GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO ŠTEVILKA 6 JUNIJ 1977 LETNIK XV. IZ VSEBINE: — Uveljavljanje načela delitve po delu — Razprava in sprejem samoupravnih sporazumov SIS — Predlog uvedbe premakljivega delovnega časa izdelan — Predstavljamo institut »Jožef Štefan« Z zasedanja sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanj a delavcev in obveščanje Svet za samoupravljanje., življenjska vprašanja delavcev in obveščanje se je sestal na 13. redni seji dne 3. junija 1977. Razpravljal je o naslednjem: — Na osnovi veljavne prioritetne niste za dodelitev stanovanj je dodelil: 1. Štefanu Hadlerju, mat. štf. 620 iz TOZD tovarna glinice, pod zap. št. 3 s 1050 točkami. 4-sobno stanovanje v Ptuju, Potrčeva 50, III. nadstropje desno. 2. Francu Beloviču, mat. št. 4325 iz TOZD vzdrže- (Nadaljevanje na 3. str.) Spomenik NOB V Mariboru Praznik v znamenju zmag in jubilejev Letos praznujemo kar tri pomembne jubileje in sicer 40-letnico ustanovitve KPS, 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo naše partije ter 85. rojstni dan našega dragega predsednika. To so brez dvoma jubileji o katerih je ne le vredno ampak tudi potrebno napisati kaj več, kajti nenehni spomin na tovariša Tita je tako živ in prisoten, da ga ni moč opisati le enkrat o-ziroma se nobena knjiga ne more napolniti s tem kar je napravil tovariš Tito za nas vse. Nahajamo se ponovno pred dvema pomembnima praznikoma, ki sta nam letos še toliko dražja in pomembnejša, ker tudi naš dragi tovariš Tito praznuje svoje jubileje in na kar smo vsi še posebno ponosni, da je že tretjič proglašen za narodnega heroja. Letošnji praznik dneva borca bomo praznovali tokrat že 32 let v svobodni in socialistični domovini. Ker je torej letos leto jubilejev, naj bo tudi tale krajši sestavek namenjen srčnemu jubileju in željam tovarišu Titu, še za dolgo let življenja in dobrega zdravja. Tako je torej pred 32 leti tudi slovensko ljudstvo končalo s triumfom svojo največjo epopejo, ko je v krvavem^ boju za svoj nacionalni obstoj dokončnO' le obračunalo z nemškim okupatorjem ter njegovimi domačimi hlapci in raztrgan-ci. Ko je v Beli Crkvi _ v Srbiji 4. julija 1941 počila prva partizanska puška je ta strel bil znak tudi zu vse slovenske domoljube, da stopijo v poslednji boj za svoje pravice. Zato je za nas poleg 4. julija še kako pomemben tudi 22. julij, ko je tudi slovenski Praznik v znamenju zmag in jubilejev (Nadaljevanje s 1. strani) tlačan vstal in se odločil za poslednji boj za svojo svobodo in svoj obstoj. Ni namen opisovati štiriletnih bojev v naši domovini, ker so tradicije naše narodno osvobodilne vojne vsem tako poznane, da bi bilo to nepotrebno. Zato pa ne gre pri tem zanemariti tudi tega kar smo dosegli v naši povojni graditvi ki nam je prinesla korenite spremembe ki so še kako vidne ha vsakem koraku v celi naši širni socialistični Titovi Jugoslaviji. Vsekakor dan borca in dan vstaje slovenskega naroda ni le praznik tistih borcev ki so se borili v NOV temveč je to resničen praznik vseh delovnih ljudi širom naše Ju- fo slavi j e in ožje republike lovenije. Ob vsem tem pa. vsekakor velja pravilo ki mora biti sveto slehernemu izmed nas in to je: »Ne pozabimo na našlo slavno preteklost!« Vse kar danes imamo je plod dolgoletnih teženj naših prednikov in velika zasluga naše komunistične partije s tovarišem Titom na čelu ki je edina vedela kje je njeno mesto in kaj je treba storiti v najtežjih trenutkih naše slavne zgodovine. Velike spremembe smo jih doživeli v letu 1976, ko smo sprejeli zanos najpomembnejši dokument, to je zakon o združenem delu, so nam vlile novih moči in poguma, da neomajno sledimo našemu dragemu predsedniku in mu ob njegovi 85-letnici rojstva ponudimo največ kar moremo — to je, da storimo vse kar je v naši moči, da čim hitreje stabiliziramo naše gospodarstvo in da se na vseh področjih čimbolj hitro vključimo v akcije, ki so pred nami. Pred nami so že takore-koč nove skupščinske volitve na katere se že vneto in vestno pripravljamo. Potrebnih je veliko enotnih akcij in skupnih nastopov, tako SZDL kot ZK in vseh ostalih. Dosedanji štiriletni delegatski sistem nas je brez dvoma v mno-gočem naučil nekaj za kar do pred štirimi leti nismo vedeli in prav zaradi tega stojijo pred nami pred no- vimi volitvami še toliko zahtevnejše naloge. Napake, ki so nas pestile bomo pustili, zato pa bomo okrepili vse tisto kar je bilo pozitivno in napredno. Prav obstoječa praznika: dan borca in dan vstaje slovenskega naroda nam vsem skupaj ob letošnjih Titovih jubilejih to nudita in dolžnost je, da to tudi sprovedemo. Ob skupnem praznovanju že- Kako šmo poslovali? Iz tabele I to II je razividno, kako smo poslovali v mesecu maju ini v obdobju od l.i—i V. 1977. Indeks 1977/1976 prikazuje odnos dosežene proizvodnje napram proizvodnji v istem obdobju lanskega leta. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Obrat Han Doseženo meseč. kuTTHülat. 77/76 A. GLINICA 1. Izluženo — april 100 122 105 94 — maj 100 117 107 100 2. Kalcinirano — april. — maj 100 102 106 93 100 107 106 97 B. ALUMINIJ 3. Elektroliza A — aprila 100 100 101 99 — maj 100 99 100 100 4. Elektroliza B — aprili — maj 100 99 99 101 100 99 99 102 5. Livarna — april 100 100 98 101 — maj 100 94 97 102 6. Anodna masa — april ■ maj 100 106 122 121 . . .100 10 93 84 II. PRIKAZ PORABLJENIH PROIZVODA — V/1977 SUROVIN NA ENOTO Na 1 tono proizvoda Plan Indeks maj I-V/1977 1. GLINICA Al hidrat — AI2O3 — boksit 100 102 102 — NaOH 100 162 110 — para 100 87 90 — El. energija 100 86 94 2. ALUMINIJ Hala A — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 105 103 — 'krkfliit 100 46 70 — Al flluorid 100 114 119 — El. energija 100 104 102 Hala B — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 89 97 — ikriolit 100 71 82 — Al fliuiorid 100 93 104 — BI. energija 100 99 100 3. ANODNA MASA Za izvoz: — petrolloolks 100 . •— 103 — katranska smola 100 — 93 Za domačo porabo: — petrolikoks 100 102 103 — katranska smola 100 96 94 — El. energija 100 143 85 Urno vsem preživelim borcem praznično razpoloženje ter srečno praznovanje v svobodni domovini. Vse čestitke pa naj ob letošnjih jubilejih veljajo tudi vsem našim članom delovne skupnosti in njihovim družinskim članom. Vsi skupaj se enotno potrudimo, da bomo praznovanja obeležili tudi z določenimi delovnimi zmagami in željo po še večjem napredku. F. Meško uresničevanje sprejetib sklepov Prejšnji mesec je bila v avli osnovne šole »BORIS KIDRIČ« v Kidričevem redna letna delovna konferenca krajevne konference SZDL Kidričevo na kateri so obravnavali delo v minulem obdobju ter sprejeli, po zelo obširni in konkretni razpravi zaključke in sklepe konference, za katere so udeleženci menili, da so prilagojeni dejanski situaciji v KS in sploh v delovanju družbenopolitičnih organizacij v Kidričevem ter jih bo treba kot take tudi dosledno in sprotno izvajati pri vsakdanjem delu v KK SZDL in v KS kot celoti. Ni potrebno povdariti, da je konferenca glede na število članstva ali bolje rečeno na število prebivalcev v KS Kidričevo bila zelo slabo obiskana, saj se je le-te udeležilo nekaj nad 40 občanov. Zal smo najbolj pogrešali številne člane ZK. Tako tiste, ki delajo v TGA in živijo v KS Kidričevo, kot tudi tiste, ki delajo in živijo v naselju oz. bolje rečeno v krajih, ki jih obsega KS Kidričevo. Ob tem velja omeniti tudi to, da je prva sklicana konferenca za dan 28. 4. 1977 odpadla, ker Je prišlo na le-to samo 13 do 15 občanov. Zato tudi sprejeta stališča in sklepi posvečajo V tej smeri največ pozornosti. Po uvodnem poročilu predsednika KK SZDL ter poročilu sekretarja IO KK SZDL o preteklem delu ter poročilu o finančnem stan.lu oragniza-cije je stekla, lahko smelo trdimo, izredno plodna ter bogata razprava iz katere niti malo ni bilo težko izluščiti konkretne zaključke in sklepe konference, ki so jih tudi enoglasno potrdili. Vsi udeleženci v razpravi so zelo kritično pa tudi mnogokrat samokritično nakazovali vrsto problemov, ki izhajajo iz vsakdanjega delovanja tako v društvih kot tudi organizacijah ter ob tem mnogokrat predlagali tudi konkretne predloge za rešitev sedanjega stanja in določenih problemov. (Nadaljevanje na 5. strani) RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V počastitev velikih jubilejev .tovariša Tita in KP Slovenije ter dneva mladosti so člani fotokino kluba DPD Svoboda Ptuj prenesli svojo razstavo fotografij iz razstavnega paviljona Dušana Kvedra v Ptuju v TGA Kidričevo. Na razstavi sodelujejo Minko Bizjak, Alfred Bradač, Slavko Erlač, Mišo Koltak, Milan Koren, Franc Korpar ter Srdan Mohorič. Prikazani izdelki so izraz razmišljanja in pogledov skozi objektiv kamere posameznih avtorjev. Vsebinsko, oblikovno in tehnično so motivi članov ptujskega fotokino kluba ob osnovnem ljubiteljskem vodilu pomembno obravnavani. Značilno pa je, da je v sezonskem ih toplem odnosu do neposredne življenjske okolice povdarjena predvsem preprostost izkazovanja in neposredna izpovednost. Posebno mesto pa zavzema mentor kluba mojster fotografije Stojan Kerbler, ki se tokrat predstavlja na poseben način v ciklusu dveh nasprotujočih si tem, ko fotografsko obravnava življenje cirkusa in se mudi na gigantskem gradbišču jedrske elektrarne v Krškem. Razstava, ki so jo med dragim omogočili TGA Kidričevo, OOS TGA Kidričevo ter ZSM TGA Kidričevo bo postavljena v pobratenem Arandjelovcu ter nekaterih delovnih kolektivih v Ptuju. Srdan Mohorič Z zasedanja sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev^ in obveščanje (Nadaljevanje s 1. strani) vanje, pod zap. št. 28 s 610 točkami — 2-sobno stanovanje v Kidričevem št. IO), I. vhod, II. nadstropje desno. — Predlagal je delavskemu svetu TGA, da ne ugodi prošnji Dušana Predoni-ka za dodelitev stanovanja mimo prioritetne liste, ker je ugotovil, da Venčeslav Kmetec, za katerega stanovanje prosi Predovnik, stanovanja še ni odpovedal in da je na veljavni listi pred Predovnikom še več prosilcev, ki prosijo enako stanovanje in nimajo urejenega stanovanjskega vprašanja. Prav tako ni podan predlog glavnega direktorja za izjemno dodelitev stanovanja. — Določil je ceno prenočišča v Počitniškem domu »Aluminij« v Crikvenici v višini 23,00 din dnevno v sezoni 1977. — Predlagal je delavskemu svetu TGA, da sklene, da bo TGA dajala v sezoni 1977 z začetkom 1. 7. 1977 svojim članom kolektiva samo prenočišča v Počitniškem domu »Aluminij« v Crikvenici. — Na osnovi določil 68. in 69. člena samoupravnega sporazuma o delitvi o- sebnih dohodkov TOZD in DS SS je odobril naslednjim delbvmim invalidom razliko med oskrbnino, ki jo prejemajo od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in med osebnim dohodkov na delovnem mestu, na katerem so delali pred nastankom invalidnosti: TOZD tovarna aluminija: Maritimi Petroviču, Stanetu Jakomini ju, Marjanu Nežmahu, Frederiku Kme-tecu, Jgnacu Matjašiču, Alojzu Lahu, Francu Cetlu, Stanku Rožmanu, Tomu Miličeviču Božidarju Primožiču, Jožetu Koletndku, Marjanu Primcu. TOZD tovarna glinice: Bogomira Toplaku. TOZD promet: Francu Pišku. Sredstva bremenijo sklad .skupne porabe — poklicna rehabilitacija — točka 4 plana porabe sredstev sklada skupne porabe za leto 1977, iin sicer: za delavce iz TOZD tovarna aluminija — TOZD tovarna aluminija, za delavce iz TOZD tovarna glinice — TOZD tovarna glinice, za delavce iz TOZD promet — TOZD promet. — Predlagal je delavskemu svetu TGA, da sprejme Mohorič Srdan: MED STOLI II Mišo Koltak: KAM? Uveljavljanje načela delitve po delu Sindikalno Listo imamo že četrto leto. Čeprav po vsebini obravnava ista vprašanja ikot na začetku, jo je še vedno treba razlagati. Sindikalno listo je smatrati kat dokument, M sili k razmišljanju in vgrajevanju v samoupravne sporazume ali družbene dogovore. Če je npr. v samoupravnem sporazumu dejavnosti neko Močilo sindikalne liste drugače —• celo narobe opredeljeno kot v .sindikalni listi, velja določilo iz samoupravnega sporazuma., ne pa direktno sindikalna lista. V primeru, da so dokumenti sporni, je treba problem začeti razčiščevati v ustreznih organih sindikata. Uveljavljanje sindikalne liste terja strokovni in politični pristop, ne pa golo prepisovanje posameznega določila iz sindikalne liste v samoupravni sporazum ali v območni1 družbeni dogovor,, od tu pa kar v samoupravni splošni akt organizacije združenega dela. V letošnji sindikalni listi so zapisana tudi stališča sindikatov do oblikovanja sistemov delitve sredstev za osebne dohodke. Osnove za oblikovanje sistema delitve sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela. ki so sestavni del celovitega sistema pridobivanja in razporejanja dohodka, so predvsem: a) Planiranje dela: letni program je osnova za o-predelitev delovnih zadolžitev delavca ah skupine delavcev za krajše časovno razdobje. Razporeditev nalog in sprejetih odgovornosti med delavci temelji na sistemizaciji delovnih mest. Sistemizacija delovnih mest mora biti vsikla-jena z lleitnim programom dela. h) Spremljanje dela: spremljati je treba izpolnjevanje delovnih zadolžitev glede na kakovost, količino in gospodarnost dela po enakih osnovah oz. standardih, kot so planirani. c) _ metodologije merjenja oziroma ocenjevanja in postopek ugotavljanja delovne in poslovne uspešnosti kriterijev kvalitete, gospo-gamasti in količine dela ni mogoče uporabiti, ne da bi v naprej določili metode merjenja oz. ocenjevanja in postopke njihovega ugotavljanja. Organizacija spremljanja mora biti takšna, da omogoča merjenje prispevka delavca k delovnemu rezultatu. d) ugotavljanje prispe v- • ka delavca k delovnemu rezultatu: za ugotavljanje prispevka delavca k delovnemu rezultatu je treba v naprej določiti 'kriterije in merila vrednotenja delovne uspešnosti. Kriteriji morajo biti prilagojeni značilnostim in pomembnosti delovnih opravil posameznega delavca,, s katerimi lahko delavec na svojem delovnem mestu neposredno vpliva tìa delovni rezultat ^“.to so predvsem kriteriji za merjenje kvalitete, količine in gospodarnosti dela. Bolj kot kdajkoli doslej je pred nami neposredna odgovornost za izdelavo in uveljavitev stimulativnih sistemov delitve sredstev za osebne dohodke skladno z zakonom o združenem delu. Pri tem je treba že takoj v začetku povedati, da je uveljavljanje načela delitve po delu bolj odvisno od pripravljenosti, da se tega dela sploh lotimo, kot pa od nerazčiščenih in premalo izdelanih strokovnih odnosov za stimulativno delitev sredstev za osebne dohodke. Najbolj pogosti vzroki neeurejenih odnosov v delitvi sredstev za osebne dohodke: — neustrezna sistemizacija delovnih mest (zastarela sistemizacija, napihovanje ali podcenjevanje o-pdsov in zahtev sistemiziranih delovnih mest); — neustrezna metoda vrednotenja delovnih mest (npr. prevelik povdarek formalni izobrazbi in zapostavljanje odgovornosti in 'zapletenosti dela); — bolj subjektivno 'kot objektivno določanje o-sebne analitične oaeoe vsakega posameznika, ki je namenjena za določitev mesečne akontacije osebnega dohodka; — avtomatično »odbijanje« — zmanjševanje akontacije osebnega dohodka zaradi neizpolnjevanja pogojev o izobrazbi, kar je v nasprotju z načelom delitve po delu, ki nikomur ničesar vnaprej ne daje in ne jemlje, ampak pomeni pravico iz dela, ki se kot končni rezultat materializira v ustvarjenem dohodku; — osebni dohodek pretežno umskih delavcev (tudi režijskih delavcev) je odvisen predvsem od formalnih meril (izobrazbe, delovne dobe, namesto od izpolnitve vna- prej določenega mesečnega 'ali trimesečnega programa ipd.; delovne zadolžitve se določajo sproti in ni pregleda, kaj in kako je kdo izpolnil svoje naloge; — osebni dohodki vodilnih in vodstvenih delavcev so bolj odvisni od hierarhičnega položaja v temeljni organizaciji združenega dela kot pa predvsem od doseganja planiranih nalog; položaj- delovnega mesta v organizaciji dela v delovnem procesu je lahko samo merilo za oceno zahtevnosti in odgovornosti dela, ne more pa biti formalna hierarhija sama po sebi odločilni kriterij pri višini osebnih dohodkov; — zanemarjene so osnove delitve osebnih dohodkov, kot denimo kvaliteta delia, izpolnjevanje rokov, zahtevnost in odgovornost, doseženi prir hranek pri surovinah, pogonski energiji, racionalni izrabi delovnega časa itd.; — zanemarjanje vseh tistih oblik dela, ki vodijo k pocenitvi proizvodnje, izboljšanju tehnologije in organizacije dela; čeprav je to delo v mnogih primerih predvideno že v opisih oziroma v zahtevah delovnega miesta, je lahko učinek tega dela (inovacije, novatorstvo) tako obsežen, dolgotrajen in pomemben, da so osnove za pridobivanje rednega osebnega dohodka pretesne in premalo stimulativne; zaradi tega je treba določiti, kaj se šteje za tovrstno delo in kako bo plačano; —• nepripravljenost strokovnih služb, da se lotijo poglabljanja in razvijanja delitve po delu in — premajhna zainteresiranost družbeno-političnih organizacij- v organizacijah združenega dela in vodilnih delavcev za u-velj avl janje delitve po delu. Našteti razlogi vplivajo na premajhno vztrajnost y iskanju in razvijanju meril za realizacijo načela delitve po delu. Uveljavljanje načel delitve po delu ni samo siebi namen. Stimulativni sistem delitve sredstev za osebne dohodke je v interesu posameznika in združenega dela oziroma je pogoj za boljšo posamično in družbeno produktivnost. Pravne osnove za delitev sredstev za osebne dohod ke Zakon o združenem delu ureja delitev sredstev za osebne dohodke v členih od 125 do 138, med njimi pa jie zlasti glede posledic .zelo odločujoč 127. čllen, iki pravi (cit.) : »Delavci v temeljni organizaciji so dolžni določiti osnove in merila za delitev .sredstev za osebne dohodke. Če delavci v temeljni organizaciji ne določijo osnov in meril iz prvega odstavka itega člena, prejemajo Le z zakonom zajamčeni osebni dohodek. V primeru iz drugega odstavka tega člena lahko določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti u-krepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine pod pogoji in na način, ki jih določa zakon«. Po 662. členu imenovanega zakona se ta določba začne uporabljati najpozneje od 1. januarja 1978. Zajamčeni osebni dohodek predstavlja tisti dohodek, do .katerega ima delavec pravico, če dosega normalni individualni delovni učinek, temeljna organizacija pa ne dosega planiranega poslovnega u-■speha, vendar še ne posluje z izgubo v skladu s samoupravnim sporazumom, ■ki so ga sklenili delavci temeljne organizacije združenega dela v drugih temeljnih organizacijah z družbenim dogovorom in z zakonom. Če torej upoštevamo navedeno sankcijo za kršenje načel delitve po delu v ■samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo delitev sredstev za osebne dohodke, so predvsem organi samoupravljanja in politične organizacije združenega dela v temeljnih organizacijah združenega dela neposredno odgovorni, da se uveljavi tak sistem delitve sredstev za osebne dohodke. ki bo odvrnil nevarnost, da bi imeli delavci kljub uspešnemu poslovnemu rezultatu le zajamčene osebne dohodke. Najbolj splošne osnove za urejanje družbenoekonomskih odnosov delavcev v temeljni organizaciji glede delitve sredstev za osebne dohodke morajo biti določene v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljim organizaciji po 336. členu (cit.): »Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji vsebuje dejavnosti temeljne organizacije in osnove za urejanje družbenoekonomskih odnosov delavcev v temeljni organizaciji, zlasti pa: pri odločanju o sredstvih, razporejanju dohodka in čistega dohodka, pri delitvi sredstev za o-sebne dohodke in pri delovnem razmerju kakor tudi razloge za združevanje dela in sredstev v delovno organizacijo in obveščanje delavcev«. Konkretne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke pa določa samoupravni splošni akt (lahko tudi pravilnik), ki ga sprejmejo delavci temeljne organizacije združenega dela. Ta samoupravni splošni akt: — mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih, ki so ga sklenili delavci v temeljni organizaciji z delavci v drugih temeljnih organizacijah v sestavu iste delovne organizacije. ~ ne sme hiti v nasprotju s .samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih, ki so g,a delavci v temeljni organizaciji .sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah zunaj sestava delovne organizacije. V podanem prispevku, M je rezultat trenda razvoja politike vrednotenja dela v naši družbi, je podanih nekaj osnovnih misli iz sindikalne liste za leto 1977, sprejetih sprememb in dopolnitev poglavja B samoupravnega sporazuma o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke črne in barvaste metalurgije Slovenije in Zakona o združenem delu. V naši delovni skupnosti nas čakajo precej' zahtevne in bistveno drugačne naloge na področju delitve dohodka kot je bila dosedanja praksa — v lanskem letu smo začeli na pritisk družbe resnejše reševati nastale probleme, ki jim bomo kos samo z vestnim in priincipielnim delom vseh zaposlenih, .posebej pa še poslovne, samoupravne in družbeno politične linije TGA. Viktor Markovič, org. Za dosledno uresničevanje sprejetih sklepov Iz zalivalnice (Nadaljevanje z 2. strani) Kritično so spregovorili o delu delegacij SIS, splošne in temeljne delegacije pri KS predvsem pa o tistih nekaj delegacijah, katere niso dostavile niti poročil o dosedanjem skoraj 4-letnem delovanju, niti se konference niso sami udeležili, da hi tam povedali s katerimi se srečujejo in zakaj delo njihove delegacije ne krene naprej. (Nadaljevanje s 3. strani) uskladitev ddovnih mest za aktivno rekreacijo v obliki, ikot jo je predlagal kadrovsko socialni sektor z dopisom št. 3500 z dne 12. 5. 1977. —I SkLenii je, da se izda Alojzu Slodnjaku odpisno dovoljenje na pare, št. 621/1 — pašnik pri vi. št. 33 ko. Podgorci. — Ni ugodil prošnji Kristine Ivanuša zia prenos stanovanjske pravice na njeno ime, ker je ugotovil, da nosilec stanovanjske pravice Ivan Ivanuša ni spremenil naslova bivališča in jle dne 22. 4. 1977 podal izjavo, da stanuje doma. — Na osnovi določil' 7. točke 68. člena samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov TOZD tovarna aluminija je odobril denarno pomoč pri šolanju na osnovni šoli Lovru Beraniču iz Ptuja, Maistrova 16, v znesku 800 din mesečno od 1. 1. 1977 do 30. 6. 1977. — Ni ugodil prošnji Kristine Lubaj: za enkratno denarno pomoč, ker ne izpolnjuje pogojev iz 86. čLena Samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov TOZD vzdrževanje. Višina poprečnega mesečnega dohodka po članu družine presega cenzus 1200j— din. — Na osnovi 11. točke 69. člena samoupravnega sporazuma o delitvi oseb- Tak odnos so prisotni tudi obsodili ter menili, da je potrebno sedaj v fazi evidentiranja o tem, kdo naj v bodoče pride v delegacije še kako razmisliti. Kajti v KS je dovolj dobrih aktivistov, ki so in bodo vedno voljni ter pripravljeni delati na družbenopolitičnem torišču tako kot je potrebno. Temu primerno je bilo tudi priporočilo vsem društvom in organizacijam v KS, da v svojem krogu že sedaj izbirajo kandidate v fa- rnih dohodkov delovne skupnosti skupnih služb je iz sklada skupne porabe — socialne pomoči — odobril denarno pomoč v znesku 3.000.— din Janezu Klanj -šaku iz delovne skupnosti skupnih služfb. — Predlagal je delavskemu «vetu TGA, da na osnovi sklepov delavskih svetov TOZD 'sprejme spremembo pravilnika o izumih, .tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. — Predlagal je delav-sikim svetom TOZD in DS SS, da uvedejo postopek za sprejem Samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Ptuj. — Predlagal je delavskemu svatu TGA, da ne ugodi prošnji Matilde Meznarič za dodelitev stanovanja v Kidričevem 7, ki je bilo dodeljeno možu Janezu, kateremu je sporazumno prenehala lastnost delavca v naši delovni organizaciji, ker glavni direktor ni podal predloig za izjemno dodelitev stanovanja. — Predlagali je delavskemu svetu TGA, da ne ugodi prošnji Janeza Meznariča za prenos stanovanjske pravice nad stanovanjem v Kidričevem 7, ker bi bil tak prenos v nasprotju z veljavnimi določili zakona o stanovanjskih razmerjih. zi evidentiranja in jih kot take predlagajo koordinacijskemu odboru pri KK SZDL v razpravo in potrditev. Prav v društvih in organizacijah bodo najlažje med seboj ocenili to, kdo je najbolj primeren za katero delegacijo, kje želi delati in do katere ima največ volje in podobno. Tak način pa nas po dosedanjih štiriletnih izkušnjah o delegatskem sistemu tudi lahko marsikaj nauči in nam prinese korenite spremembe v bodočem delu delegacij. Nekateri so tudi menili, da je delo splošne delegacije izredno naporno, kajti materiali prihajajo zelo pozno oziroma so roki zelo kratki. Tako imel seveda predsednik tov. Fran Emeršič, ki je storil vse kar je bilo v njegovi moči, precejšnje težave, saj ni bilo vedno več moč sklicevati 22-članske delegacije in to večkrat na teden in podobno. V tej smeri bo potrebno le nekaj spremeniti, kajti dosedanje izkušnje so pokazale mnogo in celo preveč, tistega kar je onemogočalo boljše delo delegacije. Seveda pa ne gre pri vsem tem prezreti tudi tistih delegacij, ki so se po svojih močeh trudile in tudi zadovoljivo uspevale pri svojem delu. Vsi vemo, da je delegatski sistem tokrat prvič in, da je to bilo za vse nas nekaj novega iz česar pa smo se doslej brez dvoma marsikaj naučili. V razpravi je bilo mnogo govora o nogometnem klubu Aluminij, ki ima danes v svojih vrstah že preko 200 mladih, ki se pridno in aktivno vključujejo v delo tega kluba, katerega vodstva uspeh je toliko večji, ker jim uspeva pritegniti med ostale vrstnike in v vrste kluba mnogo mladih, ki bi drugače skoraj gotovo zašli na določene stranpoti. če jim nihče ne bi nudil tistega, kar bi jih od tega odvrnilo. Zato je ob letošnji 30-letnici obstoja še večja naša skupna dolžnost, da po svojih močeh pomagamo klubu, da nam še v naprej tako dobro vzgaja mlade. Podpora (tudi moralno-politična) bo na mestu v vsakem slučaju, čeprav vemo, da je za obstoj kluba potrebna tudi finančna plat za katero bi morali skrbeti vsi, ki delamo tako v TGA, kot tudi v ostalih delovnih organizacijah in službah v KS. Ena izmed zelo pomembnih razprav je bila vsekakor tudi tista, v kateri je bilo dogovorjeno tudi 9 prostorski stiski društev in organizacij ki za svoje normalno delo nimajo potrebnih prostorov. I-deja o tem, da bi se naj v Kidričevem postavilo dom družbeno-političnih organizacij je sicer že stara nekaj let, toda prav sedaj ponovno prihaja to vprašanje v ospredje in bi o tem veljalo še kako razmisliti in se zato tudi nenehno potegovati, da bi do realizacije te zamisli prišlo in to ob naši skupni pomoči. Če do te realizacij je pride potem smo dolžno zastaviti široko akcijo v smeri prostovoljnih akcij tam kjer bi to bilo potrebno. Kajti številna društva in organizacije imajo v svojih vrstah dobre ter sposobne aktiviste, ki bodo kos tem nalogam, če bomo uspeli v tem, potem se vsekakor odpirajo nove, širše možnosti za aktivnejše delo, saj bi vsi i-meli svoje prostore in s tem tudi možnosti za lepo urejen arhiv. Prav gotovo bi v o-kviru takega doma D PO lahko prišlo še do gradnje nekaterih drugih potrebnih rekreacijskih objektov, vendar so to zaenkrat le želje in zamisli zato o tem več drugič, ko bo zadeva zrelejša za razpravo ter seveda tudi realizacijo. Ob koncu velja še povdariti, da morajo vsi člani ZK, ki delajo v TGA in tudi v KS. u-gotoviti vzroke, zakaj je taka pasivnost nekaterih članov ZK o katerih bo potrebno konkretno spregovoriti in tudi u-krepati. Tudi sklep o tem, da se vsaj enkrat letno sestanejo na skupnem sestanku predstavniki DO TGA, konference sindikata in konference ZK v TGA ter KK SZDL in KS je vsekakor na mestu, saj lahko smelo trdimo, da so se vezi izredno slabe ali pa jih sploh ni, kar je vsekakor pokazala tudi nedavna letna delovna konferenca KK SZDL Kidričevo. F. Meško Iz skladišča Z zasedanja samoupravljanje, in 9 I Nekatere primerjalne analize 0 rezultatih poslovanja proizvajalcev glinice vlugoslaviii Sklep sindikata industri-je rudarstva Jugoslavije je, da s primerjalnimi analizami prikažemo položaj TOZD-a v primerjavi z enakimi TOZD v grupaciji. Na različnih sestankih v tovarni in izven se pavšalno govori o primerjavi proizvodnje glinice v TGA, v primerjavi z ostalimi proizvajalci, o omenjenih prednostih oziroma slabšem položaju vladajo določene dileme in neopravičene govorice. Da bi vsaj približno osvetlil položaj naše tovarne glinice v grupaciji proizvajalcev glinice sem iz podatkov službe družbenega knjigovoastva, ki je narejena za zvezne sindikate povzel nekatere. primerjalne podatke. 1. DOHODEK NA ZAPOSLENEGA Na ravni grupacije »pro- ; izvajalcev glinice« v 1976 ! letu znaša 60.000.— dinarjev. Po produktivnosti dela, (ki ga merimo z višino ustvarjenega dohodka na zaposlenega), je grupacija pod ravnijo področja barvne industrije Jugoslavije. V okviru grupacije »proizvajalcev glinice« je po ustvarjenem dohodku na zaposlenega na prvem mestu TOZD tovarna glinice Kidričevo (136.012.— dinarjev), in na drugem TOZD Tovarna glinice Mostar (21.297.— dinarjev). Če primerjam obe TOZD po višini ustvarjenega dohodka na zaposlenega ugotovimo, da je razlika prek 1 : 6 kar vsekakor predstavlja delovanje določenih faktorjev in vzrokov. 2. Konkretnejši pregled v materialne pogoje poslovanja dobimo, če prika- (Nadaljevanje na 11. strani) DO za leto 1977 Na sestanku strokovnih delavcev dine 16. 5. 1977 pri gDavmem direktorju smo razpravljali o spremenjenih pogojih gospodarjenja, zaradi katerih je 'potrebno korigirati pflao za Leto 1977. S 1. 4. 1977 so se namreč povišale prodajne; cene aluminija za 17 %, povečale pa so se tudi nabavne cene nabavljenih surovin. Na osnovi rebalansa plana prodaje in spremenjenih cen pa moramo korigirati tudi vse ostale delne piane, na katere vplivajo te spremembe. a) Plan celotnega prihodka in njegova delitev Z upoštevanjem teh sprememb smo izdleilali rebalans plana celotnega prihodka in njegovo razdelite ter izračunali novo maso OD, ki jo po določilih SS grupacije lahko vkalOculiramo. Pri tem moramo povdariltii, da pri pianu celotnega prihodka ne gre za povsem natančen izračun, ker terjajo spremembe natančen in popolen rebalans plana, ki ga v tako kratkem času ni bilo mogoče izdelati. V planu poslovanja za leto 1977 smo predvidevali, da bomo dosegli ob koncu jata 1977 nižji odstotek neplačane realizacije, kot je bdi ob koncu lieta 1976. Podatki za prvo četrtletje kažejo, da ne bo mogoče znižati višine neplačane realizacije pod lansko raven, zato srno v rebalansu plana zmanjišaM celotni prihodek za del neplačane realizacije iz lieta 1976. Ob upoštevanju spremenjenih cen smo dobili za TGA naslednji' plan celotnega prihodka: !tap' °pis Plan TGA Rebalans plana TGA i Prodaja proizvodov to storitev: — ma domač im zum. trgu 1.079,126.010 1.168,329.290 — v okviru DO 529 665.823 529,665.823 — druga realizacija 3,596.598 3,596.598 2 Del mepllač. real. iz j. 1976 18,819.210 — 3 Dohodki od obresti 6.600.000 6.600.000 4 Izredni dohodki 3,000.000 3,000.000 I Celotni prihodek 1.640,807.641 1.711,191.711 jjtč "»> Plan TGA Rebalans plana TGA 5 Variabilni stnoš. — ghinilce 248,082.718 266,934.235 — alumin. 756,085.808 762 339.876 6 Fiksni stroš. ta izmed izd. 357,774.117 357,774.117 II PoraHjeoa substanca (4 iln 5) 1.361,942.643 1387,048.228 III Dohodek (I —■ II) 278,864.998 324,143.483 7 Pogodbene obveznosti 9 391.207 9,391.207 8 Zakonske obveznosti 21,572.771 21372.771 9 Obveznosti do DSSS 45,335,531 45 335.531 10 Obvez, do SOZD Umiial — 6,284.303 11 Davek im ostale obvez, •i zdohodka 22,109.971 27,637.464 IV Obveznosti iz dah. (7 do 11) 98,409.480 110,221.276 V Cisti dohodek 180,455.518 213,922.207 12 Osebni dohodek 156,223.980 163,973.980 13 Osebni prejemki 9,481.203 9,481.203 14 Ded CD za razširitev mat. osnove dela 14,750.335 40,467.024 15 Učinki stab, programa 14,690.480 14,690.489 VI Čisti dohodek za delitev 29,440.824 55,157.513 b) Izračun NOD po SS grupacije Pri izračunu normaMh osebnih dohodkov ha uro smo upoštevali 20 % povečanje življenjlskih stroškov, kar ■lahko razmeroma realno pričakujemo, saji so se življenjski stroški že v prvem tromesečju tega leta v primerjavi s povprečjem preteklega leta porasli za 11%. Planirana masa NOD za leto 1977 znaša 188,945.604 din. c) Izračun minimalne akumulacije po SS grupacije Poslovni sklad TGA 31. 12. 1976 876,170.178 din — plasmaji 42.656.519 din pri poslovanju angažiran posl. skl. 833,513.659 dim 7% akumulacija obveznosti iz leta 1976 sklad skupne porabe Obvezna akumulacija po SS 58,345.956 din 12,741.146 din 9,000.000 din 80,087.102 din d) Izračun mase OD in vrednost točke po rebalansu plana Minimalna akumulacija po SS —- dosežena akumulacija 80 087,102 din — 55,157313 dta Nedosežena akumulacija 100% masa NOD po SS — nedosežena akumulacija 24,929.589 din 188,945.604 din — 24,929.589 din Dogovorjena masa OD 164.016.015 din — Izračun vrednosti točke Bruto OD po rebalansu — dodatki — BO do 30 dni) 163 973.980 — 12,273.414 — 3,487.776 — 31.65 % prispevki 46,909.348 101303.442 Vrednost točke: _ neto masa_______________________________________________ popr. št. zaposd. x popr. letno ur x popr. št. točk 101,303.442 _ 101303.442 1990 X 2.144,065 x 811,618 3.462,921.876,86 x = , 0,0292534 din neto * 1 2 3 4 Rebalansiranai vrednost točke je 4,96% večja od dosedanje planske, ki je znašala 0,027871 din neto. Nova vrednost točke velja za celo leto 1977 in bo vključena v obračun takoj po potrditvi rebalansa na DS TOZD, DSSS in DO. e) Postopek za sprejem predloga rebalansa plana poslovanja 1. Poslovno koordinacijski svet obravnava predlog najkasneje do 27. 5. 1977' im ga predloži v dokončen' sprejem delavskemu svetu TOZD, DSSS in DO. 2. Direktorji TOZD to DSSS predložijo predlog rebalansa preko odbora za gospodarske in organizacijske zadeve delavskemu sivejtu, kdi ga sprejme — rok 2.6.1977. 3. Poslovno koordinacijski svet vodi usklajevalni postopek im predloži usklajevalni predlog rebalansa plana DS TGA, ki 'ga sprejme v roku do 15. 6. 1977. f) Predlog sklepa za sprejem rebalansa plana Delavski sveti TOZD, DSSS in DO naj 'sprejmejo Sklep naslednje vsebine: Delavski svet TOZD, DSSS in DO je ona seji dne 1977 razpravljal o predlogu rebalansa plana poslovanja TOZD, DSSS in DO za leto 1977 in sprejeli naslednji' sklep : 1. Delavski svet TOZD, DSSS, DO sprejme rebalans plana poslovanja TOZD, DSSS to DO za jeto 1977, kot to predlaga Poslovno koordinacijski sivet s Sklepom št. z dne 2. Rebalans plana celotnega prihodka in njegove razdelitve zahteva ustrezno korekturo oz. je posledica sprememb: — plana prodaje — plana proizvodnje ■— plana potrebnih surovin — plana osebnih dohodkov — plana stroškov poslovanja — planskih oen proizvodov in storitev — plan kazalcev 3. Nova planska vrednost točke za leto 1977 je 0,0292534 din 4. Sektor za plam, analizo in organizacijo naj ustrezno korigira tabelami in tekstualni del ,letnega plana poslovanja TOZD, DSSS im DO. Direktor sektorja za plam, analizo in organizacijo Amtom Ilec, dipl. oec. 1. Samoupravne interesne skupnosti to druge institucije so nam preko izvršnega sveta SO Ptuj dostavile v sprejem naslednje predloge samoupravnih sporazumov o temeljih planov za: 1. otroško varstvo, 2. izobraževanje, 3. kultura, 4. telesna kultura. 5. socialno skrbstvo, 6. zdravstvo, 7. zaposlovanje, 8. raziskovanja, 9. vzgojno in usmerjeno izobraževanje SRS, 10. (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 11. starostno zavarovanje ■kmetov, 12. pospeševanje kmetijstva, 13. stanovanjska skupnost, 14. razvoj letališke mreže SRS. 2. V smislu navodil in stališč IS SO Ptuj, prilagamo skupni pregled oblikovanja in delitve (bruto) dohodka TGA v obdobju 1976—1980. Pregled vsebuje vse tu oblike porabe, to je osebno, skupno to splošno, za že sprejete SS to za predložene predloge. Direktorji TOZD so dobili direktno iz SO Ptuj predlog sporazumov to so dolžni, da skupaj s sindikatom organizirajo javno razpravo ter se zavzamejo, da se bodo delavci v predvidenih rokiih osebno izjasnili o predlogih samoupravnih sporazumov. 3 3. Ugotovitve IS SO Ptuj k predlogom SS: — SS posameznih družbenih dejavnosti po obsegu sredstev presegajo predvidevanja po družbenem planu občine Ptuj1 za obdobje 1976-1980. Plansko je predvidena 8 % rast DP,, po SS za družbene dejavnosti pa programi predvidevajo 12,2 % rast Obsega sredstev; — IS predlaga, da naj delavci vsestransko in temeljito presodijo to o-cenijo programe SIS; — predvidene realne dohodkovne možnosti gospodarstva občine za obdobje 1976—1980 ne omogočajo predvidenega združevanja sredstev po SS, ob istočasni rasti gospodarstva; — upoštevati je potrebno sprejete usmeritve družbenega plana,, kjer bi skupna poraba rastla 8%; — predlogi SS ne zagotavljajo uresničitev -resolucije, sa bi sredstva skupne porabe za izpeljavo programov občinskih in regijskih SIS porasla za 30% v primerjavi z _ letom 1976 po resoluciji bi jahko porastia le 10,5 %. Pri tem bi se stopnja OD povečala od sedanje Novi komandni pult pri kotlu 20,98 % na 22,25 % v letu 1977; — delež solidarnostnih sredstev se je zmanjšal od 24 % v letu 1976 na 19% v letu 1977, to zahteva 0.75% dodatne prispevne stopnje; — struktura obsega sredstev po SS v letu 1977: - enotni programi 60% - skupni programi 14% - dopolnilni programi 24% enotni in Skupni programi v naslednjih letih znatno hitreje rastejo in to nad irealne materialne okvire. Tu gre za posredno opredeljene obveznosti; — programi SIS pomenijo 22,4 % več sredstev kot v letu 1976 iz združevanja sredstev po skupni prispev. stopnji 21,30 % od OD; — IS ugotavlja,, da bi bilo potrebno zagotoviti posameznim SIS takile obseg sredstev: Vred. prog. Sred. po Stop. Razlika po SS prisp. stop. BOD 3—2 1 2 3 4 5 1. Skupnost otroškega varstva 47.574 47.574 3,40 2. Izobraževalna skupnost 98.504 98.504 5,48 3. Kulturna skupnost 14.336 12.658 0,95 — 1.678 4. TeleSnokult. skupnost 4.769 4.769 0,36 5. Skupnost soc. skrbstva 21.961 21.971 1,34 6. Skupnost zdrav, varst. 150.357 138.474 9,60 —11.883 7. Skupnost za zaposlov. 5.690 5.273 0,17 — 417 SKUPAJ: 343.191 329.213 21,30 —13.978 4. Stališča IS SO Ptuj o predlogih SS: — program kulturne skupnosti je preobsežen, osnove za oblikovanje cen storitev v SS niso dovolj opredeljene, dopolnilni program je realno zasnovan; — občinska zdravstvena skupnost ni predložila obrazložitve programa, v globalu presega lan-24 %, zato meni, da o-stame v letu 1977 lanskoletna poprečna stopnja 9,6 %, kljub temu je to 20 % povečanje sredstev; — skupnost za zaposlovanje v letu 1977 nte more presegati sedanje stopnje; — ostali SS družbenih dejavnosti so usklajeni z 6. Obveznosti za ostale SS iz točke I, ki niso za- — pospeševanje kmetijstva — stanov, skupnost — razvoj letališke mreže resolucijo za leto 1977; —- po tem predlogu IS bi v letu 1977 gospodarstvo združevalo sredstva iz bruto OD po stopnji 21,30%, medtem j® v letu 1976 po stopnji 20.78%; — načeloma je potrebno v okvirih resolucije, zmanjšanje dopolnilnih programov pomeni zmanjšanje zakonskih pravic; — delavci v združenem delu naj skrbno in vsestransko obravnavajo in ocenijo predlog SIS to IS SO Ptuj in se opredelijo za konkretno obveznost za leto 1977; — ob koncu leta 1977 bomo sprejemali anekse k SS za združevanje isredstev v letu 1978. 5. Tabelami pregled ob- veznostn po SS: — priložena je tabela oblikovanja to delitve bruto dohodka, — predlog prispevnih stopenj za skupno porabo iz bruto OD, — merila za združevanje sredstev po SS poleg skupne porabe, — primerjavo poprečnih prispevnih stopenj za ■skupno porabo, — dlelež skupne to splošne porabe v diružb. proizv. v občini, — sredstva SIS za družbene dejavnosti po vrstah programov, — bilanca potreb to sredstev po SS SIS 1976 — 1980. jete v tabelarnih pregle- dih, kot primerjava pri- Osnova Prisp. stop. BOD 0,3 % BOD 6% davčna osnova 0,28 % spevnih stopenj. Za obdobje 1978 1977—1980 1976—1980 7. Obrazlaga samoupravnih sporazumov — vsebino posameznih SS SIS tolmačijo delegati TOZD to predstavniki SIS, katere mora direktor TOZD pravočasno povabiti; — SS razvojne dejavnosti tolmači tov. Debeljak Stanko; —■ ostale SS tolmačijo direktorji TOZD in predstavniki delovnih skupnosti; — predlog oblikovanja in delitve bruto dohodka DO TGA tolmačijo predstavniki FRS in sektorja za plan, analizo in organizacijo. 8. Oblikovanje sklepov Na zborih delavcev je potrebno: — jasno se opredeliti za vsak SS —■ navesti prispevno stopnjo; — izbrati osebo, ki bo podpisala pristopno izjavo o sprejemu SS; —• definirati pooblastilo delegata in sicer: - ali sporazum podpiše takoj, - ali šele ko skupščina SIS sprejme pripombe zbora delavcev, - ali pa potem, ko o stališčih skupščine SIS razpravljajo delavski sveti TOZD to ugotovijo, da. ni zadržkov za podpis; — po vsakem opravljenem zboru delavcev je treba nemudoma sestavki zapisnik, :ki naj vsebuje vse konkretne pripombe in predloge razprave; — sklepi o pristopu k posameznemu SS ,se izstavijo v treh izvodih to to za: - lx SIS - lx občinska konferenca SZDL Ptuj (štab) - lx TOZD 9. Predlog vodilnih delavcev Z upoštevanjem ugotovitev in stališč IS SO Ptuj ter tabelarnega pregleda Oblikovanja in delitve bruto dohodka DO TGA ugotavljamo: — da razpoložljivi dohodek poleg že sprejetih sporazumov in pa predlaganih sporazumov SIS, za obdobje 1976—1980 ne prenese predvidenih obveznosti; — da sikupna to splošna poraba hitreje naraščata kot osebna poraba to hitreje kot narašča družbeni produkt DO, zato predlagamo: 1. da glede na nespremenjene prispevne stopnje iz leta 1976 sprejmemo v predloženi obliki naslednje SS za: — telesno kulturo, — socialno skrbstvo, — pokojninsko in invalidsko zavarovanje to (Nadaljevanje na 8. stra.) — stanovanjsko skupnost. 2. da delavci obravnavajo navedena dva SS, vendar glede na to, Iker predstavljata nove obremenitve, predlagamo, da se zaenkrat odloži sprejem, saj nam dodatnih obremenitev dohodek ne prenese. T- otroško varstvo 172 — izobraževanje 116 — kultura 119 — zdravstvo 108 — zaposlovanje 157 — vzgoja in usmerjeno izobraž. SRS 197 — raziskovanje — starostno zavarovanje kmetov Mislimo na SS za: — pospeševanje kmetijstva in — razvoj letališke mreže v SR Sloveniji 3. da odložimo sprejem vseh tistih SS,, ki predstavljajo povečanje obveznosti in niso vsklajeni z družbenim planom. To so sporazumi za: Indeks: Sporazum : družb, plan prispevna stopnja 1976 1977 2,10 2,96 0,49 0,73 Navedene sporazume bo-bo sprejemali po uskladitvi z družbenim planom in dejanskimi zmožnostmi gospodarstva. Za DO TGA so sprejemljive prispevne stopnje, kot so veljale v letu 1976, ker že nominalna rast OD pomeni povečanje sredstev za posamezne SIS. 10. Terminski plan za sprejem SS Potek razprave in sprejema predloženih SS naj bo načeloma usklajen z roki iz naših samoupravnih splošnih aktov. V ta namen predlagamo naslednji terminski plan: 1. Strokovne službe DO do 8. 6. 1977 pripravijo kratko gradivo za razpravo, ki obsega povzetek ugotovitev in stališč IS so Ptuj k predlogom SS in pregled oblikovanja in delitev bruto dohodka. 2. Poslovno koordinacijski svet obravnava gradivo in ga posreduje DS TOZD in DS SS. Rok 9. 6. 1977. 3. Delavski sveti TOZD in DS SS skupaj z odbori za gospodarske in organizacijske zadeve obravnavajo gradivo in oblikujejo predlog za javno razpravo in skličejo zbore delavcev. Rok od 16. 6. do 13. 6. 1977. 4. Javna obravnava traja 15 dni. Konec obravnave 29. 6. 1977. 5. Delavski svet uskladi pripombe po javni obravnavi in pripravi predlog sklepov za zbo- re delavcev. Rok 30. 6. 1977. 6. Zbori delavcev. Rok 30. 6. 1977 do 3. 7. Ì977. 7. Tajništvo organov upravljanj a DO zbere sklepe zborov in jih posreduje SIS —- občinskemu štabu. Rok 6. 7. 1977. Na seji poslovno koordinacijskega sveta je potrebno terminski plan potrditi v predloženi ali dopolnjeni obliki, predložiti pa ga je potrebno tudi sindikatu, da bo lahko le ta organiziral in vodil javno obravnavo. Program dalotne akcije je bil dogovorjen na skupnem sestanku direktorjev TOZD in predstavnikov DPO TGA dne 6. 6. 1977. Direktor sektorja za plan, analizo in organizacijo: Anton Ilec, dipl. oec., 1. r. Predlog prispevnih stopenj za skupno porabo iz bruto osebnega dohodka v občini Ptuj za čas od 1. 8. — 31. 12. 1977. TABELA 1/A I» v % Poprečna letna stopnja 1976 1977 Veljavna stopnja za čas I-VII/1977 Predlagana stopnja VII-XII 1977 Poprečna letna stop. po porač. presež. 1976 Skupnost otroškega varstva 0,40 0,72 0,42 0,83 0,68 — za enotni program . 0,59 — 0,76 0,59 — za dopolnilni program — 0,13 ■ S 8 0,07 0,09 Izobraževalna skupnost 5,77 5,48 5,66 5,02 5,30 — za enotni program 429 3,57 429 — za dopolhiilni program 0 97 0,98 0,79 — za skupni program 0,22 0,47 0,22 Kulturna skupnost 0,99 0,95 1,06 0,72 0,87 — za dopolnilni program 0,52 0,54 0,49 — za skupni program 0,43 0,18 0,38 Telesno-kultuma skupnost 0,41 0,36 0,41 0,24 0,32 — za dopolnilni; program 0 31 0,18 0,27 — za skupni program 0,05 0,06 0,05 Skupnost socialnega skrbstva 0,90 1,34 0,94 1,63 124 — za enotni program 0,30 0,50 0,29 — za dopolnilni program 1,03 1,13 0,95 — za skupni program 0,01 . S kup aj 8,47 8,85 8,49 8,44 8,41 Skupnost zdravtstv. varstva 7,79 7,79 7,58 6,97 7,29 — za enotni program 4,97 5,64 4,97 — za dopolnilni program 2,36 1,04 2,07 — ža skupni program 0,25 029 025 Skupaj občinske SIS 16,26 16,64 16,07 15,41 15,70 Zveza skup. otroš. varstva 2,71 2,68 2,88 2,21 2,57 Skupaj 18,97 19,32 18,95 17,62 18,27 Skupnost pokoj, in inv. zav. 12.50 12,35 12,70 12,00 12,35 Skupaj 31,47 31,67 31,65 29,62 30,62 Merila za združevanje sredstev po samoupravnih sporazumih o temeljih plana, ki jih bo obravnavalo združeno delo TARPI A 1/A nadaljevanje SIS, naloge Osnova od. katere se računa Prispevna stopnja Za obdobje 1. Iz sklada skupne porabe za stan. izgradnjo 2. Pospeševanje kmetijstva 3. Za pokrivanje izpada transportnih dohodkov ŽTP Ljubljana 4. Razvoj letališke mreže 5. Republiški davek od dohodka BOD 6 1077—1980 BOD 1 2 3 4 5 * ** 1, 0,5 0,3 1978 ** davč. osnova 3,7 1,3 1976—19801 ** davč. osnova 0,28 1976—1980 določen z zakonom o določ. stopnje (Ur. 1. SRS 31/76) 7,00 1977 * TOZD kmetijstva 1 % TOZD trgovine 0,5% Ostali proizvodni TOZD 0,3% ** Davčna stopnja, po kateri plačujejo zavezanci davek od TOZD Primerjava poprečnih prispevnih stopenj za skupno porabo v letih 1976 in 1977 v občini Ptuj — v % TABELA 1/B c T c Prispevki iz *10 1976 bruto OD 1977 Prispevki iz doh. osnova: bruto OD 1976 1977 Osnova: davčna 1976 korig. osnova 1977 Osnova: posl. sklad 1976 1977 Skupnost otroš. varstva 0,40 0,72 Izobraževalna skupnost 5,77 5,48 Kulturna skupnost 0,99 0,95 Telesnokultuma skupnost 0,41 0,36 Skupnost social, skrb. 0,90 1,34 Skupaj 8,47 8,85 Zdravstvena skupnost 7,79 7,79 1,81 1,81 Skupaj občinske SIS 16,26 16,64 1,81 1,81 Skupnost otroškega varstva Slovenije Izobraževalna skupnost Skupnost za zaposlovanje 2,71 2,68 0,17 0,17 8,20 10,60 Raziskovalna skupnost Slovenije 210 2,96 0,27 0,27 Skup. pokoj, in inv. zavar. 12,50 12,35 1,10 0,80 — 1,27 1,27 Skup. starost, zav. kmetov 0,26 0,26 0,49 0,73 SKUPAJ 31,47 31,67 3,34 3,04 10,79 14,29 0,27 0,27 1,27 1,27 Delež skupne in splošne porabe v družbenem proizvodu v občini v letu 1976, 1977 in 1976 — 1980 TABELA 1/C — v 000 din V LETU 1976 V LETU 1977 V RAZDOBJU 1976—1980 (po tekočih cenah) (po tekočih cenah) (po cenah 1975) Znesek % od DP Znesek % od DP Znesek % od DP A. Družbeni proizvod 2,138.838 100,0 2.363.416* 100,0 10,381.721 100,0 B. OBČINSKE SIS 99.705 4,7 118.321 5,0 591.383 5,7 1 Otroško varstvo 8.088 0,4 9.649 0,4 78.958 0,8 2 Izobraževanje 64.559 3,0 73.352 3,1 352.436 3,4 3 Kultura 11.722 0,6 12.658 - 0,5 66.654 0,6 4 Telesna kultura 4.790 0,2 4.769 0,2 20.832 0.2 5 Socialno skrbstvo 10.546 0,5 17.893 0,8 72.503 0,7 C. REGIONALNE SIS 99.235 4,6 111.803 4,7 576.386 5,5 1 Zdravstvo 97.765 4,6 109.525 4,6 551.913 5,3 2 Zaposlovanje 1.470 0,0 2.278 0,1 15.473 0,2 D. REPUBLIŠKE SIS 81.048 3,8 88.935 3,8 501.455 4,8 1 Izobraževanje 40.210 1,9 44.232 1,9 222.820 2,1 2 Raziskovanje 8.873 0,4 9.761 0,4 44.285 0,4 3 Otroško varstvo 31.965 1,5 34.942 1,5 234.350 2,3 E. POKOJNINSKO IN INV. ZAV. 184.005 8,6 202.406 8,6 914.174 8,8 F. STAROST. ZAVAROV. KMETOV 3.250 0,2 3.576 0,2 16.167 0,2 G. SKUPAJ SKUPNA PORABA 22,3 2,590.565 25,0 (B+C+D+E+F) 467.243 21,9 525.041 H. SPLOŠNA PORABA 57.968 2,7 62.376 2,6 269.925 2,6 * — ocena 1976 x 1,105 ** -jr- v obsegu sredstev vključeni presežki', ugotovljeni po družbenem dogovoru za leto 1976 Sredstva SIS za družbene dejavnosti po vrstah združeno delo na zborih delavcev programov za leto 1977 po predlogih samoupravnih sporazumov, ki jih bo obravnavalo TABELA 1/B v tekočih cenah v tisočih din I S Dogov. obseg sred. leta 1976 (po valoriz.) Dogov. programi za leto 1977 Realizirana sredstva od 1.1.1977 do 31. 7. 1977 Presež. iz leta 1976 Sred. v obdobju 1.8. do 31. 12. 1977 Stop, prisp. za čas od 1. 8. do 31. 12. 1977 iz BOD iz doh. A. OBČINSKE SIS 1. Otroš. varsvto — skupaj' 39.344 47.574 23.613 3.021 17.957 3,04 a) Enotni program 7.872 3.190 4.682 0,76 b) Dopolnilna! program 9.765 4.760 718 635 424 0,07 od tega: iz sodidar. c) Skupni program' (2.312) 29.579 (2.983) 34.942 19.705 2.386 12.851 2,21 2. Izobraževanje — skupaj 85.419 98.504 40.000 2.421 30.931 5,02 a) enotni program 84.802 82.647 35.530 21.965 3,57 — iz solidarnosti b) Dopolnilni program (23.281) (25.152) 12.909 4.390 2.421 6.098 0,98 c) Skupni program 617 2.948 80 2.868 0,47 3. Kultura — skupaj 10.623 12.658 7.150 1.099 4.409 0,72 (nadaljevanje) TABELA 1/B Dogov. obse® Dogov. pro- Realizirana Presež. Sred. v Stop. prisp. I s sred. 'leta grami za fredstva od iz leta Obdobju za čaisč od 1.8. 1976 leto 1977 1. 1. 1977 do 1976 1. 8. do do 31. 12. 1977 (po valoriz.) 31. 7. 1977 21. 12. 1977 iz BOD iz doh. a) Dopolnilni program 5.466 6.960 3.200 438 3.322 0,54 b) Skupni program 5.157 5.698 3.950 661 1.087 0,18 4. Telesna kultura — skupaj 4.316 4.196 2.850 474 1.445 0,24 a) dopolnilni program 3.728 4.119 2.540 474 1.105 0,18 b) Skupni program 588 650 310 340 0,06 5. Socialno skrbstvo — skupaj 19.869 21.961 6.540 1.345 10.008 1,63 a) Enotni program — iz solidarnosti b) Dopolnilni program c) Skupni program 6. SKUPAJ OBČINSKE SIS 18.029 (10.668) 1.840 159.571 7.968 (4.068) 13.786 207 185.466 784 5.238 518 80.153 81 1.099 165 8.360 3.035 7.449 — 476 64.750 0,50 1,13 10,65 a) Enotni program — iz solidarnosti 102.831 (33.949) 98.487 (29.220) 39.504 81 29.682 4,83 b) Dopolnilni program — iz solidarnosti 18.959 (2.312) 42.534 (2.983) 16.086 5.067 18.398 2,90 c) Skupni program B. REGIJSKE SIS 37.781 44.445 24.563 3.212 16.670 2,92 7. Zdravstvo — skupaj 121.599 138.474 58.000 6.060 45.465 8,67 a) Enotni program 121.599 97.847 33.623 36.802 7,02 — iz solidarnosti (29.894) (27.422) b) Dopolnilni program 37.052 22.668 6.060 6.797 1,29 — iz solidarnosti (1.527) c) Skupni program 3.755 1.709 1.866 0,36 8. Zaposlovanje — skupaj 3.470 5.273 1.010 — 1.268 0,21 a) Enotni program 3.470 4.617 764 858 0,14 — iz solidarnosti (2.000) (2.995) b) Dopolnilni program 346 130 216 0,04 c) Skupni program 310 116 194 0,03 SKUPAJ REGIJSKE SIS 125.069 143.747 59.010 6.060 46.733 8.88 a) Enotni program 125.069 102.464 34.387 37.660 7,16 — iz solidarnosti (31.894) (30.417) b) Dopolnilni program 37.398 22.798 6.060 7.013 1,33 — iz solidarnosti '(1.527) c) Skupni program '3.885 1.825 2.060 0,39 SKUPAJ OBČIN. IN. REG. SIS 284.640 329.213 139.163 14.420 111.483 19,53 a) Enotni program 227.900 200.951 73.891 81 67.342 11,99 — iz solidarnosti (65.843) (59.637) b) Dopolnilni) program 18.959 '79.932 38.884 11.127 25.411 4,23 — iz solidarnosti (2.312) (4.510) c) Skupni program 37.781 48.330 26.388 3.212 18.730 3,31 Bilanca potreb in sredstev po samoupravnih sporazumih SIS 1976—1980 TABELA 2 — v 000 din — cene 1975 VIRI SREDSTEV USKLAD. Z DRUŽB. PLANOM DELEŽ V DRUŽB. STOPNJA OBČINE PROIZVODU OD BOD S I S /red. progr. SIS 76-80 »N S S° Ti O d 2 s« 'bfl 2:g >§ glf 'd ß>o 02rO C/D C£c/D Oh + 1 ül!? ndeks S dr. plan opr., stop. 975-1980 d gS Ph (J tt> d 'S H cn M Ph .ü d 'd > pao acn M ' ►H C/J *d C/) Ti C/D 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 A. OBČINSKE SIS 1. OTROŠKO VARSTVO 345.229 236.580 90.164 18.485 189.520 326.744 —137.224 172 23,5 1,8 3,2 3,18 4,14 a) enotni progra. 45.832 44.788 1.044 b) dopolnil, progr. 65.047 34.170 12.392 18.385 c) skupni progr. 234.350 157.622 76.728 2. IZOBRAŽEVANJE 704.704 352.436 150.409 210.859 434.974 502.845 — 67.781 116 9,0 4,2 4,9 4,91 6,08 a) enotni progr. 420.646 270.237 150.409 b) dopolnilni progr. 268.200 66.341 201.859 c) skupni progr. 15.858 15.858 3. USMERJENO IZOBR. 120.485 — — 120.458 — — 4. KULTURA 70.890 66.654 4236 56.230 66.654 — 10.424 119 26,2 0,6 0,7 0,97 1,15 b) obč. dop. progr. 38.090 33.854 4.236 c) skupni progr. 32.800 32.800 5. TELESNA KULTURA 32.822 20.832 ____ 11.990 20.832 20.832 __ 100 7,4 0,2 0,2 0,36 0,36 b) obč. dop. progr. 28.997 16.957 11.990 c) skupni progr. 3.875 3.875 6. SOCIALNO SKRBSTVO 97.905 72.503 25.402 97.905 97.905 — 100 8,4 0,9 0,9 1,25 lp a) enotni progr. 34.095 8.693 25.402 b) dopalnik progr. 61.827 61.827 c) skupni progr. 1.983 1.983 (Nadaljevanje na 11 str.) a) enotni progr. 1,218.287 911.251 307.036 — b) dopolnil, progr. 964.577 444.237 18.310 502.029 c) skupni progr. 304.735 228.007 76.728 (Nadaljevanje na 13. str.) (Nadaljevanje z 10. strani) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 7. SKUPAJ OBČINSKE SIS 1,372.035 749.005 265.975 357.055 799,461 1,014.980 —215.519 127 13,5 7,7 9,9 10,67 12,98 a) enotni progr. 500.573 323.718 176.855 b) dopolnili, progr. 582.596. 213.149 12392 357.055 c) skupni progr. 288.866 212.236 76.728 B. REGIJSKE SIS 7. ZDRAVSTVO 819.514 551.913 122.627 144.974 625.906 674.540 — 48.634 108 10,1 6,1 6,6 9,97 10,93 a) enotni progr. 424.789 308.080 116.709 b) dopolnili progr. 380.275 229.383 5.918 144.974 c) skupni progr. 14.450 14.450 — — 8. ZAPOSLOVANJE 28.945 15.473 13.472 . 18.191 28.473 — 10.282 157 18,2 0,2 0,3 0,09 0,27 a) enotni progr. 25.820 12.348 13.472 — b) dopolnil, progr. 1.706 1.706 c) skupni progr. 1.419 1.419 9. SKUPAJ REGIJ. SIS 848.459 567.386 136.099 144.974 644.097 703.013 — 58.916 109 10,4 6,3 6,9 10,06 11,20 a) enotni progr. 450.609 320.428 130.181 -b) dopolnil, progr. 381.981 231.089 5.918 144.974 c) skupni progr. 15.869 15.869 10. SKUPAJ OBC. + REG. SIS 2,220.494 1.316.391 402.074 502.029 1,443.558 1,717.993 —274.435 119 12,2 14,0 16,8 20,73 24,18 a) enotni progr. 951.182 644.146 307.036 b) dopolnil, progr. 964.577 444.238 18.310 502.029 c) skupni' progr. 304.275 228.007 76.728 C. REPUBLIŠKE SIS 11. USMER. IZOBRAŽ. 222.820 222.820 __ ___ 112.875 222.820 —109.945 197 26,1 1,1 2,2 12. RAZISKOVANJE Osnova: 44.285 44.282 — — 27.968 44.285 — 16.317 158 17,7 0,3 0,4 korigirana 13. SKUPAJ REP. SIS 267.105 267.105 — — 140.843 267.105 —126.262 190 24,6 1,4 2,6 davč. osn. 14. SKUPAJ A+B+C 2,487.599 1.583.498 402.074 502.029 1,584.401 1,985.098 —400.697 125 16,3 15,4 19,4 (Nadaljevanje s 6. strani) žemo višino povprečno koriščenje obratnih in osnovnih sredstev na zaposlenega po TOZD. Ta sredstva pod pogojem, da jih racionalno koristimo predstavljajo odločilni faktor, ki vpliva na večino dohodka. Rang omenjenih TOZD je takšen: TOZD Tovarna glinice Mostar ima omenjenih sredstev na zaposlenega 2.697.922 in TOZD tovarna glinice Kidričevo 1.138.729 kar je za dvakrat manj, če primerjamo mesto TOZD po povprečno koriščenih sredstvih na zaposlenega in rang TOZD po dohodku na zaposlenega bomo ugotovili nepričakovane rezultate. Namreč, TOZD tovarna glinice Mostar, ki je na prvem mestu po povprečno koriščenih sredstvih na zaposlenega je po dohodku na zaposlenega na drugem mestu, med tem, ko je TOZD tovarna glinice, ki je po povprečno koriščenih sredstvih na zaposlenega na drugem mestu, je po u-st var j enem dohodku na zaposlenega na prvem mestu. čiščenje odlitkov (iz IBT) To dokazuje, da višina obratnih in osnovnih sredstev ni edini pogoj, da se doseže visok dohodek po delavcu. 3. RENTABILNOST POSLOVANJA (Merjena po višini doseženega dohodka na 100.— din povprečno koriščenih sredstev). V omenjeni grupaciji znaša 2,8 odst. in je znatno pod ravnijo grupacije barvne metalurgije, ki znaša 14,8 odst., večjo stopnjo rentabilnosti v grupaciji dosega Tovarna glinice Kidričevo in sicer 11,9 odst. (1976), med tem ko Tovarna glinice Mostar dosega najnižje in sicer 0,8 odst. 4. gibanje Čistega DOHODKA NA ZAPOSLENEGA V okviru grupacije se gibanje čistega dohodka na zaposlenega absolutno poklapa z gibanjem dohodka na zaposlenega. Iz navedenega je razvidno, da so TOZD po čistem dohodku (Nadaljevanje na 12. strani) Nekatere primerjalne analize o rezultatih poslovanja proizvajalcev glinice v Jugoslaviji (Nadaljevanje f z 11. strani) na zaposlenega na istem nivoju kot pri ustvarjenem dohodku na zaposlenega:.:. Na prvem mestu je TOZD Tovarna glinice Kidričevo s 126.642 din čistega dohodka na zaposlenega, ter na drugem mestu TOZD Tovarna glinice Mostar s 65.775.— dinarjev na zaposlenega. 5. RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA NA ZAPOSLENEGA IN SKUPNO PORABO IN AKUMULACIJO TOZD V OBRAVNAVANI GRUPACIJI JE BILO ODVISNO OD VRSTE FAKTORJEV KOT NA PRIMER: — velikost čistega dohodka — nivoja stroškov — razvojne politike — izboljšanje osebnega dohodka in skupnega standarda. V cilju prikaza politike razporejanja čistega dohodka TOZD glinice Kidričevega in Mostarja je narejena naslednja tabela, ki prikazuje razporejanje o-sebnih dohodkov, skupne porabe in akumulacije v omenjenih organizacijah: ©o' e o g s ® ■g* pl P o 2 3 M *0 S -O M' 'rt N ■ m rt P u rt » P . O . rt o rt 2 rt- ... H N’d N P< N CA TOZD glin. Mostar 95 5 100 TOZD to- varna glin. Kidričevo 62 6 32 100 Iz omenjenega pregleda je razvidno, da tovarna gli- nice Mostar zaradi nizkega čistega dofyodka^ .ni, bila v stanj h, da po kritju vseh obveznosti iz dohodka izloči “ sredstva 'za' akumulacijo. Izguba po delavcu v o-menjeni tovarni v letu 1976 znaša 94.081 dinarjev. Vzroki za izgubo kot oni navajajo so: — koriščenje instaliranih kapacitet — neotečenost tehnološkega procesa — koriščenje fonda delovnega časa — tržiščni pogoji — stroški poslovanja — notranja delitev osebnih dohodkov 6. C e analiziramo stopnjo akumulativnosti TOZD znotraj omenjene grupacije u-gotovimo, da je ona v odnosu na vejo kateri pripada in v odnosu na stopnjo akumulativnosti industrije in rudarstva na nezadovoljivi višini. Stopnja akumulacije namreč na ravni znaša 0,7 odst. med tem, ko na ravni barvne metalurgije znaša 11,8 odst. napram stopnji industrije in rudarstva, ki znaša 26,4 odst. Omeniti moram, da spada glede akumulativnosti barvna industrija Jugoslavije v odnosu na druge v skupino z najnižjo stopnjo akumulacije. TOZD Tovarna glinice Kidričevo je v 1976 letu imela 'stopnjo akumulacije 3,6 odst. med tem, ko je Tovarna glinice Mostar v 1976 letu končala brez sredstev za akumulacijo. Pri analizi odnosov omenjenih tovarn z ozirom na njihovo akumulativnost lahko ugotovimo, da so odnosi v pogledu vseh razen enega pokazatelja dokaj štab ilhi, namreč tisti TOZD, ki na prvem mestu na primer po dohodku na zaposlenega je tudi ostal na prvem mestu in po čistem dohodku na zaposlenega po rentabilnosti in akumulativnosti kar se tudi lahko pričakuje. 7. CISTI OSEBNI DOHODEK NA ZAPOSLENEGA Na ravni grupacije znaša 4.063.— dinarjev in je dokaj višji od dohodka na ravni barvne metalurgije (3.603.—), kateri omenjena grupacija spada. Cisti o-sebni dohodek po zaposlenem v Tovarni glinice Kidričevo je znašal 4.514.— dinarjev med tem ko je Ö-sebni dohodek na zaposlenega v Tovarni glinice Mostar znašal 3.833.— dinarjev. Tako kot pri predhodnih pokazateljih, je raven čistega dohodka na zaposlenega v tej grupaciji vezana z vsemi navedenimi pokazatelji, razen s pokazateljem s povprečno kori-ščenim sredstvom na zaposlenega. To pomeni, da je gibanje osebnih dohodkov povezano s poslovnimi rezultati kar je normalno v pogojih tržnega gospodarstva. 8. Obremenitev dohodka v prispevkih SIS s področja negospodarstva, pogodbenih in zakonskih obveznostih je v naj večji meri vplivala na velikost in raven čistega dohodka tèr na reproduktivno sposobnost v celoti. K temu je potrebno prišteti tudi ostale faktorje, ki so vplivali na velikost skupnega dohodka TOZD. Nivo prispevkov SIS s področja negospodarstva po delavcu v omenjeni grupaciji je bil različen in jo bil različen in je znašal za Tovarno glinice Mostar 183.— din na zaposlenega, v primerjavi s Tovarno glinice Kidričevo, ki je znašal 998.— din na zaposlenega, kar je 5,4 krat več. Pomembno je omeniti, da so se prispevki SIS na zaposlenega v letu 1976 zvišali v tovarni Glinice Kidričevo za 26 odst., med tem, ko se je dohodek na zaposlenega povečal za 7 odst. v odnosu na leto 1975. Nivo pogodbenih obveznosti na zaposlenega v grupaciji je bil pogojen z investicijsko aktivnostjo, o-žirom?, odvisen od kreditne zadolženosti TOZD za investicijska in obratna sredstva. Povprečni znesek pogodbenih obveznosti na zaposlenega v grupaciji je znašal 2.642.— dih. V tovarni glinice Kidričevo pa 633.— din ter v tovarni glinice Mostar 3.665.— din kar pomeni v odnosu na povprečje grupacije več za 38 odst. ter v primerjavi s Tovarno glinice Kidričevo za več kot 5,7 krat. Povprečni nivo zakonskih obveznosti na delavca v letu 1976 znaša 444 din, v Tovarni Glinice Mostar 343 din in v Tovarni Glinice Kidričevo 646 din kar je za 45 odst. več od povprečja grupacije in za 88 odstotkov več od povprečja Tovarne Glinice Mostar. Povprečni znesek vseh obveznosti iz dohodka (prispevek SIS, pogodbene in zakonske obveznosti) na zaposlenega v grupaciji v letu 1976 je znašal 3.554.— din——-., v Tovarni., glinice Kidričevo 2.274.— din, in v Tovarni Glinice Mostar 4.191.— din. Kot je razvidno je imela Tovarna glinice . Mostar skupaj več obveznosti na zaposlenega v primerjavi z grupacijo za 18 odst. ter v odnosu na Tovarno Glinice Kidričevo za preko 84 odst. V analizi gibanja obveznosti iz dohodka opažamo, da so se zakonske obveznosti na zaposlenega pomembno zvišale (v primerjavi z letom 1975), to velja za Kidričevo, kjer so se zvišale za 30 odst. v primerjavi z . 1975 letom. Na osnovi prikazanih kratkih analiz se da sklepati, da obstajajo pomembne razlike v gospodarskem učinku analiziranih tovarn (TOZD) razlike izhajajo delno iz različnih materialnih pogojev poslovanja. Med tem, ko so omenjene razlike tudi v veliki meri rezultat internih karakteristik poslovanja, zlasti notranje karakteristike poslovanja morajo biti sestavni del obravnave sindikalne organizacije. Naloga sindikalne organizacije je, da primerja poslovanje svojih TOZD z enakim ciljem povečanja produktivnosti in rentabilnosti poslovanja. Člani sindikata morajo biti seznanjeni s pogoji, faktorji in specifičnostmi ter ekonomsko pozicijo svojih TOZD. Namen mojega članka je bil vsaj grobo prikazati položaj Tovarne glinice Kidričevo v primerjavi z enako tovarno v Mostarju. Anton KURILIC ALUMINIJ 13 Zap. št. T e k s t Leto 1976 Leto 1977 — predlog IS Leto 1 9 7 7 — predlog SIS Vrednost za obdobje 1976—1980 osnova stopnja vrednost % osnova stopnja vrednost strukt. stopnja vrednost strukt. Bruto dohodek 329,548.472 359,454.252 359,454.252 1.767,365.480 — amortizacija — 85.055.526 86.930.603 86,930.603 432,777.938 Dohodek 244,492.946 100,0 272,523.649 100,0 272,523.649 100,0 1.334,587.542 1 Pogodbene obveznosti 9,868.990 4,0 9,391.207 3,4 9,391.207 3,4 47,433.818 2 Zakonske obveznosti 4,495.445 1,8 7,024.273 2,6 7,024.273 2,6 32,592.537 — po predp. rep. — davek iz dohodka DO 5,5 2,474.950 DO 7 3,149.936 7 3,149.936 15,074.694 — prispevek za Posočje BOD 1 849.368 BOD 1 1,639.340 1 1,639.340 7,406.728 — solidarnostni sklad DO 0,3 134.820 DO 0,3 134.997 0,3 134.997 674.808 — po predp. obč. — prisp. za up. m. zem. odi. m2 961.856 odi. m2 2,100.000 2,100.000 9,361.856 — druge zakonske obveznosti -g-;BK BOD 1 74.451 74.451 3 Prispevki IS s področja negosp. in doh. 24,257.322 9,9 19,646.595 7,2 20,984.788 7,7 102,843.702 — rep. izobraževalna skupnost — RIS KDO 10,2 7,602.617 KDO 10,6 8,071.771 10,6 8,071.771 39,889.701 rep. raziskovalna skupnost — SRS KDO 2,1 1,599.124 KDO 1,59 1^210.766 2,96 2,254.004 6,442.188 — sk. pok. inv. zav. — pos. prispevek za inv. in pok. zavarovanje — za nesreče pri delu BOD 0,80 1,144.581 0,80 1,311.872 0,80 1,311.872 6,392.069 — kmet. start. BOD dol. DM (1970-76) 8,661.241 3,5—7,0% 2,792.791 2,792.791 19,832.405 — valoriz. pokoj. posl. sk. 0,27 2,038,399 p. šk. 0,27 2,365.659 0,27 2,365.659 11,501.035 — prisp. za zdr. zav. — za nesr. pri delu BOD 1,85 2,589.171 1,81 ' 2,968.110 1,98 3,246.685 14,461.611 — prisp. za zaposlovanje BOD 0,18 249.060 BOD 0,17 278:773 0,18 295.153 1,364.152 — prisp. za starostno zav. kmetov KDO 0,49 373.129 KDO 0,49 220,495 0,49 220.495 1,008.844 — prisp. za starostno zav. kmetov BOD 0,26 BOD 0,26 426.358 0,26 426.358 1,951.697 4 Prispevki IS s področja gospodarstva 1,527.265 0,6 1,695.140 0,6 1,695.140 0,6 8,307.825 — vodni prispevek odi. 1,032.150 odi. 1,200.000 odi. 1,200.000 5,832.150 — vodni prispevek DO 1,1 494.990 DO U 494.990 1,1 494.990 2,474.950 — prisp. za fin. del. na podr. z gózdne repr. prodan les 125 prodan les 150 prodan les 150 725 5 Osebni dohodki (bruto) 141,228.942 57,8 163,973^980 60,2 163,973.980 60,2 797,124.862 — neto OD 97,609.223 111,537.853 111,703.174 543,760.635 — prisp. SIS iz OD za: BOD 31,65 43,619.719 BOD 31,67 52.436.127 31,57 52,270.174 253,364.227 » — skup. pok. in inv. zav. BOD 12,70 17,157.047 BOD 12,35 20,252.022 12,35 20,252.022 98,165.132 ! — obč. izobraževalna skupnost BOD 5,66 7,853.809 BOD 5,48 8,985.774 5,48 8,985.774 43,796.905 ' — zvezo skup. otr. varstva BOD 2,88 3,809.394 BOD 2,68 4,394-770 2,21 3,623.825 21,388.474 — občin. skup. otr. varstva BOD 0,42 560.910 BOD 0,72 1,180.684 0,83 1,360.984 5,263.646 ; — kulturno skupnost BOD 1,06 1,359.889 BOD 0,95 1,557.848 0,99 1,623.342 7,591.281 telesnokultumo skupnost BOD 0,41 544.959 BOD 0,36 590.342 0,36 590.342 2,906.327 — skupnost soc. skrbstva BOD 0,94 1,280.737 BOD 1,34 2,197.385 1,23 2,016.880 10,070.277 — zdravstvena skupnost BOD 7,58 10,615.629 BOD 7,79 12,774.352 8,12 13,314.687 61,713.037 — rep. davek iz BOD — nadure nadure 18,33 437.348 BOD nadur 18,33 502.950 18,33 502.950 2,449.148 6 Drugi osebni prejemki 7,967.827 3,3 9,481.203 3,5 9,481.203 3,5 45,892.639 7 Stanovanjski prispevek BOD 6 8,734.667 3,6 • 6 9,838.439 3,6 6,00 97838.439 3,6 48,088.423 8 Sredstva skupne porabe 8,485.050 3,5 8,485.050 3,1 8,485.050 3,1 42,425.250 14 ALUMINIJ Zap. Leto : 1976 Leto 1977 — predlog IS Leto 1977 — predlog SIS Vrednost za obdobje 1976—1980 št. T e k s t osnova stopnja vrednost % osnova stopnja vrednost strukt. stopnja vrednost strukt. 9 Sredstva za reprodukc. v tem: 122,982.964 129.918.365 128,580.172 642,656.424 a) amortizacija na. vr. OS pr. st. 85,055.526 86,930.603 86,930.603 432,777.938 b) dohodek za sklade 37,927.438 15,5 42,987.762 15,8 41,649.569 15,3 209,878.486 od tega za združevanje: I. že sprejeti SS za: 24,306.424 42,839.775 42,839.775 150,674.500 — energet. — fin. izg. en. obj. DO 3,5 — 1,574.968 3,5 1,574.968 3,5 1,574.968 7,874.840 — fin. izg. en. obj. fakt. vr. 15 — 18,048.989 fakt. vr. 15 36,000.000 15 36,000.000 117,057.965 — železniške zmoglj. in DO 3,8 — 1,709.965 DO 3,2 2,142.305 33 2,142.305 10,279.185 nadomest. za transp. doh. DO 1,3 837.804 DO 1,3 837.804 1,3 837.804 4,189.020 — luške zmogljivosti DO 0,5 334.735 DO 0,5 334.735 0,5 334.735 1,673.675 — razvoj mag. in reg. cest DO 4 1,799.963 DO 4 1,799.963 4 1,799.963 8,999.815 — razvoj PTT — impulzi 150.000 impulzi 150.000 600.000 II. Občinski SS 3,975.448 5302.702 5,302.702 25,186.256 — izgradnja vodovoda PA in DO 2 740.945 DO 2 899.982 2 899.982 4,340.873 — izgradnja cest PA in DO 1,8 666.851 DO 1,8 809.984 1,8 809.984 3,906.787 — financiranje KS BOD 0,5 507.806 BOD 0,5 819.870 0,5 819.870 3,787.286 — SLO št. del. X120 168.960 št. del. X120 238.800 št. del. X 120 238.800 1,124.160 — kanalščina 194.362 253.902 253.902 1,209.970 — požarna varnost št. del. X 250 83.207 BOD ost. d. 0,5/vzdr. 187.592 0,5 187.592 833.575 — SŠC ost. d. 2 1,613.317 št. del. X 250 2 1,600.650 2 1,600.650 8,015.917 — pospeševanje kmetijstva — — — BOD 0,30 491.922 0,30 491.922 1,967.688 III. Predvideni novi sporazumi — razvoj letališke mreže — — — DO 038 125.997 0,28 125.997 503.908 10 Posojilo gosp. nezadostno razvitim republikam in SAP Kosovo 7,965.170 8,073.358 8,073.358 32,185.244 c) dohodek za skl. na nivoju TOZD + 1,680.396 — 13,354.070 — 14,692.263 + 1,328.578 IV. Kazalci na zaposlenega delavca — št. zap. po stanju na koncu meseca 1.961 1.990 1.990 — kazalci na zaposl. — dohodek 124.678 136.947 136.947 — prisp. IS s podr. negosp. iz doh. 12.370 9.873 10.545 — prisp. SIS iz OD 22.244 26.350 26.267 — neto OD 49.775 56.049 56.132 — sred. za reprodukcijo 62.714 65.286 64.613 Legenda: kratice osnov za obračun obveznosti DO — davčna osnova BOD — bruto osebni dohodki odi. — odločba KDO — korigirana davčna osnova posl. sk. — pospešena amortizacija PA — poslovni sklad Razprava in sprejem samoupravnih sporazumov SIS Primerjava prispevnih stopenj za leto 1977 po predlogu ISSO in po predlogu SIS (brez upoštev. presežkov iz leta 1976) fr Tek*t Osnova Po predlogu IS S.topn. Vrednost Str. v % Osnova Po predlogu SIS Stopnja Vrednost Str. v % 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Bruito dohodek 359,454.252 359,454.252 Amortizacija 86.930.603 86,930.603 272,523.649 100,0 272,523.649 100,0 1. Pogodbene obveznosti 9,391.207 3,4 9,391.207 3,4 2. Zakonske obveznosti 7,024.273 2,6 7,024.2773 2,6 — po predp. rep. — davek iz doh. DO 7 3,149.936 DO 7 3,149.936 — prisp. iz Posoč. BOD 1 1,639.340 BOD 1 1.639.340 — .solidar. sklad DO 0,3 134.997 DO 0,3 134.997 — po predp. Obč. — prisp. za up.m.z odi. odi. m2 2 100.000 odi. m2 2,100.000 — druge zak. obv. — BK — 3. Prispevki IS s podr. negosp. iz dohodka 20,797.831 7,6 21,191.170 7,8 — rep. izobr. skup. — RIS DO 10,6 8,071.771 DO 10,6 8,071.771 — rep. razLsk. skup — RRS DO 2,96 2,254.004 DO 2,96 2,254.004 — sk. pok. inv. zav. — pos. pred. za inv. pokoj, zavarov. — za nesr pri delu BOD 0,80 1.311.872 BOD 0,80 1,311.872 — krnet, starostno BOD 3,5-7% 2,792.971 BOD 3.5-7% 2.792.971 dol. DM Dol. DM — välorizac. pokoj. pos. sk. 0,27 2,365.659 posi. skl. 0,27 2,365.659 — prisp. za zdr. zav. za nesr. pri delu BOD 1,81 2.968.110 BOD 2,04 3,345.069 — prispevek zai zaposlovanje BOD 0,17 278.773 BOD 0,18 295.153 — prisp. za starostno zav kmet. KOD 0,73 328.493 KOD 0,73 328.493 — prisp. za starostno zav. kmet. BOD 0,26 426.358 BOD 0,26 426.358 4. Prispevek IS s podr. gospod. .0,6 1.695.140 0,6 0,6 1.695.140 0,6 — vodni prispevek odi. 1.200.000 odi. 1.200.000 DO 1,1 494.990 DO 1,1 494.990 — prisp. za fin. del. na podr. z gozd. reproduk. prodan les 150 prodan les 150 5. Osebni dohodki (bruto) 163.973.980 60,2 163.973.980 60,2 — neto OD 111.537.853 110.440.101 — prisp. SIS iz OD za: BOD 31,67 52.436.127 32,34 53.533.879 — .skup. pokoj, in inv. zav BOD 12,35 20.252.002 BOD 12,35 20.252.022 — obč. izobr skupnost BOD 5,48 8.985.774 BOD 5,48 8.985.774 — zveza skup. otr. var. BOD 2,68 4.394.770 BOD 2,68 4.394.770 — obč skup. otr. varstva BOD 0,72 1.180.684 BOD 0,72 1.180.684 — kulturna .skupnost BOD 0,95 1.557.848 BOD 1,08 1.770.919 — telesnoknltuma skup. BOD 0,36 590.342 BOD 0,36 590.342 — skup. social, skrbstva BOD 1,34 2.197.385 BOD 1,34 2.197.385 — zdravstvena skup. BOD 7,79 12.774.352 BOD 8,33 13.659.033 — rep. davek iz BOD — nad. BOD 18,33 502.950 BOD 18,33 502.950 6. Drugi osebni prejemki 9.481.203 3,5 9.4881.203 3,5 7. Stanovanjski prispevek 9.838.439 3,6 9.838.439 3,6 8. Sredstva skupne porabe 8.485.050 3,1 8.485.050 3,1 9. Sredstva za reproduk. v tem: 128.767.129 128.373.790 a) amortizacija 86.930.603 86.930.603 b) dohodek za sklade 41.836.526 15,4 41.443.187 15,2 od tega’ za združevanje: I. Že sprejeti SS za: 42.839.775 42.839.775 — eneng. — fin. iizigrad. en. ob. 3,5 1.574.968 3,5 1.574.068 — enorg-. — fin. iizgrad. en. 'ob fak. v. 15 36.000.000 fok. v 15 36.000.000 — želi. zmogljiv, in DO 3,2 2.142.305 DO 3,2 2.142.305 nadim, za transp doh. DO 1.3 837.804 DO 1,3 837.804 — Luške zmogljivosti DO 0,5 334.735 DO 0,5 334.735 — razvoj mag. in reg. cest DO 4 1.799.963 DO 4 1.799.963 — razvoj PTT imp. 150.000 imp. 150.000 II. Občinski SS 5.302.702 5.302.702 — Izgradnja vodovoda DO 2 899.982 DO 2 899.982 — izgradnja cest DO 1,8 809.984 DO 1.8 809.984 — finansiranje KS BOD 0,5 819.870 BOD 0,5 819.870 — SLO Št. del. X120.— 238.800 st. del. X 120.— 238.800 — kanalščina 253.902 253.902 — požarna varnost BOD 0,5/vzdrž. 187.592 BOD 0,5/Vzd. 187.592 — SSC odst. d. 2. 1.600.650 ost. d. 2 1.6U0.650 — pospeš. kmetijstva BOD 0,30 491.922 BOD 0,30 491.922 (Nadaljevanje na 16. str.) ftap' Tekst Osnova Po predlogu Stopo. IS Vrednost Str. v % Osnova Po predlogu SIS Stopnja Vrednost Str. v % 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 III. Predvideni novi sporazumi — razvoj -letališke mreže DO 0,28 125.997 DO 0,28 125.997 10. Pos gasp, nežad. razvitim repu-bl. in SAP Kosovo 8.073.358 8.073.358 c) Dohodek za skl. na nivoju TOZD -14.505.306 -14.989.645 IV. Kazalci na zap. delavca Ind. — št. zap. po st na -koncu mies. 1.990 1.990 X 100 — kazalci na zaposlenega — dohodek 136.947 13694/ X 100 — priisp. IS ® pod(r. negosp. iz dioh. 10.451 10.649 X 102 — prispevek SIS iz OD 26.350 26.901 X 102 — neto OD 56.049 55.498 X 99 — sred. za reprodukcijo 64.707 64.509 X 100 POJASNILO: 1. V tej tabeli je prikazana primerjava dejanskih stopenj po predvide nih programih interesnih skupnosti brez upoštevanja presežkov iz preteklega leta s stopnjami, ki jih predlaga IS Skupščine občine Ptuj. Ta primerjava kaže dejanski odnos med vrednostjo programov SIS in naj višjimi stopnjami po resoluciji za leto 1977. PREGLED STOPENJ: 1) Zbirna stopnja po resoluciji za leto 1977 31,76% 2) Zbirna stopnja po programih SIS za leto 1977 brez upoštevanja presežkov s preteklega leta.32,34 % 3) Zbirna stopnja po programih SIS za leto 1977 z upoštevanjem poprečno 31,57% 4) Zbirna stopnja za obd. od 1. 8. — 31. 12. 1977 29,62 % 2. Zaradi upoštevanja presežkov bo za drugo polletje 1977 prispevna stopnja kljub višjim potrebam SIS nižja za 2,03 % 3. Problem bo nastal v letu 1978, ko bi se že ob nespremenjenem obse gu porabe v letu 1977 prispevna stopnja zvišala za 2,72 % O stopnja za leto 1978 bodo pripravljeni proti- koncu letošnjega leta aneksi o novih stopnjah izračunanih na predvideni porabi v letu 1978. 4. Gibanje višine zbirne prispevne stopnje ima neposredni- vpliv na viši nò neto osebnega dohodka delavca. Delavci KSS smo na zahtevo komisije za usklajevanje SS o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu izdelali predlog uvedbe premakljivega delovnega časa v TGA Kidričevo. Sama izdelava se je nekoliko zavlekla zaradi neplaniranih obveznosti KSS (raizskava mnenj delavcev o družbenopolitični aktivnosti v TGA, raziskava RAD 20 in RAD 20a). Med pripravo predloga smo preštudirali ves dostopen material, ki proučuje uvajanje premakljivega delovnega časa v naše organizacije združenega dela. Navezali smo stike z Železarno Jesenice in mariborsko Metalno, kjer so PDČ že uvedli. Na osnovi teh izkušenj poskušamo v predlogu prikazati prednosti, pa tudi probleme, ki bi jih prinesla uvedba PDČ v TGA. O samem premakljivem delavnem času, njegovih prednostih in slabostih pri uvajanju in izkušnjah delovnih organizacij, ki so ga že uvedle, smo že pisali v prejšnjih številkah Aluminija. V tem sestavku bomo prikazali naš predlog PDČ, ki bi ga uvedli v TGA Kidričevo. PREMAKLJIVI DELOVNI ČAS PDČ je oblika delovnega časa, ki ne zaheva enakega ■ obsega dela vsaki dan. Dolžino vsakodnevnega dela delavec določa vsaki dan sproti po svojih osebnih željah ter v skladu z delovnimi nalogami, ki jih mora opraviti. Delovni dan skrajšuje ali podaljšuje, ' seveda pa mora v nekem časovnem obdobju izenačiti dejansko opravljene ure s časovno obveznostjo v tistem obdobju (povprečjem delovnih ur na mesec). Zaradi nemotenega dela, stikov med službami itn delavci ohranja ta oblika delovnega časa neki del delov; nega časa, ko morajo biti vsi delavci prisotni na svojih delovnih mestih. ARGUMENTI ZA UVEDBO PDČ V TGA KIDRIČEVO Eden od najpomembnej-šh razlogov za uvajanje PDČ je boljše izkoriščanje delovnega časa, saj se z njegovo uvedbo zmanjša število nadur, enodnevnih bolniških izostankov, koriščenje ur »v dobro« ter zamude. a) Nadure TGA se že vsa leta srečujemo s problemom velikega števila nadur. Glavni vzroki so: slaba organizacija dela, nadomešča- nje dopustnikov, nepredvidene naloge... V večini primerov pogojuje nadure sedanji delovni čas, saj mora biti delavec prisoten na delovnem mestu 8 ur, ne glede na to ali ima delo ali ne. V primeru, da se pojavi (ne)predvidena naloga (določeni obračuni, plani, analize...), jo delavec uspe opraviti le, če dela po preteku rednega delovnega časa. Tako dobi plačane nadure, kljub temu, da je pred nekaj dnevi na svojem rednem mestu »čakal«, da mine delovni dan in bo lahko šel domov. jih problemov med delovnim časom. Administratorke izdajo preko 10 000 »belih prepustnic«. Z uvajanjem bolj svobodnega prihajanja in odhajanja z delovnega mesta, se uvaja tudi čas, ko delavec regularno opravi svoje delovne obveznosti. c) Zamude Z uvedbo PDČ se močno zmanjša tudi število zamudnikov, ki v TGA raste iz leta v leto. Njihovo število zahteva določene administrativne ukrepe, občasno pa tudi disciplinske postopke. Poleg sub- kom. Časovno pa ta ritem ni enak pri vseh ljudeh. Poznamo ljudi, ki že zjutraj lahko maksimalno delajo in spet druge, ki jim šele večer omogoča višek ustvarjalnosti. Večina pa ima svoj osnovni višek aktivnosti tempiran v svetli del dneva. Osnovni ritem zmotijo določene situacije: bolezen, duševne stiske, prekomeren napor,... kar vpliva na manjšo sposobnost koncentracije in večjo nevarnost nezgod ter zmanjšano kvaliteto dela zaradi pogostih napak. Pri hidrantu V 'letu 1976 smo imeli v TGA 58 737 nadure, od tega v TOZD Aluminij 11063, TOZD Vzdrževanje 12 484 ur, TOZD Promet 16 538 ur, DS SS 16 882 ur in TOZD Glinica 1770 ur. Prepričani smo, da bi s prilagajanjem delovnega časa posameznega delavca njegovim obveznostim močno zmajšaii število nadur, kar so nam potrdili li tudi vodilni delavci, ki so razmišljali o uvedbi PDČ. b) »Bele propustnice« Pojav »belih prepustnic« je značilen pojav za sedanji delovni čas. Delavec nima drugih možnosti za urejanje svojih privatnih opravkov (sodišče, j- zobozdravnik registracija...), kot da koristi takoimeno-vane ure v dobro oz. v minus. Tako naši delavci letno izkoristijo okrog 15 000 ur za urejanje svo- jektivnih vzrokov (nena-španost, »maček« ...), je vedno več tudi objektivnih kot so: prometne konice, poledica, velik promet, okvara avtomobila... PDČ omogoča, da se zamude praktično črtajo. d) Enodnevni bolniški izostanki Z uvedbo PDČ se močno zmanjšajo tudi enodnevni bolniški izostanki, ki nastajajo iz različnih vzrokov: bolezen družinskega člana (zlasti otroka), raz; ličnih lažni ali pollažni zdravstveni razlogi. V letu 1976 je bilo v TGA 7584 ur enodnevnih bolniš kih izostankov. e) Zdravstveni vidiki PDČ Vsako živo bitje, tako tudi človek ima obdobje, ko je lahko bolj ali manj aktiven. Aktivnost se ritmično menjava s počit- S PDČ se poskuša doseč kompromis med zahtevami organizirane aktivnosti in nihanjem delovnih sposobnosti za izpolnjevanje nalog. Izkušnje pri funkcioniranju tega sistema kažejo, da u-godno vpliva na večjo produktivnost večje zadovoljstvo pri delu. PDČ omogoča zmanjšanje izgub delovnega časa pri iskanju zdravstvenih uslug zaradi lažjih »prehladnih obolenj« ter se izognejo staležu. Žmanjr ša se tudi pritisk na kratkotrajne bolniške izostanke zaradi ne popolnoma zdravstvenih razlogov: nujen opravek, »maček« nerazpoloženost« potrtost ob kakšnem neprijetnem dogodku. PDČ bi tudi do določene mere omogočil normalen ritem prehrane delavca in prilagajanje situaci- jam na poti v delovno organizacijo. f) Prevoz na delo Prometne konice niso vsak dan istočasno na vseh cestah enako intenzivne. Delavec, ki dnevno potuje na delo in z dela, se lahko dinamično prilagaja prometnim konicam tako, da se jih izogiba. Delavci, ki se vozijo z javnimi prevoznimi sredstvi iz oddaljenih krajev in prestopanju v Ptuju, pridejo na delo že pol ure ali več pred začetkom delovnega časa in po koncu dela čakajo na odhod prevoznega sredstva. PDČ o-mogoča tem delavcem maksimalno prilagojenost delovnega časa z voznim redom javnih prevoznih sredstev (avtobusom, vlakom). PDČ V TGA KIDRIČEVO Tehnološki proces proizvajanja glinice in aluminija zahteva neka stalna opravila,, ki jih ni mogoče nikoli prekiniti. Zaradi tega delavci TGA delajo v petih izmenah: dnevni in štirih izmenah, ki vsaka dva dni spremenijo svoj delovni čas. Ker izmensko deló zahteva določene dodatne napore, dobivajo delavci, ki delajo v izmenah, poseben dodatek za delo ponoči in delo v nedeljo oz. praznik. Kljub dodatnim naporom pa jim spremi-njajnje delovnega časa o-mogoča, da lahko večino svojih privatnih opravkov uredijo v svojem prostem Času v dnevih, ko delajo popoldan, ponoči ali so prosti. V dnevni izmeni dela v TGA Kidričevo 1079 zaposlenih (55 odst.), ostalih 884 pa v ostalih štirih izmenah (45 odst.). Ker zaradi že omenjenih zahtev tehnološkega procesa ne moremo imeti enotnega delovnega časa, smo naš predlog razdelili v dva dela. a) Delovni bas za delavce. v dnevni izmeni Delovna opravila in_ nau loge delavcev, ki_ delajo v dnevni izmeni niso neposredno vezane na tehnološki proces ter tudi niso omejena z zahtevo po celodnevni prisotnosti. Za večino delovnih mest v dnevni izmeni predlagamo uvedbo premakljivega delovnega časa z možnostjo prenosa časovnega fonda ur. Pri tej obliki delovnega časa je prisotnost na delovnem mestu odvisna od obsega nalog in opravil ter delavčevih potreb in želja. Delavec po potrebi skrajšuje ali podaljšuje delovni dan. Zaradi zahtev po sodelovanju in komuniciranju med (Nadaljevanje na 18. str.) Odprto skladišče aluminija (Nadaljevanje s 17. strani) službami itn posameznimi delavci ostaja nek del obveznega delovnega časa, ko morajo biti vsi delavci prisotni na svojih delovnih mestih. Ker delavci ne uspejo zmeraj do konca meseca izenačiti dejansko opravljenih delovnih ur s časovno obveznostjo za tisti mesec, se dovoli prenos presežka 10 ur oz. primanjkljaja 10 ur v naslednji mesec. Ko ima delavec presežek opravljenih delovnih ur kreditira delovno organizacijo, ko pa ima primanjkljaj, ga pri izplačilu OD kreditira delovna organizacija. Delovni čas pri uvedenem PDČ v TGA: a) Normalni delovni čas — ki je osnova za obračun OD ostane tako kot pri dosedanji obliki delovnega časa (8 ur na dan oz 184. ur na mesec). b) Obvezni delovni čas — delavci morajo biti obvezno prisotni na svojem delovnem mestu od 8.30 do 13.30 ure razen opravičeno odsotnih (LD, BO, SP, ID...) c) Dovoljeni delovni čas — dleavec lahko opravi svojo delovno dolžnost oz. nalogo od 6. do 17. ure. Najzgodnejši dovoljeni prihod na delo je ob 6. uri, naj kasnejši obvezni odhod z dela pa je ob 17. uri. d) Premični delovni čas — obdobje za prihod na delo je od 6. do 8.30 ure, obdobje za odhod z dela je od 13.30 — 17. ure. V tem času delavec samostojna odloča, kdaj bo prižel oz. odšel z dela, seveda v skladu s svojimi delovnimi nalogami. V nujnih primerih lahko vodja zahteva od sodelav- cev daljše delo kot normalni delovni čas, vendar mora o tem delavca obvestiti 2 dni pred predvidenim delom. V vseh oddelkih, kjer mora biti delavec prisoten ob določeni uri ali dnevu na delovnem mestu, mora vodja s sodelavci uvesti dežurno službo. Delavec, ki ima 10 ur v dobro, lahko enkrat na mesec izkoristi višek ur s celodnevno odsotnostjo, vendar to ne more biti prvi ali zadnji delovni dan v tednu, nii pred ali po prazniku oziroma dopustu. Celodnevno odsotnost lahko na osnovi' delavčeve pismene zahteve odobri direktor TOZD oz. sektorja. b. Delovni čas za delavce, ki delajo v izmenah Predlagamo, da se za delavce v izmenah uvede premični delavnik z omejenim izborom, ki temelji na dogovoru med delavci, ki se pri menjavi izmen zamenjajo na delovnem mestu. Delavec lahko vsak dan sprati določi čas prihoda na delo v okviru + ali —1 ure od sedanjega začetka dela izmene. Seveda se mora predhodno, dogovoriti z delavcem, ki ga zamenja na delovnem mestu. O dogovoru mora delavec obvestiti neposrednega nadrejenega, ki tudi usklajuje zamenjave in skrbi za izvrševanje dogovorov. Od delavčevega prihoda na delo je odvisen čas njegovega odhoda domov. Evidentiranje prisotnosti na delu Prisotnost delavcev v TGA bi ugotavljali s posebnimi žigosnimi urami, nameščenimi na vidnih mestih v obratih in vratarnici. Na vsaki strani ži-gosne ure so police s karticami. Na eni strani so kartice prisotnih in na drugi strani kartice odsotnih delavcev. Delavec bo ob prihodu na delo žigosal svojo kartico, pravtako pa bo žigosal kartico ob odhodu domov. Za ždgosne ure smo prejeli tri ponudbe, 2 iz ZRN in eno domačo. Odločitev o nabavi ur bodo sprejeli samoupravni organi, takrat pa bo izdan tudi poseben organizacijski predpis. Ta bo obravnaval način kontrole prihodov in odhodov delavcev ter obračun in kontrolo prebitka na delu. Postopek uvajanja PDČ v TGA Uvajanje novih oblik de- lovnega časa zahteva določeno obdobje prilagajanja. PDČ zahteva določene spremembe sedanjega načina dela evidentiranja prisotnosti, obračunov, časa komuniciranja ... Vse te spremembe pa ni mogoče doseči čez noč, temveč je potrebno neko daljše obdobje. Zaradi tega tudi ne bomo uvedli PDČ naenkrat na vseh delovnih mestih, kjer ga je možno uvesti, ampak bo uvajanje potekalo postopoma. Po obravnavi predloga in pripomb na ravni delovne organizacije, bi naj predlog obravnavali na ravni TOZD in DS SS. Odločitev o poskusni in pozneje stalni uvedbi PDČ bodo sprejeli delavci na zborih za vsak TOZD oz. DS SS posebej. Zaključek Tudi v TGA Kidričevo posvečamo vedno večjo skrb problemu premajhnega izkoriščanja delovnega časa. PDČ je ena od učinkovitih »zdravil« tega problema, saj svobodnejše oblike delovnega časa vzpodbujajo delovno vnemo delavcev, ki tako pridobijo več časa za urejanje svojih osebnih zadev. Če bomo v TGA Kidričevo uvedli PDČ bomo verjetno zadovoljili veliko večino delavcev: tako ti-ste, ki sedaj zahtevajo, da se začetek dela v celotni organizaciji postavi na 6. uro zjutraj, kot tiste, ki temu nasprotujejo. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da je zadovoljstvo z izbiro delovnega časa po lastni volji eden od pomembnih faktorjev, ki vplivajo ne samo na kvaliteto dela in na odnose med sodelavci v delovni organizaciji, B. Glazer Vzdrževanje - nova oprema V prispevku bom prikazal stališča o potrebi po celovitem prispevku pri nabavi nove opreme — investiranju, pri čemer bo posebej povdarjeoa vloga TOZD Vzdrževanje. Cilj prispevka, izhajajoč iz dosedanje prakse, pa je predvsem v tem, da se o-pozori na nujnost sodelovanja vseh potrebnih faktorjev pri investiranju v novo opremo, kjer bo upoštevano ekonomsko gledanje;, projektiranje in vzdrževanje. V naši praksi so pogosti slučaji, da popolnoma nova oprema zelo hitro pokaže vrsto pomanjkljivosti, ker ne izpolnjuje vseh zahtev, ki se pojavljajo v procesu proizvodnje, pri tem pa se še pojavljajo precejšnji stroški zaradi vzdrževanja, kar vse skupaj' zmanjšuje uspešnost investicije. Pri investiranju se večkrat nastopa nelogično, ker se ne vključijo vsi faktorji, ki lahko vplivajo na stroške investiranja v opremo tekom njene življenjske dobe, da bi bili- minimalni. Skoraj po pravilu sfe dogaja, pri investiranju v novo opremo, da odgovorne službe v TOZD Vzdrževanje predhodno niso o tem obveščene (izjema je samoupravna pot, ko gre na delavskem svetu za seznanitev stroškov nabave). Rezultat tega je, da se na koncu TOZD Vzdrževanje predajo v vzdrževanje naprave, ki niso v stanju za dosego optimalnih rezultatov v proizvodnji. Prav poseben problem za vzdrževanje pa predstavlja invesiticijisko-teh-nična dokumentacija, M je pomanjkljiva, premalo prilagojena koriščenju naprave, netočna ali pa je sploh ni. Službe vzdrževanja v svojem vsakodnevnem delu vedno znova prihajajo do spoznanj, katera se morajo upoštevati pri investiranju v novo opremo kot tudi pri rekonstrukcijah obstoječih kapacitet. Nobeno investiranje v novo opremo se naj ne prične prej kot takrat, ko bodo, skupaj z vzdrževanjem, definirane tehnične in ostale zahteve. Pomeni, postavlja se zahteva, da so službe vzdrževanja aktivni, če je treba tudi odločilni akter pri investiranju in rekonstruiranju opreme v TGA Začetni vpliv vzdrževan- nja pri investiranju V praksi obstojata navadno dve poti, ki vodita do začetka investiranja. Po eni samo vzdrževanje signalizira potrebo, po drugi pa sam investitor začne z aktivnostjo glede investira- nja — ravno v tem primeru pa vzdrževanje zelo malo 'ali pa ne vpliva na to investiranje. V vseh razvitih sistemih vzdrževanja strojev in opreme je povsem normalno, da marajo pri odločitvah glede investiranja fcot tudi pri sami projektni nalogi za izgradnjo novih kapacitet ali nabavo nove opreme, biti službe vzdrževanja eden izmed realizatorjev te naloge ter, skupaj z investitorjem, nosilec projektne naloge. Pri izdelavi projektne naloge ali definiranju dodatnih zahtev pri nabavi Opreme bodo služlbe vzdr- Vzdrževanje - nova oprema (Nadaljevanje z 18. strani) zevanja sugerirale takšne rešitve, ki bodo omogočale lažje vzdrževanje teh v hotenju, da se v novih rešitvah odpravijo pomanjkljivosti. Ko nabavljamo osnovno sredstvo, je neobhodno potrebno, da investitor omogoči vzdrževanje, da se izjasni o izbiri ari eventualno doda svoje zahteve. Tehnolog v proizvodnji izbere sredstvo glede na tehnološki namen, dodatne zahteve pa se zapostavljajo. dri odločitvi pa bi moral sodelovati širši krog strokovnjakov raznih specialnosti. med njimi tudi iz vzdrževanja, ki hi na osnovi dostavljene pro- S takšnim sodelovanjem v programu investiranja, služba vzdrževanja pomaga pri osvojitvi najekono-mičnejših rešitev, pri čemer bodo stroški za čas 'tehnične uporabe -sredstev čim. nižji. Zahteve službe vzdrževanja po investicijsko- tehnični dokumentaciji Pri celotni problematiki pa se mora vsebini inve-sticijisko-tehnične dokumentacije posvetiti posebna pozornost in se v nobenem slučaju to ne sme prepustiti samo projektantu oz. dastavljalcu opreme. Za normalno vzdrževanje in obnovo strojev in na- vanja mora dobiiti kompletno tehnično dokumentacijo z vsemi detajli, opisi. skicami, navodili za inštaliran je, spiskom rezervnih delov, pianom mazanja, navodili za varno delo. T ehničn a dokumentacij a nove opreme mora vsebovati': — osnovne tehnične podatke o opremi s celotno specifikacijo, s podatki o njenih delih (osnovne karakteristike in .količine) in dokumentacija S tehničnimi podatki za vsak del opreme, — navodila za posluževa-nje, ki morajo vsebova-način upravljanja, puščanja v delo, reguli ra- Iz elektrodelavnice spelktne dokumentacije in na osnovi izkušenj dobi svoja stališča. Vzdrževanje pri tem da oceno glede sredstva in opreme, če je prikladno za vzdrževanje. Pravtako se ocenjuje možnost nabave in zasigu-ramja rezervnih delov in se v tem smislu postavljajo določene zahteve. Potrebno je težiti k unifikaciji opreme in orodij za njeno popravilo. Pri sprejemanju odločitev je zelo koristna uporaba dokumentacije in nastavitev te za preventivni' sistem vzdrževanja sredstva, ob pogoju, da se pri na; bavi in že pred njo dobi prepotrebna tehnična dokumentacija. Na temelju imenovane dokumentacije lahko služba vzdrževanja oceni tudi kader, potreben za vzdrževanje. prav je od primarne važnosti točna in popolna tehnična dokumentacija, ki se mora dopolnjevati pri razširitvi inštalacij, pri instaliranju novih .strojev in naprav, kakor tudi -ri rekonstrukciji teh. Tehnična dokumentacija je nedeljivi del opreme in je osnovnega pomena za zasiguranje njenega pravilnega delovanja. V tovarni še danes za mnoga sredstva posedujemo le toge tehnično komercialne podatke, ki so premalo za vzdrževanje; zaradi tega se morajo naprave šele ob obnovah in popravilih snemati in deliti na sklope, podsklope .ali elemente ter izpolniti v vsebinsko tehnične dokumentacije, služba vzdrže- nja v toku dela, pravila o pripravi za delo, o vzdrževanju v toku in izven uporabe, — navodila o mazanju, — 'Specifikacijo potrebnih rezervnih delov, — dispozicijo elementov opreme ter — podatkih o preizkusih tekom pogona, da se primerjajo karakteristike vgrajene opreme s stvarnimi podatki v času delovanja in s tem kontrola pravilnega koriščenja in funkcioniranja opreme. Takšne zahteve po tehnični dokumentaciji mora postaviti naročnik vsakemu proizvajalcu oz. dobavitelju preko katerega se nabavlja oprema. Pred dobavo je nujno potrebno, da investitor dostavi vzdr- ževanju še zadnjo doku- Za imenovano nam slu-mentacijo, ki jo je le-to ži naslednja razpredelni-zahtevalo. ca: Podatki, ki jih mora dobavitelj sredstva za delo v posamezni fazi realizacije investicije, posredovati kupcu Vrsta podatkov- če pridejo v Čas posredovanja St. poštev za določeno konstrukcijo stroja 1.1. Detajlni opis stroja, odnosno sheme principa delovanja 1.2. Slike ali načrti (prospekti, ostale podloge) 1.3. Informativni plan razporeda in sestave 1.4. Podloge za el., hidravlič- S ponudbo 1 no in pnevmatsko opremo za pogon, upravljanje in rokovanje 1.5. List podatkov o stroju 1.6. Primeri obdelave s podatki o potrebnem času 1.7. Princip, sheme in opis o-rodja vezanega za predmete dela 2.1. Slikal ali odgovarjajoči načrt 2.2. Načrti pristroja 2 2.3. Sheme orodja 2.4. Električna, hidravlična in pnevmatska shema (samo za opremo vezano za predmet dela) 3.1. Shema orodja 3.2. Spiisek orodja 3.3. Načrti specijalnih orodij 3.4. Funkcionalni diagram 3.5. Električ., hidravlična in pnevmatska shema in se-stavnice naprav 3.6. Plan montaže in temeljev 3.7. Plan mazanja 4.1. Navodilo za transport in montažo 4.2. Navodilo za reguliranje in rokovanje 4.3. Delovna karta stroja 4.4. Kanta maziva 4.5. Navodilo za preventivne preglede, čiščenje in mazanje 4.6. Liste rezervnih delov (posebno za elek. naprave) 4.7. Zaščita pri delu 4.8. Rezultat meritev poizkusnih komadov (samo, če je posebej dogovorjeno). Po danem naročilu (pogodba) ali pred izdelavo dotičnega sredstva Pravočasno pred dobavo Z dobavo Predpogoj, da služba vzdrževanja optimalno o-pravi vlogo pri vzdrževanju opreme, je v razpolaganju vseh informacij in izkušenj,, ki so. potrebne za odločitve. Te informacije so nakazane v razpredelnici, razen teh pa še pridejo v poštev informacije o minimalni količini rezervnih delov, priporočeni količini rezervnih delov za določen čas pogona in plan za pri-učevanje delavcev (če je potrebno). V primeru, da se pri investiranju kupuje licenca, je posvetiti posebno pozornost, da se razen kompletnih konstrukcijskih podatkov zasigura tudi obširna dokumentacija o tehnološ- kem postopku in vzdrževanju. Da pa služba vzdrževanja lahko izpolni | svoje naloge v vzdrževanju tehnologije, je pravtako potrebno spremljanje dosežkov v področju izdelave o-preme, spremljanje tehnične literature, spremljanje sejmov in ostalih zborov ter organiziranje permanentne specializacije svojega kadra. Pri ocenitvi opreme, ki se mora nahajati kot rezerva v skladišču, mora vzdrževanje upoštevati njeno vrednost in upoštevati odločilno vlogo elementa v kompletnem ciklusu proizvodnje kot tudi področje (Nadaljevanje na 20. str.) Vzdrževanje - nova oprema (Nadaljevanje z 19. strani) nabave — ali je iz uvoza ali je izdelano doma. Čimbolj je oprema, Od Se inštalira komipletnejiša, toliko večja je vloga vzdrževanja pri investiranju. Škode, ki nastanejo radi neracionalnega vzdrževanja so lahko zelo velike, tako da direktno ogrozijo rentabilnost investicije. Posebno pozornost pri investiranj« mora vzdrževanje posvetiti kadru, ki bo opremo vzdrževal — tu se ne zahteva samo določena kvalifikacija, ampak pogoj kot dodatni specifikaciji tj., na priznavanju posebnih predpisov vezanih za novi tehnološki proces ali za novo opremo. Zaključek Osnovno pravilo pri postavitvi proizovdnih^ sistemov je, da se stroška si- stema v času njegovega obstoja znižajo na minimum. Po tem je seznanitev vsakega takega sistema s strani službe vzdrževanja neobhodna in obvezna,. pri čemer je potrebno zasigurati popolno sodelovanje med vzdrževanjem in projektnimi predlogi, ki jih obsega nabava opreme. V področju investiranja je potreben celovit, tero-tehnološki pristop, ki vsebuje projektiranje ekonomske analize in vzdževa-njle. V vsakem slučaju je potrebno med vsemi sodelujočimi pri investiranju zasigurati sodelovanje in to že v fazi izbire opreme, pa vse do začetka pogona. Dogovori med sodelujočimi in pravočasnimi menjavami in dopolnitvami informacij preprečujejo vse tiste zastoje, ki se po- javljajo kot pomanjkljivost v dokumentaciji. Takšno sodelovanje direktno vpliva na povečanje produktivnosti dela in zmanjšuje stroške vezane za rezervne dele in vzdrževanje. Po vsem tem mora proces investiranja predstavljati sistem, v katerem podsistemi delujejo eden na drugega in delujejo izolirano. Projektantu oz. investitorju mora biti glavni cilj uspešnost sistema, ki se izoblikuje in minimum stroškov v tetku življenjske dobe tega sistema. V uspešnost vsekakor spada tudi njegova možnost po uspešnem vzdrževanju. S pripravnostjo po vzdrževanju se smatra enostavnost, ekonomičnost in točnost vzdrževalnih posegov. Tak terotehmološki pristop v investiranju sfe sestoji ravno v tem, da se podobne aktivnosti kombinirajo in vskladijo za večjo splošno uspešnost v realizaciji postavljenih nalog. Zelo važno je dejstvo, da se dobijo in obdelujejo povratne informacije o koriščenju opreme v praksi in stroških v toku eksploatacije. Sistem investiranja moramo tako postaviti, da se zasigurajo uspešne vezi1 sodelovanja strokovnjakov iz raznih področij in da se zasiguira kontinuirano menjavanje vseh potrebnih podatkov. Pomembno je, da je prisotnost razumevanje in pripravljenost za čdmuspešnejšo dobo. Posamezniki se morati o počutiti kot del tega sistema in se truditi, da razvijajo timski pristop s tem, dia vsak prevzame določeno odgovornost. Pri vsem tem je povda-rek po zagotovitvi kombinacije tehničnih in drugih analiz oz. boljše projektirana in vzdrževana tehnologija. Službe vzdrževanja bodo s tem izboljšale svojo efikasnost in tako dosegle vpliv na izbiro, projektiranje in pogon opreme, ki se vzdržuje; :s tem pa tudi vpliv na povečanje pripravnosti opreme za izboljšanje pogojev dodela. Določen kompleksnejši pristop pri investiranju o-preme mora pripeljati do drugačnih odločitev in menjati dosedanjo prakso — to pa je zahteva služb vzdrževanja, ki bodt> s tem lahko bolje in hitrejše reševale veliko število vsakodnevnih vzdrževalnih problemov v tehnologiji. Viktor Matkovič, org. Demokratični centralizem in njegnvo praktičnn uveljavljanje Pogled na tovarno Demokratični centralizem je temeljno načelo odnosov, organiziranja in delovanja Zveze komunistov Slovenije, vseh njenih članov, organizacij in organov. Iz takšne opredelitve partije izhaja nujnost takšnega razvijanja iniciative množio in ustvarjalnega boja mnenj, kot ga postavlja program ZKJ, ko postavlja u-stvarjalni boj mnenj v ospredje boja za pospeševanje vsestranskega socialističnega razvoja. Če zasledujemo uveljavljanje načela demokratičnega centralizma v komunističnem gibanju, tega zasledimo pravzaprav že v Marx-Engelsovi Zvezi komunistov, ko je na drugem kongresu te partije bil sprejet statut, ki je pred-tem bil v razpravi v vseh organizacijah. (Mislim, da se primerjava z današnjo prakso vsiljuje sama po sebi). Takšna načela, ki izpričujejo nujnost enotnosti delavskega in komunističnega gibanja, so bila prisotna tudi v dokumentih 1. internacionale, saj je Marx pri izdelavi teh dokumentov upošteval vso raznolikost delavskega gibanja takratnega časa in tako uspel povezati to gibanje. še močnejšo afirmacijo so takšna načela dobila v 3. internacionali, ko ta tudi konkretno imenuje demokratični centralizèm kot temelj svojega delovanja in eden od pogojev za članstva v internacionali. zahteva internacionale, da so vsi sklepi kongresa in izvršnega komiteja obvezni za vse partije, je taokrekoč i-dentična z določbami statuta ZKJ in ZKS. Seveda pa velja pri tem pov-daritl Leninovo trditev, da je demokratični centralizem podrejen pogojem v katerih teče določena borba komunistov za neposredno delavsko oblast. Prav zato je vloga ZKJ zahtevala krepitev samoupravnih organov oblasti, pri čemer je slabela njena neposredna prisotnost v državni upravi v ožjem smislu besede. »Jugoslovanski komunisti ne smejo in tudi ne želijo, da bi prek državnega aparata postali oblast, namesto delavskega razreda in delavskih množic.« Za takšno delovanje pa se ZK mora oborožiti s stališči, da bo v vsakem trenutku sposobna obvladati nasprotja v družbi in posebej nasprotje znotraj zveze. Če program ZK pravi: »Organizacije ZK v podjetjih se borijo, da bi čim širše plasti delavcev doumeli pomen nadaljnje krepitve proizvajalnih sil, pomen zvišanja produktivnosti dela kot pogoja za premagovanje poglavitnih težav socialističnega razvoja ... « potem je takšna oborožitev zveze toliko nujnejša. In ZKJ se je oborožila s stališči, ki temeljijo na načela demokratičnega centralizma. 2. DEMOKRATIČNI CENTRALIZEM V STATUTU ZKJ IN ZKJ 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS sta temu vprašanju posvetila posebno pozornost in načelo demokratičnega centralizma je jasno in konkretno vsebovalo tudi v obeh statutih. Vendar prisotnosti demokratičnega centralizma ne smemo videti samo v tistem delu statuta, ki konkretno o tem govori, ampak moramo statut v celoti brati in razumeti skozi načelo demokratičnega centralizma. »Načela demokratičnega centralizma temeljijo na demokratični metodi v pripravljanju in sprejemanju stališč, u-poštevanju znanstvenih spoznanj, svobodnem izražanju, soočanju in boju mnenj v e-nakopravni, demokratični in načelni razpravi, kar onemogoča, da bi ožje skupine ali manjšine vsiljevale svojo voljo drugim.« Menim, da je to temeljna in najpomembnejša osnova, na kateri se načela demokratičnega centralizma u-veljavljajo v statutu ZK in praktičnem delovanju zveze. Demokratična izmenjava in boj mnenj je torej tisto načelo, ki je tudi v programu ZKJ postavljeno kot osnova vodilni idejnopolitični vlogi ZKJ, kot avantgardi delavskega razreda v njegovem boju za politično in ekonomsko osvoboditev. Če se demokratična vsébina tega načela kaže v tem, da član zveze komunistov postane subjekt v oblikovanju, izvajanju in preverjanju politike zveze, je druga stran tega načela. v obvezi slehernega člana, organizacije ali organa, tudi tistih, ki se s sprejetim stališčem ali sklepom ne strinjajo, da jih dosledno izvajajo. Vendar so tisti, ki se_ s sprejetimi stališči ne soglašajo, istočasno dolžni, da nenehno opozarjajo člane, organizacijo in organe zveze na negativne posledice sprejetih stališč in to podkrepijo z argumenti, s katerimi lahko dosežejo tudi spremembo sprejetega stališča, če se to pokaže za potrebno. Mislim, da je to načelo prisotno skozi ves statut. Kaže se v moralnopolitični vlogi, v organizacijsko-politični, kadrovsko-politični vlogi, ZK, kakor tudi v vseh drugih odnosih, ki vladajo znotraj zveze komunistov. Načelo demokratičnega centralizma pa samo po sebi še ne zagotavlja enotnosti akcije Zveze komunistov, ampak je za njegovo dosledno uresničevanje potrebna tudi zavestna idejna usposobljenost slehernega komunista, da bi pravilno razumel in tolmačil politiko in cilje zveze komunistov. Najširše in pravilno razumevanje načela demokratičnega centralizma pa onemogoča tudi takšne deformacije, ki se kažejo »v poskusih, da bi to načelo izrabili kot sredstvo pritiska za zagotovitev monopola političnega odločanja v ozkih krogih, za samovoljo in neodgovornost za rezulfate politike«. Poleg tega pa premajhna zavzetost idejno usposobljenost članov, ter prešibka idejna raven drugih, lahko povzroči poenostavljanje demokratičnega centralizma v formalni demokratični postopek, ki pa privede še do mnogih drugih odklonov v zvezi in družbi kot celoti. Prav zato v zadnjem času posvečamo posebno pozornost nenehnemu idejnemu in političnemu usposabljanju komunistov. Sleherni član nai bi spoznal temelje marksistične teorije v neposredni povezavi z našo samoupravno socialistično prakso. 3. UVELJAVLJANJE NAČELA DEMOKRATIČNEGA CENTRALIZMA V KONKRETNI PRAKSI Ce torej hočemo demokratični centralizem privesti v sleherno sredino je pomembno »demokratično oblikovanje politike» kot pogoja za idejno in akcijsko enotnost zveze komunistov.« Kajti le delovanje preko celotnega članstva» ko je vsak neposredno udeležen pri oblikovanju in sprejemanju stališč» bomo lahko dsoegli tudi maksimalne rezultate» saj bodo tisti» ki so sklepe oblikovali in sprejeli tudi neposredno zainteresirani za njihovo uresničevanje. Več članov torej sodeluje v fazi sprejemanja stališč» več jih bo neposredno sodelovalo pri izvajanju in bodo za to objektivno zainteresirani, saj gre za njihova stališča in ne za nekaj kar pride »od zgoraj«. Praktična vrednost takega delovanja demokratičnega centralizma se je pokazala na minulih kongresih, posebno še na 10. kongresu ZKJ, ko so delegati iz različnih republik, krajev, iz različnih socialnih sredin pravzaprav enotno pod-prli stališča, ki so bila predložena. In to je enotnost, ki jo ZK v tem trenutku potrebuje. Seveda pa se je takšna e-notnost skalila skozi splošno razpravo o predkongresnih materialih. Prav tu se je pokazala demokratičnost postopka, ki je tudi zagotovila e-notnosti akcije. Ne bi pa enotnosti mogla doseči brez predhodne široko zasnovane akcije, v kateri se je večina članov lahko spoznala s stališči in možnostmi neposrednega sooblikovanja je bila dana, če smo le bili dovolj zavzeti in dovolj poznali program in cilje ZK in v stališčih videli pravo vsebino boja za neposredno socialistično demokracijo v samoupravnem razvoju družbe. 4. ODNOS POSAMEZNIKA DO AKTIVNOSTI ZK V DUHU DEMOKRATIČNEGA CENTRALIZMA Naj ob zaključku, poleg teh primerov konkretnega uveljavljanja načela demokratičnega centralizma, spregovorim nekaj besed tudi o osebni odgovornosti članstva, kritiki, samokritiki ter nasploh o takšnem osebnem delovanju komunista, ki pomeni temeljni člen v verigi idejne in akcijske enotnosti ZK na načelih demokratičnega centralizma. »Moralnopolitična vloga je neločljiva sestavina vseh drugih vlog zveze komunistov, organizacijsko-političhe in i-dejnopolitične«. Ce torej govorimo o moralnopolitični vlogi Zveze komunistov, ob tem razumemo, nujno moramo razu- Odlagališče pepela meti, tudi moralnopolitično odgovornost vsakega posameznika člana zveze, saj brez te posamične odgovornosti ne moremo razumeti takšne vloge ZK. Večkrat smo namreč priča poskusom izmikanja nekaterih »komunistov« v različnih situacijah in ob raz- ličnih priložnostih. In kaj je bolj nemoralno kot biti član Zveze, sprejemati njen program, obenem pa nenehno iskati razloge za neaktivnost in se tako izmikati odgovornosti, ki dozdevno zadeva samo tiste, ki v akcijah neposredno sodelujejo. Pravim dozdevno zato, ker to ni tako. Odgovornost sprejema nase ZK kot celota. S tem pa seveda sprejema odgovornost tistih, ki smatrajo, da se ta njih ne tiče, da oni z dogajanji nimajo nič opraviti, ali kar je še slabše, kritizirajo takrat, ko so rezultati slabši, kot bi, ob tudi Odlitki (iz IBT) njihovem maksimalnem angažiranju, eventualno lahko bi- li. Trdim, da program ZKJ jasno opredeljuje naloge posameznih članov, posebno pa to povdarja statut ZKJ in ZKS. Zato mislim, da morajo organizacije zavzeti takšen odnos do aktivnosti slehernega člana, da zagotovi dosledno uveljavljanje sprejetih stališč, ter pri tem prepreči pasivni odnos do teh tistim članom, ki k temu težijo. Mislim, da je takšnih dovolj, da jih brez kakšnega posebnega truda odkrijemo. Največkrat se takšen odklonilni odnos ali oportunizem kaže ob prilikah, ko je treba sprejemati zadolžitve, ali posamezne vodilne funkcije, ali ko je treba pristopiti h konkretni akciji. Mnogokrat je prisotna »prezaposlenost«, različne druge obremenitve, tudi privatne, ki so mnogokrat namišljene, a smo v organizacijah dovolj popustljivi, da jih ne preverjamo. Mis- „ALUMINIJ” JE TRIBUNA DELAVCEV! lim, da so takšni posamezniki najhujša ovira za normalno in uspešno delo organizacij, posebno še zato, ker so mnogokrat to komunisti, na katere organizacija računa, ki so sposobni in so to v določenih trenutkih tudi pokazali. Vsekakor pa takšno ravnanje posameznikov ni v skladu s statutom, ki med drugim pravi, da je član ZKS dolžan »dosledno upoštevati načela demokratičnega centralizma: aktivno sodelovati pri oblikovanju stališč in sprejemanju sklepov organizacij in organov Zveze komunistov, nato pa se zavzemajo za dosledno aktivno uresničevanje sprejetih stališč in sklepov, obenem pa tudi za njihovo kritično preverjanje in dopolnjevanje«. Vsekakor iz tega stavka dovolj jasno izhaja, da politika Zveze komunistov ni samo stvar vodstev ali sekretarjev, ampak je to enakopravna obveza ža vse člane. Ce pa hočemo to zagotoviti moramo slediti besedam predsednika Tita, »ni samo partija odgovorna za delovanje vsakega svojega člana, ampak mora biti tudi sleherni član odgovoren za svojo partijo, za njeno akcijo, za njen družbeni ugled in uspeh.« Franjo Majačič 33 Predstavljamo inštitut „ Jožef Štetan Splošni podatki o inštitutu „Jože Stefan” Danes prehaja v splošno zavest, da so institucije, kot je Institut »Jožef Štefan« iz Ljubljane, ki ima za seboj že dobrih 25 let delovanja, v letih svojega obstoja imele pomembno vlogo pri razvoju znanosti, gospodarstva in kulture v našem prostoru. Če ne izpostavimo številnih osnovnih raziskav na naravoslovnih področjih, ki so ponesle ime slovenske in jugoslovanske znanosti v svet, potem želimo še posebej- opozoriti na našo tesno povezanost z razvojem gospodarstva in družbe. Ta povezanost se izraža v dolgoročnih okvirnih pogodbah, ki smo jih sklenili z nekaterimi večjimi gospodarskimi organizacijami in združenji na področju kemije, farmacevtske in elektronske industrije, medicine in računalništva. S tem smo si oboji ustvarili možnost, da se vloga instituta kot raziskovalne organizacije in vpliv gospodarstva na raziskave na smotem način dopolnjuje v skladu s potrebami družbe in neposrednih porabnikov. Naj navedemo nekaj organizacij- združenega dela, s katerimi tesno sodelujemo: NE Krško, AET Tolmin, Lek Ljubljana, Krka Novo mesto. Tovarna dušika Ruše, Iskra, Comet Zreče, Rudnik živega srebra Idrija, Železarna Ravne, Salonit Anhovo, ETA Cerkno, in še mnoge druge. IJS šteje danes 20 interdisciplinarnih, med seboj povezanih skupin, ki vključujejo več kot 100 doktorjev znnaosti, več kot 150 magistrov im diplomiranih inženirjev ter 80 tehnikov. Na IJS se raziskovalno u-dejstvuje večji del univerzitetnih učiteljev na nara-voslovno-matematičnih fakultetah. Tako na primer je velika večina fizikov pa tudi velik del kemikov prišlo prav z naše institucije. Mnogi od njih so ob raziskovalnem delu na IJS postali svetovno znani strokovnjaki na svojih področjih. IJS je prvi pri nas uvedel . računalništvo kot organizirano metodo dela in discipline im je še danes ena najaktivnejših institucij na tem področju. Prvi računalnik ZUSE je začel delati 1963 leta. IJS je organiziral Republiški računski center in prispeval zanj večino vodilnega kadra. IJS sam pa tudi organizira poslovanje na osno- vi računalniške obdelave podatkov za številne naročnike. Od vsega začetka je IJS sodeloval pri razvoju nuklearne medicine. Pred časom je bil ustanovljen Center za nuklearno medicino in računalništvo. IJS je prispeval o-riginalno instrumentacijo in strokovnjake. Na področju jedrske energetike je v Sloveniji IJS edina u-stanova, katere strokovnjaki so si nabrali eksperimentalne izkušnje za delo z reaktorji im so dolga leta študirali razne znanstvene im tehnološke probleme na področju nuklearne tehnike. Pomembne so tudi raziskave im razvoj novih materialov, n.pr. feroelek-trikov in piroelektrikov, keramike, trdih materia- lov itd., dalje raziskave, ki zmanjšujejo vpliv tehnologije na okolje (zaprti tehnološki krogi, predelava industrijskih odpadkov). IJS uvaja modeme metode v medicino. Na primer biokibemetika in biofizika. IJS je v skrbi za okolje razvil im vpeljal razne izredno zahtevne metode za določanj e _ koncentracij e strupov v biosferi. . IJS je vedno predstavljal institucijo, ki je imela odprta vrata za vstop novih _ znanstvenih informacij in tehnologije z vsega sveta. Zajemamo jih pri izvora, preden se skrijejo za komercialne barie-re. Gre torej za celo mavrico raziskav, ki. pogosto posegajo v sam svetovni vrh, so lahko neposredno uporabne ali pa pripravljamo tla za morebitno poznejšo uporabo. Naša avtomatska postaja nadzoruje okolje Rezultat večletnega usmerjenega dela na IJS v zvezi z varovanjem okolja je tudi avtomatska postaja, ki nadzoruje okolje — nekakšen elektronski stražar, ki neprekinjeno javlja kaj se dogaja s človekovim življenjskim okoljem. Naprava že priteguje vse tiste, ki hočejo na področju svoje delovne or- ganizacije ali pa kar cele regije vedeti, kaj se v njihovi okolici v resnici dogaja. Mnogo hočejo imeti v rokah vsak trenutek »materialni dokaz« proti očitkom, s katerimi jih zasipajo občani, češ, da zastrupljajo zrak in vodo bolj kot to dovoljujejo predpisi. Postajo, ki jo je mogoče za različne potrebe različno dopolnjevati vodi mikroračunalnik. Postaja omogoča tako delovnim organizacijam kot raziskovalcem zbrati številne hidrometeorološke podatke, podatke o kvaliteti zraka in voda, ki jih je mogoče uporabiti bodisi pri ukrepih za varo- vanje okolja ali kot del podatkov pred pričetkom izgradnje kakega novega objekta. Velja še posebej poudariti1, da prav zaraidi vgrajene elektronike lahko ta postaja sproti obdeluje vse sprejete podatke in jih posreduje dalje. Postaja je zgrajena tako, da je mogoče nanjo priključiti teleprinter, luk-njalnik .traku, magnetno kaseto, analogne registrirne elemente in podobno za zapis podatkov na postaji ali pa jo vključiti v nadzorno omrežje. V Sloveniji imamo doslej približno 40 različnih merilnikov za merjenje o- nesnaženosti. Podatke teh merilnikov sedaj obravnavamo in obdelujemo ročno. Z vpeljavo avtomatskih postaj in njih povezavo v nadzorno omrežje pa bodo že obdelani podatki o onesnaževanju o-kolja vsak trenutek na -voljo vsem uporabnikom. Recikliranje Z enako zavzetostjo kot pri uvajanju metod za kontrolo in izdelavi prototipov aparatur za nadzor okolja se sodelavci instituta lotevajo tudi problemov v zvezi z odpadnimi snovmi, ki nastajajo v kemijski _ in v dragih industrijskih panogah. Probleme v zvezi s tekočimi industrijskimi odpadki, ki) jim pravimo tudi tehnološke odplake, rešujejo na ta način, da skušajo najti ustrezne postopke, s katerimi bi odpladek očistili do take mere, da bi bilo dobljeno očiščeno vodo možno ponovno uporabiti v procesu. Kot primer »zaprte« tehnologije naj navedemo obrat za predelavo uranove rade na Žirovskem vrhu, ki je zasnovan tako, da ne bo izpuščal v okolje nikakršnih odplak. Po dragi strani pa je možno nekatere nadležne tekoče odplake z ustreznimi postopki predelati v koristne snovi. Tako je npr. skupina sodelavcev Odseka za kemijo fluora na IJS že razvila postopek za predelavo odpadne žveplove kisline, ki je samo v SR Sloveniji nastaja okrog 20.000 ton letno, v amonijev sulfat. S tem je dana možnost, da se namesto 100.000 ton nev-tralizacijskega blata, ki predstavlja samo po sebi nadležen odpadek, proizvede letno 26.000 ton amonijevega sulfata. Le-ta je namreč pomembna sestavina umetnih gnojil in ga moramo danes še pretežno uvažati. Podobno kot problem omenjenih sulfatnih odpadkov namerava skupina rešiti tudi problem fluoridnih odpadkov. Skupna SEPO (Skupina za valuacijo posegov v o-kolje), ki dela v okviru IJS na naj višjem znanstvenem nivoju, pa rešuje z vso potrebno širino številne probleme, ki se pojavljajo ob novih investicijah ali pa ob že obstoječih industrijskih obratih. Če se zapletejo računi Marsikatero naše podjetje je kupilo elektronski' računalnik in pri tem menilo, da jim bo zmogljivi stroj kar sam od sebe pomagal razrešiti notranje ali organizacijske težave. Brez znanja in kadrov pa pogosto ne opravijo dosti in tako pogosto iščejo pomoč drugje. Naša konzul-tantska skupina odseka za uporabno matematiko je sposobna gospodarskim organizacijam, ki so se znašle v računovodsko-ko-merciainih težavah pomagati. Ta odsek je z več kot dvajsetimi sodelavci ena najmočnejših softwarsko-konzultantskih skupin v Jugoslaviji. Sposobni so vskočiti kjerkoli se kaj zaplete pri strojih znamke Predstavljamo inštitut „ Jožef Štefan (Nadaljevanje z 22. strani) CDC, IBM in pri drugih harwardsko neodvisnih dejavnosti s področja avtomatske obdelave podatkov. Komercialno - poslovno področje zajema aplikacije kot so obračun osebnega dohodka, skladiščno poslovanje, saldakonti, fakturiranje ter kompleksne probleme vodenja in usmerjanja poslovne finančne funkcije v okviru interne banke v organizaciji združenega dela, operacijskih postopkov. Na znanstveno-tehnič-nem področju se odsek največ ukvarja s statističnimi obdelavami od enostavnih tabulacij in risanja podatkov, do regresije, faktorske analize, analize časovnih vrst in napovedovanja ter linearnim programiranjem in raznimi stimulacijami tehničnih procesov. Odsek deluje tudi na področjih splošne uporabnosti računalniškega softwa-ra in hardwara, kot so organizacija bank podatkov in daljinska obdelava, o-cenjevanje delovanja in primernosti aplikacij in konfiguracij. V prihodnje bo odsek organiziral tudi seminarje in tečaje s področja avtomatske obdelave podatkov ter tudi tako prenaša izkušnje na uporabnike. Z biokemijo nad odpadke V zadnjih letih postaja za gospodarstvo, zlasti še za prerhambeno in farma-cetsko industrijo, vedno bolj zanimivo raziskovanje proteinov, encimov in drugih biološko aktivnih snovi. Raziskovalci IJS se tega že vrsto let zavedajo ter se že 20 let ukvarjajo s problemi izolacije encimov živalskega in rastlinskega izvora (n.pr. goveda, prašiči, mikroorganizmov) in pripravljajo iz njih snovi, ki bi lahko služile kot surovine ali že končni produkti. Moramo priznati, da so se začeli za naše dosežke v zadnjih dveh, treh letih zanimati tudi strokovnjaki iz gopsodarstva ter je prišlo tudi že do konkretnih dogovorov in rešitev. V sodelovanju z raziskovalci iz tovarne Krka v Novem mestu smo uspeli v plasmanu domačih proteoliznih encimov za potrebe usnjarstva. Nadaljnja možnost: precejšen del naših klavnic še vedno spušča v kanale živalsko kri. Tako, ne samo, da kvari vode, ampak meče dobesedno vanje denar. V krvi je namreč več kot 100 različnih sestavin, ki so uporabne zlasti v farmacevtski industriji in drugod. Razvite države so že zdavnaj dojele vrednost krvi, pri nas pa si ta miselnost le počasi utira med gospodarstveniki pot. Poglejmo samo primer hemoglobina. Za 10 kg hemoglobina potrebujemo približno 1001 krvi. Cena krvi se giblje med 1 in 2 dinarji, cena 1 kg hemoglobina, kii ga je mogoče proizvesti z dokaj enostavnimi postopki, pa 38 000 dinarjev (ZR Nemčija 5000.;— DM). Če se hemoglobin očisti še naprej, se cene podeseterijo. Ob tem naj samo povemo, da čiščenje ne zahteva posebno dragih aparatur, saj hemoglobin za lastne potrebe proizvajamo kar v naših laboratorijih. S podobnimi številkami in razmerji računamo tudi drugje, n.pr. pri plazmi, ki se lahko neposredno uporabi kot izredno bogat dodatek proteinov živalski ali človeški prehrani, ali pa kot izhodna surovina za izolacije cele vrste plazemskih proteinov, ki so neobhodno potrebni v zdravilstvu'. In kje so še albumini, globulini, plazmin, hormoni, serumi itd. in snovi iz pankreasa, kot npr. insulin, tripsin itd. Dalje, iz različnih mikroorganizmov je možno izoliarti celo vr- sto biološko aktivnih snovi, uporabnih v farmacevt-tiki, mlekarstvu, usnjarstvu, pivovarništvu, industriji sokov in vinarstvu, mesni industriji itd. Skratka, institutska biokemija ponuja roko gospodarstvu, le stisniti jo je treba. Skozi mikroelektroniko gre pot do razvitka Srednjeročni načrt gospodarskega in družbeno političnega razvoja naše republike daje veliko prednost razvoju mikroelek-trike, področju, kateremu skušajo vsi razviti v čim krajšem času iztrgati čim-več skrivnostL V ta prizadevanja se vključuje tudi IJS. Skupno s strokovnjaki Elektro-fakultete. Instituta za e-lektroniko in vakuumsko tehniko in Iskre uresničujejo 2 velika projekta in sicer »Mikroelektronika« in »profesionalizacija elementa za elektroniko«. Na področju miniaturizacije elektronskih elementov in mikroelektronike smo našo aktivnost u-smerili k specialnim vezjem, izdelanim po tehnologijah debeloplastne in tankoplastne tehnike nanašanja pasivnih in aktivnih elementov. Z delom teh raziskav smo se aktivno vključili v proizvodnjo. V skupnem laboratoriju, ki sta ga o-premila IJS in ISKRA razvijamo številne nove izdelke in celo proizvajamo manjše poskusne serije. Prototipi, preizkušeni v laboratoriju, prehajajo v proizvodnjo v Iskrini tovarni uporov v Šentjerneju. Laboratorij za keramiko sodeluje z več TOZD-i ISKRE iz branže elementi. S tovarno tehnične keramike v Vižmarjih razvijamo keramična telesca za upore; sodelujemo pri razvoju kondenzatorjev s tovarnama v Žužemberku in Stegnah; za tovarni fe-ritov in magnetov v Stegnah pa razvijamo različne tipe keramičnih in kovinskih magnetov. Sodelavci laboratorija za keramiko ne razvijajo le elektronskih materialov in elemnetov, ampak tudi druge visokotemperaturne materiale. Tako npr. razvijajo trde materiale za obdelavo v strojni industriji in materiale, obstojne v korozivni^ sredini pri visokih temperaturah, kar je posebno pomembno v kemijski industriji. Pri razvoju novih materialov so posebno pomembne metode kontrole. V institutu se v zadnjem času rojeva center za mi-krostrukturne raziskave, ki že razpolaga z nekaterimi kakovostnimi aparaturami in že danes predstavlja instrumentalno in kadrovsko osnovo za nadaljnje zahtevne raziskave, ki bodo koristile med drugim tudi industriji cementa in jeklarnam. Izotopi niso nevarni Radioaktivni izotopi postajajo dragocen pripomoček v strokovnjakovih rokah. Odkar deluje na našem inštitutu reaktor TRIGA Mark II, ki proizvaja radioaktivne izotope, lahko kar v domovini zadostimo vse večjemu povpraševanju po njih. Radioaktivne izotope, ki jih je treba skoraj redno izdelati umetno, sevajo gama žarke, te pa je mogoče skoraj vedno in na vsakem mestu tudi meriti. To dragoceno lastnost, da se sami izdajajo, pa s pridom izkoriščamo lahko na številnih področjih. Lastnost, da neka snov seva in se s tem sama izdaja je več- kot primerna za gradbenike, telefoniste, komunalce, vodarje, ener-ce, papirničarje, zdravnike, poljedelce, predelovalce hrane in številne druge. Praktični primeri nam bodo približali njihovo u-porabnost: vemo na primer koliko pitne vode se brez haska izliva iz vodovodnih cevi v zemljo, kar je spričo trajne skrbi, da nam bo zmanjkalo zdrave vode, še posebej pomembno. Pri tem moramo pomisliti, da so številne cevi (najsi gre za vodovodne, kanalske ali telefonske) položene pod betonskimi, asfaltnimi ali kamnitimi tlemi in jih je treba na mestu kjer domnevamo, da pušča voda (fekalije) razkopati. Če mesto ni pravo, je treba pogosto u-ničiti desetine metrov tal, vse dotlej, dokler ni odkrita napaka. Če se pod določenim pritiskom uvede v cev radioaktivni izo; top se pri priči izlije tudi ta. Tu pa tekočino, ki seva odkrije že merilni aparat in z njo počeno mesto na cevi. Metoda je tako zelo natančna, da je z njo mogoče pri nezakriti cevi odkriti iztok le 0,001 cm3 tekočine na leto. Vodovodno cev in tekoči radioizotop smo omenili zato, da bi poudarili kako nenevarne so te snovi, zlasti v strokovnjakovih rokah. Izotopi, ki jih upo- (Nadaljevanje na 24. str.) (Nadaljevanje s 23. strani) rahljamo v take namene, lahko razpadejo že v zelo kratkih časih in postanejo povsem nenevarni. Samo za primer naj povemo, da razpade radioaktivni kripton v prvobitno obliko kriptona v dobrih štirih urah, fluor v 110 minutah, brom v 36 urah iitd. Napredne industrijske panoge uporabljajo radioaktivne izotope pri meritvah debelin papirja, notranjih poškodb v metalih, z njimi je mogoče zasledovati morske ali jezerske tokove in gibanje podzemskih voda. Prav tako pa jih 'lahko uporabljajo pri sledenju gibanja _ kfin-kerja v oementniški rotacijski peči, slediti pa je mogoče tudi mešanje ce- menta z agregatom v betonarnah. Del industrije, ki je voljna osvojiti najsodobnejše metode že sega po teh enostavnih, učinkovitih in nenevarnih postopkih. Radioaktivne izotope v zadnjem desetletju vedno več uporabljajo tudi v medicini. Radioaktivni izotop fluora n.pr. pomaga zdrav-ikom — onkologom pri odkrivanju rakastih pa tudi drugih obolenj kosti. Prvi v Jugoslaviji so to novo metodo s pomočjo Instituta Jožef Stefan u-vedli na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Za preiskave pljuč pa uporabljajo radioaktivni kripton. Oba ta radioaktivna izotopa redno proizvajamo v reaktorju TRIGA Mark II. Kurir S3 je holt Predstavljamo inštitut Jožef Štetan” Impol v sliki YUMO Ker nekaterim delavcem vzdrževanja ni znano, kaj je to YUMO, želim podati informacijo o tem in navesti nekaj problemov s katerimi se ukvarja YUMO in napisati naj-zanimivejše iz področja njegovega dela. Delovna sredstva, ki jih koristimo v gospodarski in negospodarski dejavnosti postajajo vedno bolj zapletena in dražja. Z avtomatizacijo zmanjšujemo ali celo odpravljamo potrebo po posluževanju teh sredstev, pri tem pa vedno bolj rastejo zahteve vzdrževanja. Razvija se potreba po sistematski skrbi za delovno sredstvo, zaradi zmanjšanja in lajšanja vzdrževanja v fazah: —■ projektiranja ali izbire — priprava za obratovanje — vzdrževanje med obratovanjem — posodabljanja, rekonstrukcije — odstranitev iz proizvodnega procesa. Nove izkušnje in spoznanja prodirajo zelo hitro iz razvitih dežel z novo znanostjo, ki jo imenujemo »Terotehnologija« l/A I6&A (L U LESENO °THcqHo vozilo DELAVEC I LAi.AN mase ( M/Eo) s 1 y o o Pr 6/WÌ! K I H &EK4 V éPflrh/ai ITA I/ flours&i CVETlOA SLA VNI ŠTeVMiC V H ft E u GoZoVJE V JUŽNI AMEllčl 1 o ZELA V ZZM N O osa AT v TeA 'msrmè NosaL m v A 1 Kj Pr PciLNIEZ as.li/A MA H A EMI' fl. kaca VELlMlh lA <0 ZEKSOKA dfEMA NMKCJl Pti<£- E fll ft 3. /M 4- Vokal latinski Vezmi/ KABUL JXS3TWM tl SAN I Volani L D Miw/\rri h NAToLN* JRU S. K//Voh KJ I 0 c E N /ÜUSCA XJJtäAit'A LLANtA) KEMiAni ELEM-(TA) LJUSKO V-h- /ME E tATCßtz JjN! ČJ.LI Stai a mama abaco h- IME D M fr ovca} ZAVU Tel TESMtCA MoVy T M \r OPRIVI ■SPEV A o A pijača ST .SLOM X o L TU LES ZA LA* DJEfEL* M/AT CO 400 rrA LULA V IZHAELÜ (fr L <7 oJ> TIÈETMJ GOVEDO tycsèViz /VA L A 'L OMEJIT* VB VALU H T r V- J E LETINI 'oOzSMi Vosek MlA&VJJl TA IME V /talcm L o L l/ DVOJI* CA P m Kole= SAZ3LI SPOUT 5k (L E T t L EISEtV= Hotvui m E ZAHVALA Vsem sodelavcem iz delovne skupnosti skupnih —služb se iz vsega srca zahvaljujem za denarno pomoč moji druiini. Janez Klajnšek IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO — Uredniški odbor: Ivo Tušek, predsednik; člani; Franc Meško, Anton Zadravec, Jože Huzjan, Anton Kozoderc — namestnik predsednika — Franc Vreže, ml. — odgovorni urednik — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tisk: ZGP »Pomurski tisk«, TOZD tiskarna, Murska Sobota — Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. — Rokopisov in slik ne vračamo. Kršitev delovne obveznosti V smislu 34. člena samoupravnega sporazuma o odgovornosti in obveznosti delavcev v združenem delu TOZD Vzdrževanje podajam naslednje: Tov. Vinkler Jože, mat. št. 4058, zaposlen na DM ključavničar II v TOZD vzdrževanje je kriv, da je dne 20. 3. neopravičeno izostal z dela, s tem je hujše kršil delovno obveznost po tč. 1 (nevestno, nepravočasno in nemamo izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti) 11. čl. — v zvezi s 4. čl. (da prihaja na delo ter odhaja z dela ob določenem času), 6. čl. omenjenega samoupravnega sporazuma in se mu izreče ulkrep — javni opomin. Slavko Pulko Sodba Slavko Pulko, PKV e-lektrolizer v TOZD tovarna aluminija, je dne 17. 7. 1976 ob 22. uri v obratu elektroliza hala B vzel 17 m gumijaste cevi, 12 mm v skupni teži 6 kg, last TGA v vrednosti 135,60 din in si vse prilastil. Občinsko sodišče v Ptuju ga je zato obsodilo na 3Ö0.— din denarne kazni. Splošni sektor Kidričevo, dne 19. maja 1977.