil svoje so- soIcp cepiti iliovesa. Valrcslav Kosi, .«ir«K. okonom Gcrica pri Celju. Sponmnife se pri igr^h, stavah in ob «veüanih pri- likah z darüi at: le^ati Prostovoljiticga g^silnega in Y/¦ • •¦ • cijaiiE hi članom JRKD Na j oil ill j;oslanec g. Ivan Prekor- šek je obolel in se dva tedna ne bo mogel udeleževaii sliodov in sej, niti n.c bo iiiogol sprejemati sti'ank in re- Scvati korrspondence. Zaradi toga prosiruo vsc krajovne oi-ganizac'ijc in člane JKKD v -elj- skem siezu, da. do navedenega časa opuščajo vabila g. posiancu za u. Kriza teatra in današnjega iihna ya samo del vseobče krize ter lezul- (at vseobče revizije vrcdnot, toinvoC \c kriza, neodvisna od gospodai'ske. Ali publika enostavno y.nto ae po»e- i-r. tf-ntr«, ker ninw dcuarja, ali pa. kci ji;:i y.n u*»trv ru> niara \et i/«la- j.-iiii1 Xc, ].ublika. jo. nehala poseeati te- atre zato, ker so teatri podvrženi — vsoj momentano — krizi, ki je vse /media, ker je teator nelr.il biti te- ater. Loktira literarnib tU1! z i^ašniinka- t:imi ali nenašminkanimi osebanii ni bila in nikoli lie bo tea ter. Tea lor je v sebi zaokrožena uniet- nost, ki je nastala predvsem iz gi- Itii (];;r.itomi>no). Toa!:er jo nastal iz t io; a, l'itma, iz barvc, religijoznega l itusa, iz luči in inuzike, pretvoril pa se je v kujigo, ki se na glas čita. * Je Uatcr iurtev? Ke, bolan je. O.-'.di-a.viti, se obnoviti tor postal) ziv- ijenjn zmožeu ne inoro prej, dokloi- so ne jiovrne k viru, iz katei'Oga. je izšcl. Ne tiilini, da se niora poviniti k tistCiYiu, kar je izginilo, scni pa rnne- !> ja, da. je troba najti novo obiiko, ki !:•> odgovaijala rasu, v katei-eiu živi- nu). Poiskali je troba liteni, barvo, ine, '(Uiziko in besede, ki bodo dejanskn in smiselno odgovarjale e]:oli' in ki i'odo ruiSeinu času primerno. Gotovo mi bodo ofitali, da /.ame- iava.ni »avtoija« in imam predso-ike o tcn.tru, ki je scstava empirskib sredstev. Teniu pa ni tako, trdim, da tii novjbbodno potrebno, da avtoi* vso svojo umetnost izraža v besedo, iem- \ovr> v ustvaritev Jiarmonične igre, {iripravljeno za insti'umentaeijo. To jo narovno neprimorno tožjo, t ni- kakor manj casino ter v nobenem slučaju ne zmanjša dostojanstva pesnikn. Tako del») seveda. ne bo pi-i- padulo lit«¦¦¦'icituri (saj tudi Sbakespe- ;ae iii jiisal svojili di'aju zaiadi !i. Gramofoni radi'oaparaii in razoovtrsitt» pr.p«*avila RKTOH UEVHIK, [eljgt Ciiavnä trg 4 Če ste potrti, onemogli in nervoz- iii, ee trpite na glavobolu, omotienih napadih in sličneni, jo skrajni čas, da pripomorete do rednib funkoij svojim notranjim organom (želodcu, jetioiii, ledvicam) s tem, da zauživa- te nekaj tednov vsak dan pol kozar- ca Saxlehneijeve naravne gienčice HUNYADI JANOS. Pazite na etikoto a rdečim sreilnjim poljem! Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in bolj- ših tigovinaJ). 1>H. FRANC M1ŠIC: Zima pri 9>Mariborskiu ^«Ur bodi k »Mariborski« saino za- t()< da sliši tam ložliati krožnike, žli- ro in vilice in vidi kozaree napolnje- "(- z rujnim vincem, pa pri tem ne zoP.uti nobenega višjega pož^ljenja, nobenega vzvišenega stremljenja in uživanja, ta ne pozna niti ne razu- n»e našega l'ohorja, tudi njegove zi- •ne no. To, kar so imenuje sv. Bolfenk, Ostanki stai'e eerkve, stolp z razgled- J1(> veiando in gost.ilno, vse postav- j^uo nati stimo brezdno, s krasno pofiovno ležeSo tratino, s keghisc^m 'n PJ'iznico, visi na severnem obron- vzhodnoga Poborja, pozimi s sne- ffoi^ Pokrito, s prozornim ledom ka- kar s stcklom obdano tudi tedaj, ko se »«• južnih pohorskih obronkib že po- J'a-vlja jug. Jug ni /;i pohorsko zimo; .'e za njo kakor slana za pomSadan- sko cvetlieo; s svojimi toplimi sapi- eami, prilizovanjeni in božanjem onmini stare, resne bukve, ponosne «"ireke, kaj äele mlade sun-eeice, da >.e l-azgrejejo in otresajo krasne bele zimske odeje. Kadar zapiha sredi zi- me jug preko Paškega Kozjaka, Ste- niee in Konjiške gore, je okoli »Ma- liboi-sko« imsto, prazno in krmežlja- vo. Pa to je samo nezaželjena epizoda! Ko se drugo jutro pi'edramis in po- g^ledaš skozi malo o-kence svoje sobi- ee v ledeno premraženi depandansi pi i »Mariborski«, se razprostira oko- li in okoli nje pristna, prava zima. Preko noči je zapihal in kajpada zmagal sever s krepkejšimi, svožimi, zdravimi sapicami in prinese! novo zimo. In ko stopiš na piano, so ti od- pro pogled na deviško mlado, novo- rojono ali pa vsaj prerojeno poboi1- sko zimo, razgled na zimski svet in zimsko pokrajno, da bi mogel najti lepše samo še na višjib prisojnih predelib zapadnega Pohorja okoii lUbniškega sedla ali na Veliki kopi. Stare, deloma že bradate in kosmate smreke in oglajene bukve, ki euvajo in vaiujejo kočo in depandanso, pa tudi stau pridnih dolgouharjev, ki sem gori tudi v zimi iz mesta prina- sata vso poti'ebno, so okrašene z naj- lepšo belo ode jo. Van jo so spretne roke pretekle noei vtkale ob jutra- njem luninem svitu tisoč in lisof; sve- čic, ki se sedaj, ko za Slovenskimi goricami tam nekjc iz ogrske nižave gleda jutranja, zai'ja semkaj v uaj- razliJnejšib lunvab in žaikih solnč- nega spektra, blišeijo tako svello, da sega pogled mimo »Mariborske« tla- leč pr»3ti jugu: proti severu je svet zapi't; proti jugu se vidi podolgrwat, deloma pošumljen in zato tudi sedaj tu pa lain zelen obionek poborski: na njern, i>ioti njegovemu koueu. se dviga siva cerkev; okoli nje se tišče, v zi;uske>n sijaju segrete in združe- po, nizke liišiee; vse ena sama. mie- na in krasna skupina: to je sv. Mar- tin na Poliorju. Se dnige eeilcvice ali. j>a vsaj nji- bevi st'.)lpiöi se vidijo pozimi oii »\ia- ribor>ke«; pa samo pozimis po leti, v zeleui bacvi smrok, bukev in me- eesnov, jib oko od njibove okolice ne more loeiti: eerkcv sv. Uršc, sv. Ur- iia in sv. Treb Kraljev, vse tri sedaj osamljene in zapuščene; zlasti '/ad- nji dve na obronkib Tinjske gore. Lo1 tu pa tam se tudi sedaj sredi zi- me ustavi kak pravi, pobožni pohor- ski popo-tnik, ki zna topl:> moliti tu- di v zimsko-inrzli eerkviei ali pa mvI njo. ko je tjakaj dospel na svo- jih smučeh po večurni vožnji o«l ;-Mai iborske« mimo »Huške«. Sankališča, drsališča in smueišča, !¦: i naj bi bila najveeja privlačna si'a y.'\. mnogoštevilne posetnike ziinske- ga Poborja, tudi pri »Mariborski«, niso in ne inorejo biti gla.vno in bist- veno, zaradi. Cesar naj bi po zimi bo- dili tudi k »njej«. Užitki, ki jib nudi I'Ozimi, so večji, višji, imenitnojši. To ni poliia klet, ue dobra kuhinja: to niso smuei, drsalke in sanke. To je v zimskem zraku; to je v ziniskem solncu, leži v zimskem gozdu; je ski ito v božičnih drevesib, ki stoje, v najlepših razsvetljavab okoli »Ma- riborske« postavljena, po vsem goz- uii kakor v nebeškem raju, vabijivo in zapeljivo za vsakogar, ki pride v loin krasnem zimskem easu sem go- 1 i. Pod kočo kake pol ure oddaljcuo. leži v gozdu in skalovju skrito biva- lišče pohoi skib niinf in drijad, vil, rojenie in sojenie; pa tudi torišče St ran »Nova Doha« 2. I. 1933. Stev. 2. DOMACE VSSTI PRIHODNJA ŠTEVILKA >>NOVE DOBE« bo izšli zaradi praznika Sv. Treh kraljev že v četrtek 5. t. m. po- poldne. (i Rraljeva podpora brazposelnim in revežem. Nj. Vel. kralj je pokloni! naiodnentu delnvskemu strokovne- rnu savezu 10.000 Din za podporo brnzposelnim, beograjski občiui pa 100.000 Din za božičnico beograjskih revežev; to vsoto bo posebna. občin- ska komisija nmlelila o priliki pra- voslavnih božičnib praznikov beo- grajskim revežem. Velikodušni dar kralja je izzval v javnosti veiiko po- zornost in odobravanje. (1 Zamenjava bankcvcev po 10 in 1000 Dn. Fiiiančiu minister jo izdal odlok, po katerem se umaknejo iz prometa bankovci po 10 Din drugs stalno izdaje in scdanji bankovci po 1000 Din staine izdaje in sedanji bankovci po 1000 Din stalne izdaje z datumom 30. novembra 1920. Ti ban- kovci se bo'do zamenjali za druge v roku treh let. d Šestdeset let je poteklo 1 t. in., odkar je »Slovenski Narod« dnevnik. d Poštna hranilnica sporoča: V zvezi s pogostimi telefonskimi vpra- sanji obja,vlja-iio, da, Poštna hrauil- nica kot državni denarni zavod sploh ne spada pod uredbo o ureditvi iz- plaoila vlog pri denarnih zavodili z due 26. decembra 1932. Post na, 11ra- ni In. ica bo tudi v bodoče opravljala najkulantncjo vsa plačila. d Opozorilo. Delodajalci se opozar jajo, da znaša pri 7-odstotnern bo!- niškem in 7-odstotnem nezgodnem prispevku odtegljaj po mezdnili raz- redih od 1. jannarja 1933. na dan, kakor sledi: 1. mezdni razred 0.23 Din, II. 0.33 Din, III. 0.39 Din IV. 0.48 Din, V. 0.57 Din, VI. 0.69 Din, VII. 0.82 Din, VIII. 0.98 Din, IX. 1.18 Din, X. 1.39 Din, XI. 1.B4 Din, XII. 1.97 Din. Ravnateljstvo SUZOR-ja v Zagrebu je sklenilo, da poviša za ljubljanski. okrožni urad bolniške prispevko od tf.5 odstotkov na 7 odstotkov, ne- zgodne prispevke pa od (i na ? odstot- kov. — OUZD v Ljubljani. d Dunajska vremenska uapoved za torek 3. januarja: V višjih I eg ah jasno, v nižjib oblačno in niegleno, zjutraj povsod mraz, podnevi pod me- gleno odejo, na gorah povratek tem- pera tu re. Celje in okolica ( Sokolski Silvestrov vcčer v Celj- skem domu je bil dobro obiskan Spo- red do polnoči je bil pester, a so pre- malo humorističen, kljub temu pa so se obiskovalci zabavali. Opolnoči se je društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec v temperamentnem govorn poslovil od starega leta in zeiel vsem srečno in veselo novo leto. Sletiila je lepa polnočna alegorija znanega moj- stra br. Matije BenCana, železničar- ska godba pa je zaigrala sokolsko ko- račnico. Nato se je razvila prisrCna zabava s plesom, ki je trajala do ju tranjih ur. Tudi ostali Silvestrovi ve- čeri so bili dobro obiskani. Pozejdonovo in Favnovo in mnogih malih Škrateljčkov. Ni baš lahko do- speti. tjakaj, še poleti je težko. Sedaj pozimi pa jo žleb, obrobljen z ostri- mi pečinami, ves oledenel, da se ne mores varno spuščati po njem k ve- lezanimivemu slapu in tolmimu, ki ga tu tvori Framščica. Skrivališčo polno tajnosti in skrivnosti; le maio komu izmed številnih pohorskih iz- letnikov znano, je sedaj ogrnjeno s krasnim pajčolanom, skozi katerega kažejo samo svetli solnčni žarki, ki so baš sedaj pozimi svetlejši. pot v '/imski grad vseh onili bogov in bo- ginj in drugih sličnih bitij, ki bivajo stalno pri »Mariborski« poleti. Sedaj, sredi zime, tu plcšejo, se kopljejo, prepevajo in se razveseljujejo v ;:im- skem, ledenem grau, ki tekmuje po vsej svoji zunanjosti, po svojih skriv- nostnih, vilemu, kar more Pohorje po zimi nuditi pravemu ljubitelju in poznavalcu. c Življenje in nmiranje v 1. 1032. V celjski župniji je bilo lani rojenih 502 otrok, od teh 13(5 ali 24.3% reza- konskih. Dečkov je bilo 324, deklic ~38, od teh je bilo v bolnici lojenili 315 otrok in sicer 168 dečkov in 147 deklie. Mrtvorojenih je bilo 42 otrok in sicer 17 defikov in 25 deklic. Umr- lo je 478 oseb (276 nioških in 202 jžen- skij, od teh v mestu Celju 74 (37 moš- kih in 37 žensk), v okolici 150 (83 moSkih in (>8 žensk), v javni bolnici pa 238 (141 moških in 97 ženski. Po- rok je bilo 148 in sicer 133 doma in 15 drugod; iz drugih župnij je bilo 48 paiov. V decembru je umrlo v Ce- lju 22 oseb in sice]' 3 v mestu in 19 v javni bolnici. c Tujski promet v 1. 1932. Lani je obiskalo Celje 876() tujcev in sicer 7012 Jugoslovenov in 1754 inozemcev. 'Med inozemci je bilo največ Avstrij- cev in sicer 908. Največ tujcev je po- setilo Celje v juliju (904), najm.anj pa v decembru (54G). V decembru je ob- iskalo Celje 4()2 Jugoslovenov in 84 inozemcev (v novembru je bilo 736 tujcev), med slednjimi 32 Avstrij- cev, 12 Čehoslovakov, 10 Itaiijanov, 8 Nemcev, 7 Amerikancev, 6 Rusov, 3 Madžari, po 2 Poljaka in Grka ter po 1 Francoz in Anglež. Po poklicu je bilo 198 trgovcev in trgovskih })ot- nikov, 114 obrtnikov, 74 uradnikov, 21 inzenjerjev, 10 odvetnikov, 10 u?,i- teljev, 7 dijakov, 3 profesorji, 3 zdrav- niki in 2 industrijea, 104 osebe jja so bile brez poklica. Helebrandt-Zeininger Fab. major v pok. Pavla roj. Žlindra poročena Celje 1. I. 1933. Laško Namrsto posebnega ohvcstila. ( Laaski delovni trg. Oil 1. januar- ja do 31. decembra 1932. je pri celj- ski ekspozituri javne borze dela, is- kalo dela 3433 oseb (2589 možkili in 944 žensk), delo je bilo ponujeno v.a 1763 oseb (1100 moških in 663 žensk), oseb (860 rnoških in 455 žensk), od- potovalo je 50 oseb (37 m.oskih in 13 zen.sk), odpadlo je 1277 oseb (912 moških in 365 žensk), 41. decembra pa je ostalo v evidenci 891 brezpuselnilj (780 moških in 111 žensk) napram 814 (705 moškim in 109 ženskam) po stanju z dne 20. decembra, Od 20. do 31. decembra se je na novo prijavilo 139 brezposclnih (119 nioških in 20 žensk), delo je bilo ponujeno za 74 oseb (51 moških in 23 žensk), posre- ilovanj je bilo izvršenih 60 (za 42 moških in 18 žensk), odpotoval ie 1 nioški, odpadel 1 moški. Delo dobe: 1 strugar, 1 hlapec, 1 mizarski vaje- nec, 3 kuharice, 4 služkinje, 3 kmof- ke dekle in 1 postrežnica. c V celjski bolnici je bilo lani v oskrbi 5468 bolnikov napram 4764 v i. 1931., torej 304 hoLnikov več nego predlanskim. c Vprašanje ustancvitve azila za tuberkulozne v Celju. V poLek zvečoi1 se je vršila. v Zdravstvenem domu se- ja odbora krajevne Protituberkuloz- ne lige v Celju, v katere delokrog spadajo celjski, šmarski, konjiški, laäki, krS'ki in brežiški srez. Inter- vencija lige po sreskem naCelstvu pri občinah, naj bi občine vnesie v svoje proračune primerne zneske ra Protituberkulozno ligo, niso imeie mnogo uspeha. Liga je imela v zad- njem Casu 4.323.50 Din dohodkov. njeno premoženje pa znaiša. sedaj 39.24(>.7O Din. Liga je nakazala zopet več podpor. Glede važne in potrebne ustanovitve azila za tuberkuiozne bo stopila liga v stik z društvoma hiž- nih posestnikov in najemnikov. Liga se obrača tudi na dobra srea s pros- njo, da bi vzela kakega otroCička za tuberkulozne Jige bo v četrtek 2»>. t. m. ob 20. v sejni dvoiuni na mest- nein niagistratu. Občni zbor bo tudi razpravljal o vprašanju uvedbe akci- je za ustanovitev azila za tuberku- lozne v Celju. r Pekovski mojstrski Izpit je polo- žila pred strokovno komiSijo v Ceiju K?. Jjsti Kovaččeva, soproga tovar- naria jj. Antona Kovačiča iz Rožne do- line pri Liubljani in hcierka nedavno umrle ge. Ivane Vošnjakove v Ce!|U. Qa Kovačičeva bo zopet prevzela znano P"k;jino svoje pokojne mature v Celju. To riarodno podietie bo osta!o se na- etui e v domač h lokah in mu želimo tiüicgo uspehov tudi v bodočnosti. c BožlčniCi bSK Celja se je vršila v sredo zvečer v klubovi sobi v Zdrav- st^enern domu ob prisotnosti okrog- 60 članov. Po lepem nagovoru klubo- vega predsednika %. dr. R^bernika je s! številu že petnajsti, je ena najpiiljubljenejših y>rireditev v Celju. Pies se bo vršil pod firmo >-XV. obrtniSki pies v Celju« in ga priredi star.) Obrtno di'iistvo, ki bo obhajnlo v poletju 40-letnico svojega. obstoja. c Občni zbor invalidov v Celju. Na praznik 6. t. in. ob 9. dopoldne bo v inali dvorani Narodnega doma redni Ictni obeni zbor. krajevne organizaci- jo Udruženja voj. invalidov v Celju. c Pevski zbor obrtnega naraščaja bo imcl priliodnjo pevsko vajo v po- nedeljek 9. t. m. ob 19. v Obrtne.rn do mu. c Celjsko pevsko društvo bo zače- lo z rednimi pevskimi vajami šele })i'ihodnji teden. — Pevovodja. c Napad sredi noči. Ko ^e je vra- čala gdč. Pdvla K v noči na pone- deljek 2. t. m. ob 1. domov in odklenila vežna vrata hiSe Pred grtfijo 9, se je nenadoma pojavil pred mo nez.nan moški, ki je rekel, da mora v hiSo, ker mu je neka gosoa Ol|?a izmaknila dragocene stvari. Odč. K. mu je od vrnila, da v hiSi ne stanuje nobena gospa Olga in da naj pride podnevi. Neznanec jo je nato napadel. Gospo- dična je hotela seči do zvonca in po- zvoniti, napadalec pa jo je udaril po roki. Ko je gospodična pričela kričati in kücati hišnika pa pornoč, jo je vr- gel na t!a in jo pričel daviti. Šele, ko se je oglasil hišnik, jo je napadalec izpustil in zbežal. Na tleh je pustil klobuk, ki je bil okrvavljen, ker je gopodična v obrambi najbrž ranila na pad "Ica. c Umrl je v petek 30. decembra v celjski bolnici 70-letni upokoieni to- varniški delavec Florjan Rožman iz llovice pri Novi cerkvi. N. p. v m.! c Aretacija. V soboto 31. decembra je bil v neki gostilni v Celju areti- • an 34-letni brezposelni' pekovski po- niočnik Sim. Štolekar, ker je v okto- bi-u ukradel v Mostah pri Ljubljani za 500 do 600 Din zlatnine. Miiiiogrede ... sem se na siarega leta zvečer ponie- §al med narod. Sani sem sei za mizo in sem obsedcl. Nikcgar ni bi?o bli- 2U. äe niisli so mi nšle. Kaj bi z nji- mi, ko so pa tako puste in nevesele! Mimo mene je hodil uarod in jaz sem ga cpazoval. Pa U prisiopi k mizi čVjvek in me ogovori s tistim mehkim r«skini je- zik&m, ki sedaj tako rezko b^meva pc svetu. »Kaj me ne poznate v«č?K »O pač, poznam; kar sedite.« Pa se res ne spominjam, kako se piše emi- grant, Its. je bil čisto plešast, a Golo- fllavin vein da ni. Vprašati starega znanca po imenu se mi pa le ni ho- telc. Tega Rusa sein si bil pred trinaj- stimi leti posebej zapomnil. Bil je pravo čudo svojega izseljensgr« naro- da. On namreč ni bil kak ban, niti desetkrat veleposestnik, niti načel- nik gremija veletržcev, in ne gene- ralni dir3ktcr svetovne banke ali pro- fesor, ki bi bil skoro iznašel ainetno temo, če ne bi bila prišla vmes ta prokleta vojna; ne, še polkovnik ni bil ta dusa. Ceaiu je pctem sploh šel iz svojega kraja, ko je moral vedcti, da ne bo pri nas nikomur imponiral? Da, ko bi bil mongolski knez in po- tcmec Tamcrlanov, kakcr so drogi, ali pa prapravnuk tistega lakaja, ki je Ivana Groznega spravljal na po- trebc, ali pa vsaj dedid stare tete, ki si je pisarila s Puškinim, potem že. Tako pa vsega skupaj nič. Carinik je bil doma; torej že v evangeliju ob- srjen pcklic. In v Jugoslaviji je ho- dil cd konca do kraja, ter je trpel in upal, doMer S3 ni zbal za bodočnost. 'is(h*i tin odhaja. Poslavljal se je od mene zavoljo nekih skoro čisto po- '/ahljemh drobnih debrct. Hotnl sem ga zadržati in sem mu naslikal pekel v Rusiji, kakcr ga poznamo iz čas- nikev. Spomnil sem ga na grozno su- zenjstvc in mn dopovedoval, d;i si gia takoj zapišejo in mu dajo delo, ki morda niti ni primerno zanj. Tam je hndo; tam vsakega kratkomalo pri- siiijo k delu. »O, saj zato pa grem.« Nesrečni človek, ki te sili obup r demo vino, ne pa ljubezen! Kino E»itni kino Union. Ponedeljek 2. in torek 4. januarja: »Bell demon«. Ufm zvočni velefilm. V ^lavnih ulo^ah Haus Albers, Gerda Maurus in Trude v. Molo. Pred gre: komorm pevec Rl- hard Tauber poje tri pesmi, Ufm zvočni žurnal in šalolgra. Predstave ob de- lavnikih vsak dan ob V2 5. in 1/2 9. zvečer. M^stnl kino Celje. Ponedeljek 2. januarja ob 2030: »Svetl plamen«. Veličasten zvočni film po znani drami Somprseta Mauchama V giavnih ulo- gah Gustav Frölh eh, Dlta Parlo, Vla- dimir Sokolov in Anton PRepoiter Holm«.) Krasen alpski zvočni film z jcodbo in petjem. V glavnih ulo^ah He man Speelmsns, Eiga Brink, Celjan Harry Hardt (Klim- bacher) in Julius Falkenstem. Pri vseh predstavah najnovejši Foxov zvočnl žurna). Dopisi Sv. Peter v Sav. dol. Silvestrovo smo tudi pri nas praznovali v prijetnem razpoloženju Na§ Sokol je poskrbel za primerno zabavo pri br. Privošniku z uprizoritvijo enodejanske burke »Hlače«, ki je bila v režiji brata Ma- horčiča že po snovi primerno zarni- šliena, posebno pa v vlogah nad vse posrečeno izvedena; prirediteljem gre vse priznanje. Med naiprijetnejSo do- mačo zabavo smo hitro prešli v novo leto, ki ga je pozdravil naš prosvetar brat Mahorčič v kratkem a stvarnem nagovoru, v katerem je pod^tal pred vsem jedro narodnega dela» nalog in ciljev, k»r je dalo temu lepemu tradi- ciionalnemu večeru Se globlje in pri- jetnejše obeležie. Želimo in upamo da nas naši diletanti kmalu zopet raz- vedre s kakšno uprizoritvijo. Štev. 2. >N'ova Doha« 2. I. 1933. Stran 3 EM. LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novcm- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za Casa naše jugoslovenske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) Kakšuo službo so li Slovoiici vršili na /avodu? O. A. Hoffer je bil drugi suprior od septembra ISSi -1885, od deeembra 1885—1887 vicerektar, od \UV-J—1908 pii rektor. — A. Fr. Slavic je bil prvi ge- nual ni prefekt, avgusta 1887 je postal vicerektor, I. 1888. rektor in jo to ostal do I. 1893.; medte.m .it bil tu!i prvi ravnatelj travniSkega bogoslovja. (1800 do 1WJ3/, I. 1899. pa jo bil prerneäCcn v Sarajevo kot »av- natetj ta.mošnjega bogoslovnega semenišča (1899 do 1908;. l.eta 1908. so ga poslaii nazaj v Travnik kot. in i Di s t r a in prokuratorja, da odstrani fi- naiični deficit zavöda. — O. Lernpl je bil generalni proftkt 1. 1885.—1886.* Oče Umnik je bil 1. 1908 vod- ja wuhovnih vaj za I. in II. razred, a 1. 1909. ^nad- -stojjiiK nauka«. Krnalu je izstnpil iz reda, in ::aradi tejru j-e niti m; onienja v kazalu imen. Postal ;e po- tem iupiiik pri Sv. Joštu nad Kranjem, tarn zbolel in v Zagiebu od kapi zadet uinrl. * Ravnatelj nikdar ni bil, kakor pise Si. biogr. ¦leksikon. V. Tr. sp. 1882—1932 str. 134. 0 prvih trch Slovcncili je urednik »Travniške s-:p(.mer;ice« napisal životopisne črtice na str. 260 do 2(>7 in 209—270. Jaz jib tukaj uvrSCam v skraj-Sanem obsegu 1 O. A i e k s a u il e r II o f f e r (1839—1914). O. Holler je prišel v 43. letu septeinbra 1887 v Travnik /.a »superiorja« ter je iinel kot takšen biti i.bc-.iciv) ravnatelj semenišča in gimnazije. Kot. pvo- sosor jo predaval na. gimnaziji največ zgodovino, ze;i:ljepis in lilozosijo. Z osobitim zanimanjom jo proucoval zgodovino Bosne in izkopaval arheoioSke o.-tanke v tra.vni.ski okolici. Zasnoval je semeniščni it i licoioski in ctnografski muzej. Ali pled njcgvjvega znanstvenega ciela je ostal največ v roko- piMi. \ sega je bil v Travniku 11 let starešina zavo- da. Seininarei se gotovo s hvaležnostjo spominjajo, ila ir'-t! iniajo ninogi izrned njih samo njegovi .lobroti zahvaliti za. svojo izabrazbo. Svojo plcmenito du?o ji. iz'.üimil septembra I. 1914. Na koncu svojoga Clanka o O. IloIIerju navaja urednik »Travniškc spomenice« iz 1. 1932. njegove publikacije arheološke, geografske, zgoaovjcske, naravoslovne in teološke vsebine v G!a>niku zem. muzej a za B. in H. ter isto v Wis- sensch. Mittoilg. aus B. u. H., v Glasniku Srca Js., v G!. hr. naravosl. dr. in v Zeitsch. für katb. Theologie, kjer jo obravnaval vprašanje: Wai* Erzbiscbof Sa- va I. katholisch? 2. O. F r a n c K s. S 1 a. v i č I). 1. (1847—1909). V Travniku (1882—1899), v Sarajevu (1809 do 1908), zopet v Travniku (1908—1909). O. Fr. Ks. Slavic se je radii v župniji Sv. Tvrižn pri Ljutomeiu. Gimnazija je študiral v Mariboru. Po z uuliCnim uspehom položeni maturi je stopi! v gra- žkc bogoslovje. Ali že po treh mesecih je prestopil v jCLuitski red. Novicijat je dovršil v redovni hiSi pri Sv. Andražu v Labodski dolini na KoroŠkeni, fi- Io:iofijo v Bratislavi, a bogoslovje v Innsbrucku. Tarn }o poiozil doktorat s sijajnim uspehom in se nato j.'.'ipravljal za profesuro, ali poglavarji so >>a I eta 1882. poslaii v Bosno. Že iuniaj 1. 1881. je bilo med Sv. stolico in avstro- ogi'sko vlado dogovorjeno, da se v Travniku takoj zgradi deško semenišče za vso Bosno in Hercegovino. v Sarajevu pa central no bogoslovje, na kateri bi imel !>Hi O. Slavic prvi profesor. Dokler ne bi prišli v to bo^o.iovje travniški seminai'ci, bi ga obiskovali fran- č:škaiiski kiei'iki. Ker pa. ti tega niso hoteli, je mo- ral Ü Slavic zapustiti Sarajevo in svoje, že sedeai moxvev trajajoče začasno mesto ceremoniarja pri nriuškofu Stadlerju, ter se preseliti v Travnik, kjer so ga. določili najprej za generalnega- prefekta in pr.>- fcv^rja. hivaškega in klasičnih jezikov. Ko je postal prvi rektor zavoda, je od lijakov ro,->iio zahteval delo in red. Njegova impozantiia po- stuva in njegov sigurni nastop, kakor tudi njegova globüka naobi'azba so mu pridobili pri vsakem spo- Stovaiije in pri podrejenih neoporečno pocslušnost. Bil je vsega, 15 let poglavar in da je samo še eno loto ualje živel, bi bil postal gotovo prvi starešina septLn;bra 1909 proglašene »Hrvatske pokrajine D. I.« lTjiirl je v Travniku 2. marca 1909. (Dalje prih.) krasuc Crepe dc Chine v različnih barvah meter Din is nudi tvrdka Fl»anc Dobo vičnik, Celje / manufaktura in industrija prešitih odej in perila Sokolstvo Telovadna akademija celjskega Sokola Sokolsko društvo v ('elju je v pro- slavo ujedinjenja priredilo v sredo 30. noverubia. telovadno akadeniijo, ki je vseskozi dobro uspcla. Tclovad- ti in telovadkc so zastavili ve- svoj "trucl in res, priznati moramo, da. je bila ta akadc'tiija ena. izmod najbo'j- ^ih v zadnjih letih. Zasluge za tako lepo uspelo j)iiireditev nosijo brati'1 J-'oljäak Rudolf, Preiog Miloš, Grobel- nik Tone in sestre Gruden Mirka, Lojk Mimi, Križmanič MarjuČi in Luznik Zorana. Njihov trucl je l)ü s priroditvijo obilo poplačan. Prav po- sebno priznanje pa gre br. načelniku J^ljšaku, ki je na ta večer proslavil krstno slavo svoje nave telovad.-io kompozicije »Devetke« za mo5k* na- laščaj. Prav lepa in efektna točka in «ajprimerncjša za moSki naraščaj. ludi brat Gorinšek se je na tern ve- eru odlikoval, saj je predvajal svoji tlve najnovejši kompoziciji in si,r.M»r: godbo k Večerovi »Ritmični gimna- stiki« in k Poljšakovi »Devetki«. Br. GovinSck je velik talent, in še closti obeta. Sodaj pa. preidemo k posame/snim toCkani- Pied začetkom programa je spre- govoril starosta br. dr. Hražovec, po- vdarjal je važnost ujedinjenja. za nas Jugoslovene in se spomnil žrtev, ki so padle v borbi za ujedinjenje. Nato se je zastor dvignil in pred nami se je pokazala kiasna živa slika, ki je siinbolično predstavljala 100-letnico ivisevega rojstva Godba je zaigra- la, državno himno. Trgovsko-obrtni naraščaj je nastopil z vaj a mi •; po- nikljanimi palicami. Fantom se je poznalo, da so bill prvikrat na. ndiu. von dar se že vidijo pri njih, ki telo- va.dijo Sole kratek čas, uspehi pravil- ne sokolske vzgoje. Takoj nato so priskakljale naše mlade, živlienja polne naraščajke na oder. »Trojka«, estetsko najlepša točka vsega. progra- ma, trpi na pieveliki monotonosfci v gibih. Preveč se eni in isti gibj po- uavljajo. Tiste kritike, ki so se tako »pohval- no« izrazili o tej točki in sploli ves spored akademije, rekel bi, dobesed- no raztrgali, opozarjamo, da tega Vof no store. Žalostno je, da je ta krit/Ra prišla ravno od članov iz prednjaS- kega zbora, a ko so je program aka- cie.mije sestavljal, niso niti. črbnili. Zcleli bi, da drqgic oni sestavijo boljši program. Priporoöamo dru- xtvenemu prednjaškemu zboru, da gre preko teh kritik proti svojemu eilju. Zaradi te kritike program in uspeh ni prav niC trpel. Na gredi so Slanice pokazale iobre in preeizno izvedene vaje. Višek pa so dasegle v skupni vaji na gredi, ki jo bila izvršena zelo točno in sklad- no. Sledil je kist Poljfiakove »Devet- ke«. On je v to svoje delo dal vso svojo tehnieno zmožnost in uspeh ni izostal. Vsa publika se je o tej točki zelo ]>ohvalno izrazila in tudi stro- kovni kritiki so delo pi-av lepo po- hvalili. Br. načelniku čestitamo k uspehu in enako br. Gorinšku, ki je sestavil godbo k tem vajam, kakor snio že goi'i omenili. Oipaziti je bilo ponekod neskladnost muzike in vaj, vendai' celota zaradi tega ni prav niC tipela. Malo bo paß treba obe .leli še izpiliti. Mladi dečki so pa to točko izvedli tako brozliibno, da bi jim člo- vek rekel inoj.stri. Take rutino. take hrabrosti ni bilo opaziti pri nobo.ni drugi točki. Na bradlji so se pa na- ši favoriti kar najlepše odrezali, ve-n- dar so drugi dan, ko se je akademija ponavijala, vaje skoro boljše izvedli, lazen skupine. Briljii'ala sta brata Grilec in Oblišar. Sledila je zopet, si- cer prav lepa, težka in dobro naštu- dirana točka »Ritmični pies«. Lepa sestava, neokusne obleke. Clani so nnstopili z »Dvanajstko«. Pri tej tosi- ki se. je zopet pokazala Poljšakova sola. Strumni in skladni gibi, vaje gredo kakor namazane, dasi so pre- cej težke. Fantje so se zelo lepo od- rezali. Ritmična. gimnastika. (žen. naraščaj). Godba br. Gorinška je bila zelo dobra, polna melodijo in sklad- na z vaj ami. Brhke naraščajke so to točko izvedle z lahkoto in eleganco. Ta točka je bila najlepša izmed žen- skih točk. Na drogu so zopet poka- zali naši Ijubljenci vihunske vaje, za katere so bili nagrajeni z bui'iiim ploskanjem. Seveda ploskanja ni manjkalo tudi pri ostalih točkah Na drogu je prednjačil bi'. Grilec. Pa tu- di drugi niso prav nie zaostajali vii njim. Višek veSera je pa bila »Sed- morica« nai-a-SCajnikov. Najlepša toč- ka vcčera, zasluga naSega izborncga prednjaka hr. Prelog». Lahko reče- xno, on je ta tihi sokolski delavur pkoro najboljši prednjak v društvu. Njegova. zmožnost se je pokazala v tej točki. Najtežja točka, todaonse je je lotil z veliko ljubeznijo in jo z do- brim materijalom častno rešil. Majhna hiba je bila v kozaškem ple- su, ki je bil nekoliko pretrdo i:'ve- V1EHRE BENOIT: 45 KÖMIGSNIARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič kd sem j;.»if:daval svojemu učencu zgodovino, je stopü V'sobo 'v(-:iiki vojvoda. Poinahnii je z roko, naj sedeva, meni pa še ])ose- h?h naj nadaljujem. 'I isto jui.ro sem pripovedoval vojvodi Joahimu o Jia-lo-inikih Aleksandrovih, začenši z borbo epigpnov Po babilonskih ulicah, pa vse do bojev s Kiropedo- nom, ki je zaradi Lizimahovega poraza napadel dina- •stiji Lagidov in Seleucidov. Mlademu nemškemu kmvu &cm hotel narisati velike in tragične like Ku- rnena, vodjc Argiraspidov, Poliperhona, Antipatra, Antigo!,a, (ionata in Demetrija Poliorketa. Nekaj si .K: zapj.-oval in me poslusal z zanimanjem, ki bi bi!o »ahk-D man.] narejeno. iudi veliki vojvo(ia sain je sedel in me posluša!. Njegov resui in iiüeligentni obraz me je tako vsega zamotil, da nisem več govoi'il omejenemu Joahimu, ujnpak Frideriku-Avgustu. Njemu sem namenii po- fiUV|0> kjer sem »kušal pojasniti, kako je razpa.l co- 111 «tva epigonov olajšal zmago gvabečeinu Riinu. VQ seni s svojim prodavnnjom za trenutok /a • *-ias, mi je rekel: . .'" y vas moja prisotnost ne moti, če ste liot.oli I Ar Aau primero med Rinioin in Prusko.« Nenn[nk'AVgUSt SG j° nasmehniL , \' ° ° lui je bilo, da seni moral pred ii|im po- uaanti vazaistvo vlada.rjov nomSkih zveznih držav ¦"¦> pj'uskcga ccsarja. Veridar sem to napravil in prikimal je: ,m* ,aiao' (la bi t0 vazaistvo, kakor je v Rimu, za- Aotovilo voličino NcrnCijo in svetovni mir.« 'voncal som „ tern, da sem naStel učencu knjige. hi piM-j.i o snovi mojega predavanja, prcdvsem kot osnc-viw delo Droysenovo »Zgodovino helenizma«. »Opj'osliie, gospod,« je dejal veliki vojvoda, »ali ni nobenega boljšega francoskega. dela, ki bi nado- mostil«» Droysena?« Nikdar line ni bilo na Sorbonni lako srani, kakor takiat, ko sem odgoovril, da ga ni. Enajsta ura je odbila. »Joahim,« je rekel veliki vojvoda, »zdaj lahko odidete. Vi, gospod Vignerte, pa ostanite.« Ostala sva saina. »Gospo(i,« mi je dejal s svojirn lepim in resnim, skoraj malce otožnim glasom, »morda se vain bo zdelo. da skoparim s hvalo, cepi'av veste, da ste jo zaslužili. Toda že oil nekdaj imam slabo navado, da čakaui zelo dolgo in šele potem izpregovorim. Zdaj je iTJOj cas prišel. Brez vaše vednosti je delal vaš üCenec včeraj izpit pri nekem profesorju kielskega vseučilisča. Čeprav je bil ta profesor malce prislran proti sranco^kim metodam, je vendar moral pri'.nati u>pohe, ki ate jib dosegli . . .«¦¦¦ Nato je dodal z glasom, ki ni bil brez prizvoka grenkobe: »Vem, da kmet še več zasluži, če zrase Mjegjva žetcv na upornih tleh. Zata mi dovolite, da vain da- nos izrečem svojo zalivalo in obenem izrazim željo, da bi se dobro počutili v Lautenburgu in srečno do- vi'sili naiogo, ki ste jo tako srečno začeli.« »Miiostni gospod,« sem dejal, v resnici ganjen, »jaz hi moral biti srečen, zaradi dobrotljivosti, ki mi jo izkazuje Vaša Visokost.« »Ne, ne,« je ti'masto naglasil, »jaz sem vas dolž- nik. l/vedel sem, gospod Vignerte, da posvečate- tisto malo piostega časa, kar vam ga še ostane po pouče- vanju mojega sina, nalogi, ki mi je morda še «Iražja. Naj to za zmeraj ostane med nama. Vem, kakšno težavo ste morali pre.magati, da ste dosegli pri vciiki vojvoclki zaupanje, ki vam ga zdaj — vsaj zdi ^ mi tako --- izkazuje. Ne poznam vas še dovolj, gospod. da bi. vam mogel Se bolj doloeeno izraziti željo, da bi vas videl v njeni službi. Hotel bi, da bi jo raz- vedviii in jo rešili tistih mračnih misli — nekakš- nega pokvaijenega moral nega ravnotežja, ki je škod- Ijivo tudi 7A\ njeno telesno zdravje. Čeprav c tem nnni nama doslej še ni bilo jasne besede, vidim, da t,tL u:v razumeli in -da se vam je posrečilo še več kakor sem pričakoval. Tako sem jaz zdaj vaš dolž- nik.« V njegovern glasu je bilo toliko vzvišene bolesti, ila me jc ganilo. »Miiostni gospod,« sem šepnil, »obljubljam . . .« Dal mi jo roko. >'Nč zahtevain obljub. Zdaj vas poznam in vem, da bostü storili vse, kar boste zmogli, v dobrobit ve- like vojvodke. Na ta način se mi boste najbolje v.a- bvctiili za zaupanje, ki vam gä izkazujem. Vaša na- loga morda ne bo zmeraj lahka. Ženska, posebno taka, ki ji je umrlo ljubljeno bitje, nima tistega uravnovešenega značaja, ki se mi z njim lahko po- na&amo. Napravite vse tako, kakor se vam br> zdelo, da .Ic piav, dragi gospod!« Za trenutek sva oba molčala. Potem je nada- Ijeval. »Pridal bom še drugo zahvalo, če ni odveč vsak i/.raz hvaležnosti po vsem tem, kar sem vam prav- kar povedal. Dovoliti mi morale, da računam s po- večano uslužnostjo, ki jo zdaj od vas zahtevam. Ukazjvl sem, naj znašajo odslej vaši prejemki 15 000 mark.« Presenečeno scm vzkliknil. »Prosim vas!« je odvrnil z nasmeškom, ki ga je delal dražestnega. »Ali ne igrate zdaj vsak veČer brii^p, point po pet pfenigov?« Stran 4. »Nova Doba« 2. I. 1933. Stev. 2. PIES 1933 Crt-pe de Chine v vseh barvah v izborni kvaliset! po Din 39'— meter dobite pri fa. Uegi & Bsvc, Ceije, Glavni trg ilen. Sonata, j> zelo poncsrcčeim st.var. Kontrast! onega dela z dru- ?ov v upravi lista. a b o n e n t i Jzvrstna kuhinja ter točna postrežba, dnevno Din 12'—. Obenem naznamam, da je prispj /.akonüki par broz otrck. Naslov v upravi lists. C e I I e Za kresiio 4 Telefon 245 kleparsivo, vodovcdne instaiaciie, slrelouodns napravs Prcvzcma «sa « zgoraj navedene stroke ipadajcJa de!a in poprawiln — Cene imerne — Pcstrežba toJna insolidna KARL GOftI€HR^ celje opc^zarja na bogato zalogo raznih l€»pfLi dotrll « Umetni&ko rssarglednice. Ccne izredno ugodnc !* Inserirajte v „NOVI DOB!" Najvarneje in najugodneje se r>asaga denar pri pupiiarna varnem zavüiiu, ki obstoji ie 64 Set Celjska me sin a hraniinic V CELJUp KBEKOM TRG Cv ftaetfii p^lači pri IwiüKSwcürtia} Prihrankcm rojakov v Rmcriki, rienarju rtedo- letnih, k) ga vlasaio sodišča, ter naiažbarn cerkvenega in občin- skega denarja posvsča posebno pažnjn HranHnka daje posa- ;:ia na zemSjis^a pc ¦\zli\\il\ obrestni mer> Vse prcšnje rešuj« fcrezpiačno Za hranilne vioge Vrsmči poJec? še mesfo Ceije ?; vsem prcmožfMijoo» ZVCZN/1 TI5MRN/1 IN KMJlQQYCZNIQfl QEUE - 5TRO55nflTERJEV/I ULIW i IZVRŠUJE VSA V STROKO SPADAJOČA DELA HITRO SOLID NO IN PO ZMERNI CENi Urejuj« Ratio PeŽnS. — Odgovoren za komorcij »Nove Dobe« in Zvezno "tiskarlio Milan öetlna. _ Öbat Celju.